http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612098278

Page 1



P L A N E T I, Z V E Z D E I N

GALAKSIJE ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA

NAŠEGA VESOLJA

NAPISAL IN ILUSTRIRAL

DAVID A. AGUILAR S OAV TO R I C I : C H R I S T I N E P U L L I A M I N PAT R I C I A DA N I EL S

WASHINGTON, D. C .


V S EB I N A Predgovor: Dennis A. Tito 6 Uvod: David A. Aguilar 8

KAJ VEMO 10

POPOTOVANJE PO NAŠEM OSONČJU 20 DO ZVEZD IN NAPREJ 86

Vesolje se je začelo s prapokom 12

Nova spoznanja o našem Osončju 22

Nesreče se dogajajo 14

Veliko popotovanje 24

“Pogled” v vesolje 16

Venera 26

Ozvezdja – domišljijski svet na nebu 90

So tudi druga osončja 18

Merkur 30

Vse, kar vidimo, je preteklost 92

Sonce 32

Kaj je naša Galaksija? 94

Mars 38

Spremenljivo vesolje 96

Ceres in asteroidni pas 42

Življenjska pot zvezde 98

Jupiter 44

Meglice – valilnice zvezd 100

Saturn 52

Velikosti in vrste zvezd 102

Uran 58

Smrt Soncu podobnih zvezd 104

Neptun 60

Smrt orjakinj 106

Kuiperjev pas 62

Ostanki supernove 108

Pluton 64

Nevtronske zvezde in pulzarji 110

Erida 68

Izbruhi sevanja gama 112

Oortov oblak 70

Črne luknje 114

Kometi 72

Neuspele zvezde – rjave pritlikavke 116

Zemlja 74

Kako nastanejo planeti 118

Naša Galaksija, kot jo vidimo z Zemlje 88

Drugi svetovi 120 Kroglaste kopice 124 Galaktični živalski vrt 128 Naše bližnje sosede 130 Trki galaksij 132 Magellanova oblaka 134 Jate in zidovi 136 Hubblovo ultra globoko polje 138 Temna snov 140 Pospešeno širjenje vesolja 142 Kakšen bo konec vesolja? 144

Ilustracije na prejšnjih straneh: str. 1: Domišljijska kompozicija planeta, zvezde in galaksije; str. 2–3: Tuji svet in njegova luna v osrčju Rimske ceste

Druga vesolja 146


O ILUSTRACIJAH

SMO SAMI? 148

SANJE O PRIHODNOSTI 162

Popolni svet 150

Vesoljsko inženirstvo 164

Kaj je življenje? 152

Vesoljski hotel 166

Življenje drugod v našem Osončju 154

Ozelenitev Marsa 168

Ali so še druga inteligentna bitja? 156

Solarno jadranje 170

Zunajzemeljsko življenje 158

Raziskovanje vesolja 172

Kaj pa NLP? 160

Časovni trak našega Osončja 174 Časovni trak bivanja človeka na Zemlji 176 Astronomska dognanja do l. 1961 178 Astronomska dognanja od l. 1963 do danes 180 Slovarček 182 Kazalo 184 Avtorji in viri 190 Dodatna literatura in spletne strani 191

Umetniške ilustracije v tej knjigi je ustvaril David Aguilar na svojem računalniku. Začelo se je z zbiranjem čim bolj verodostojnih znanstvenih informacij. Ob pomoči teh informacij si je v zvezek skiciral kar najbolj realistične podobe. Nato je skice prenesel v svoj računalnik in jih z miško pobarval v programu Adobe PhotoShop. Ustvarjal je sloj za slojem in jih prekrival, dokler ni bila pred njim podoba vesolja. Včasih je iz odpadne plastike, ki jo je našel okrog hiše, naredil modele vesoljskih plovil (pri tem je zopet uporabil najnovejše podatke). Ali pa je pokrajine planetov oblikoval iz koščkov papirnatih brisač, pomočenih v razredčeno mavčno maso, jih fotografiral in potem pobarval v programu PhotoShop. V nekaterih primerih je v svoje ilustracije vstavil tudi fotografije, posnete s teleskopi ali sateliti. Čemu sploh umetniške ilustracije v knjigi, ki opisuje realni svet? Včasih res niso potrebne. Imamo, denimo, zelo dobre fotografije Marsa, a so še drugi kraji (npr. planeti zunaj našega Osončja), pa drugi zorni koti (npr. pogled na Jupiter s površja Evrope) in možni dogodki v prihodnosti (npr. pristanek astronavtov na Uranovi luni Mirandi), ki jih lahko upodobimo le tako, da znanstvene podatke prelijemo v ilustracije. Nekaterih podob, prikazanih v knjigi, ne bomo nikoli zares uzrli, saj jih ne more fotografirati noben teleskop. Fotografije v tej knjigi so posneli sateliti ali teleskopi, pa tudi kamere na Zemlji. Večina prihaja iz ameriške vesoljske agencije Nasa.

Če je v poglavju “Do zvezd in naprej” poleg slike ozvezdja, galaksije ali meglice oznaka za daljnogled, to pomeni, da lahko tisto telo na nočnem nebu opazujete z daljnogledom.


6 ✴

PREDGOVOR

PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE


P R E D G OVO R

O

b branju knjige Planeti, zvezde in galaksije si boste verjetno poskušali predstavljati, kako bi bilo lebdeti visoko nad Zemljo, raziskovati oddaljene planete ali celo prostrane širjave naše Galaksije. Aprila 2001 sem imel srečo, da so se mi uresničile sanje še iz najstniških let – leteti po vesolju. Kot član posadke na ruski vesoljski ladji Sojuz TM-32 sem odletel na mednarodno vesoljsko postajo in tam preživel enega najčudovitejših tednov v svojem življenju. Kljub mesecem usposabljanja nisem bil pripravljen na to, da bo pogled na našo prelepo Zemljo, krhko ozračje na njenem obzorju in prostrano črnino vesolja, sredi katere je lebdela, v meni vzbudil tolikšno občudovanje in me tako zelo osupnil. Za razliko od moje generacije bodo ljudem potovanja v vesolje veliko dostopnejša. V prihodnosti to ne bo več nekaj, kar lahko počnejo le izurjeni astronavti in znanstveniki. S komercia-

lizacijo potovanj v vesolje bo veliko več ljudi dobilo priložnost, da doživijo to, kar sem jaz – breztežnost in svobodo, ki jo občuti človek ob premikanju brez najmanjšega napora, medtem ko lebdi nad Zemljo. Ljudje smo po naravi raziskovalci, zato nas bo vedno zanimalo, kaj je za naslednjim hribom ali morjem – ali zvezdo. Nekoč bomo izčrpali naravne vire na Zemlji in če bomo hoteli preživeti, bomo morali razširiti svojo civilizacijo. Z drugimi besedami, Lune in drugih planetov ne bomo le obiskovali, živeli bomo v vesolju. Upam, da vas bo branje knjige Planeti, zvezde in galaksije spodbudilo k raziskovanju in se boste pridružili tistim, ki bodo lahko rekli, da so potovali preko meja našega planeta. Srečno pot!

DENNIS A. TITO prvi vesoljski turist

Meglica Konjska glava, kot bi jo videli z lune bližnjega planeta (slika na levi). PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE

PREDGOVOR

✴ 7


U VO D

O

draščal sem v dolini Santa Clara v Kaliforniji, v sanjski deželi za vse, ki ljubijo naravo. Sadovnjaki, polni prepelic in fazanov, so se raztezali v nedogled. Kadar je potegnil vetrič s Tihega oceana, so beli, rožnati in modri cvetovi sadnih dreves napolnili zrak s prijetnim vonjem. Pol ure stran so na mladega podvodnega raziskovalca čakali bazenčki in bistro hladno morje. Pravi raj za ljubitelja narave. Moja soba je bila polna herbarijev, zbirk žuželk in fosilov, terarijev in modelčkov letal. Na stenah sem imel posterje in risbe planetov in galaksij, v kotu pa je stal dobri, stari 80-milimetrski zrcalni teleskop, ki sem ga sestavil čisto sam (fotografije in ilustracije na desni). Za izdelavo teleskopa sem uporabil dva steklena podstavka, “izposojena” izpod babičine postelje z baldahinom. Iz njiju sem izdelal zrcalo. S takimi podstavki, ki so spominjali na steklene posodice, so ljudje podstavljali noge postelj, da ne bi opraskale poda. Z brusnim praškom, ki sem ga kupil v trgovini s kamni in minerali, sem zbrusil podstavka, potem pa sem ju zgladil z mešanico vode, polirne paste in lepljive smole, ki sem jo nastrgal z domače češnje.

8 ✴

UVOD

PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE


Za okular sem uporabil dve malce odkrhnjeni leči iz gusarskega daljnogleda, ki ga je moj brat kupil na podeželskem sejmu. Leči sem prilepil v plastični pokrovček stekleničke za ustno vodico. Kartonsko cev, ki sem jo našel v smetnjaku za trgovino s preprogami, sem uporabil za cev teleskopa, stativ pa sem izdelal iz odpadnega lesa in nekaj poceni kolen vodovodnih cevi. Še malo barve tu in tam in že sem raziskoval vesolje. Moj teleskop je bil boljši od naprav, s katerimi si je Galilej pomagal do svojih odkritij. Poimenoval sem ga Mable, po babici. Najprej sem ga usmeril proti Luni. Povsod sem videl kraterje, ploske kotanje in gore! Pogled na Jupitrove lune in Saturnove obroče mi je odprl oči in mi povsem na novo spodbudil domišljijo. Še sanjalo se mi ni, da bo moj konjiček nekoč postal moj poklic. Astronomija pa me ni privlačila le zaradi teleskopov, temveč še zaradi nečesa. Zaradi skrivnosti neznanih letečih predmetov. Moja mlada glava je vedno znova premlevala ista vprašanja: Kaj, če so resnični? Kaj, če so res tam nekje?

PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE

Danes delam v eni največjih organizacij za raziskovanje vesolja na svetu – Centru za astrofiziko HarvardSmithsonian. Naši observatoriji so na gorskih vrhovih v Čilu, Arizoni in na Havajih, v vesolju pa v orbiti nad našimi glavami. Kadar pridem zjutraj na delo, nikoli ne vem, katero veliko odkritje me čaka. Odkritja astronomov včasih spremenijo naš pogled nase in na naše mesto v vesolju. Prav lahko, da bomo v naslednjih 25 letih našli odgovore na resnično velika vprašanja: Kaj je povzročilo veliki pok? Katere nevidne sile pospešujejo širjenje našega vesolja? Ali so še kje svetovi, kakršen je naš? In morda, enkrat za vselej, kaj neki je za temi NLP? Zato imam tako rad astronomijo. Največja vprašanja o vesolju še vedno čakajo na odgovor. Nekje na svetu živijo bodoči znanstveniki, ki bodo našli te odgovore.

DAVID A. AGUILAR

UVOD

✴ 9


Po prapoku ali velikem poku, ko se je začelo oblikovati naše vesolje, so iz oblakov plina in prahu začele nastajati zvezde. 10 ✴

KAJ VEMO

PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE


K A J

PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE

V E M O

KAJ VEMO

✴ 11


VESOLJE SE JE ZAČELO S PRAPOKOM

Z

a trenutek odmislite vse in si poskušajte predstavljati tole: ničesar ni od tega, kar zdaj vidite v vesolju – zvezd, galaksij in planetov, ki lebdijo nekje tam daleč. Vse, kar je ta trenutek, je zgoščeno v eni sami, neizmerno gosti točki, ki ji znanstveniki pravijo singularnost. Potem pa se na lepem pojavijo osnovni gradniki vesolja. To se je resnično zgodilo pred približno 13,7 milijarde let, v trenutku, ki ga imenujemo prapok ali veliki pok. Znanstveniki, verski misleci, pesniki in filozofi so se stoletja spraševali, kako je nastalo vesolje. Je tu že od nekdaj? Bo ostalo vedno enako ali se bo spremenilo? Če je imelo začetek – bo nekoč doživelo tudi konec ali je večno? To so bila velika vprašanja, danes pa zahvaljujoč našim dognanjem o vesolju in njegovi sestavi mislimo, da že poznamo nekatere odgovore. Vemo, da je v prapoku nastala snov, pa tudi samo vesolje. Menimo tudi, da bo v zelo daljni prihodnosti zvezdam zmanjkalo goriva in bodo ugasnile. Vesolje bo spet zagrnila tema.

Vse, kar vidimo ali zaznavamo okrog nas v vesolju, se je začelo s prapokom. To ni bila mogočna eksplozija, kot če raznese palico dinamita. Bolj je spominjalo na napihovanje velikanskega balona. 12 ✴

KAJ VEMO

PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE


PLANETI, ZVEZDE IN GALAKSIJE

KAJ VEMO

✴ 13


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.