SLOVENŠČINA
RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V ŠESTEM RAZREDU Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen
ZZV prve notranje strani.indd 11
6
8/21/08 3:28:44 PM
ZBIRKA ZNAM ZA VEČ
Znam za več – Slovenščina 6 Razlage in vaje za boljše ocene
Avtorice: Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana Cajhen Ilustracije: Marta Bartolj
Vse knjige založbe Rokus Klett in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© 2008 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
KAPKO, Dragica Znam za več. Slovenščina 6 : razlage in vaje za boljše ocene / Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana Cajhen ; ilustracije Marta Bartolj. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008. - (Zbirka Znam za več) ISBN 978-961-209-834-6 1. Drusany, Nevenka 2. Cajhen, Nana 240535552 DN080410
Kazalo Opis kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Opis rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Opis poteka bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Opis igre/športa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Ocena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Novica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Mali oglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Prijavnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Obvestilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Vozni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Besedna družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Poročani govor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Izražanje vzroka, posledice in pogoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Sklanjanje samostalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Stopnjevanje pridevnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Osebni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Glagol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Nedoločnik, namenilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Števnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Prislov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Obča in lastna imena – raba male in velike začetnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Krajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Oklepaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Besedilo
Vaje
Preizkus
Opis kraja Kje si preživela konec tedna?
V Bovcu. Si že bil kdaj tam?
Ne. Bi pa zelo rad kaj več vedel o tem kraju.
Preberi opis Bovca in izvedel boš, kje leži, iz katerih predelov je, koliko prebivalcev ima, s čim se ukvarjajo, katere javne zgradbe in znamenitosti so v njem.
Preberi besedilo.
Bovec je alpsko središče Bovške doline. Leži v Julijskih Alpah, pod južnim pobočjem Rombona, na nadmorski višini 480 metrov. Poleg Rombona ga obdajajo na jugu Polovnik, na vzhodu Javoršček, na severovzhodu Svinjak in visokogorsko kraško Kaninsko pogorje, ki meji na Italijo. Skozi Bovec teče zelena reka Soča, ki v dolino priteče med Javorščkom in Svinjakom, med Krnico in Rombonom pa v dolino priteče reka Koritnica. Večja potoka ob Bovcu sta Gereš in Globoki potok; izlivata se v potok Gljun, desni pritok reke Soče. Naselje se v srednjeveških listinah prvič omenja leta 1174, mesto pa je postalo l. 1951. Sestavljajo ga predeli Dvor, Mala vas, Plac, Kot, Klanc, Brdo in apartmajsko naselje Kaninska vas. V prvi svetovni vojni je bilo mesto skoraj v celoti porušeno. V mestu živi 1610 prebivalcev. Njihovo število upada, saj se mladi zaradi zaposlitve selijo v večje kraje. Industrija, lesna, kovinska in tekstilna, je skromna, čeprav je še vedno glavni vir zaslužka. Ker je Bovška dolina v svojem dnu pokrita z obsežnimi in ravnimi obdelovalnimi površinami, se prebivalci ukvarjajo tudi s kmetijstvom, poljedelstvom in živinorejo. Razviti sta ovčereja in kozjereja. Veliko ljudi je zaposlenih v turizmu. Turistično ponudbo dopolnjujejo tudi športno letališče, ki je 800 metrov južno od mesta, kamp in žičnica na visokogorsko smučišče Kanin. Letališče je namenjeno športnim in turističnim letalom. V Bovcu pozimi in poleti potekajo razne turistične aktivnosti, kot so smučanje, sprehodi, kolesarjenje, rafting na snegu in na Soči, soteskanje, jahanje ... 4
Besedilo
Vaje
Preizkus
Mesto ima zdravstveni dom, policijsko postajo, gasilski dom, lekarno, pošto, knjižnico, glasbeno šolo, osnovno šolo, vrtec, banko, več hotelov, apartmajev in kamp. V središču mesta stoji župnijska cerkev sv. Urha, zraven kampa pa je gotska cerkev Device Marije v Polju iz 16. stoletja. V njej so se ohranile le freske Jerneja iz Loke (iz 1530. leta). Posebnost Bovec (members.virtual/tourist.com) mesta so tudi stari vodnjaki, imenovani kašte. Glavni trg, imenovan Plac, je po I. svetovni vojni, ko je bilo mesto skoraj porušeno, uredil znani arhitekt Fabiani. Bovec je v svetu znan predvsem po zeleni reki Soči, po soški postrvi in po visokogorskem smučišču Kanin. V kraj se pride prek prelazov Predel, Vršič in Učje ali z južne strani skozi Tolmin in Kobarid.
S katerim namenom je besedilo napisano? a) Da bi bralci izvedeli kaj več o ovčereji v Bovcu. b) Da bi bralci mesto bolje spoznali. c) Da bi se bralci odpravili na smučanje na Kanin. č) Da bi bralci več izvedeli o 1. svetovni vojni. Besedilu napiši naslov. Besedilo je a) pripoved o Bovcu. b) opis države.
c) opis kraja. č) razlaga nastanka Bovca.
Opis kraja je besedilo, v katerem opišeš lego in sestavo kraja, število prebivalcev, gospodarstvo, javne zgradbe, kulturne in naravne znamenitosti in prometne povezave.
Iz 3. odstavka prepiši glagole in jih uvrsti v preglednico. SEDANJIK
PRETEKLIK
PRIHODNJIK
V katerem glagolskem času so glagoli v opisu kraja?
5
Besedilo
Vaje
Preizkus
Odgovori na vprašanja. Kje leži Bovec? Katere gore ga obdajajo? Na katero državo meji? Naselje se prvič omenja a) pred 1. svetovno vojno. b) po 2. svetovni vojni. c) v 12. stoletju. č) okoli leta 2007. Naštej predele mesta.
Dopolni. , ki ima Bovec je znan po reki barvo in nekaj značilno . Med Krnico večjih in Rombonom v Bovec priteče . reka
Dolina Soče (foto: Marko Šimenc)
Koliko prebivalcev ima Bovec? Ali se njihovo število veča ali manjša? Pojasni, zakaj se mladi selijo.
Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Industrija v Bovcu je zelo razvita. Prebivalci se ukvarjajo samo s kmetijstvom, poljedelstvom in živinorejo. Mesto je bilo porušeno v 2. svetovni vojni. Kašte so stari vodnjaki. Žičnica pelje na visokogorsko smučišče Vitranc. Naštej šest športnih aktivnosti, ki se v Bovcu odvijajo pozimi in poleti.
6
Opis kraja
DA DA DA DA DA
NE NE NE NE NE
Besedilo
Vaje
Preizkus
Katere javne zgradbe so v Bovcu?
V srediĹĄÄ?u mesta stoji cerkev a) sv. Lenarta. b) Device Marije v Polju. c) sv. Urha. Freske Jerneja iz Loke so v cerkvi a) sv. Urha. b) Device Marije v Polju. c) sv. Lenarta. Cerkev Device Marije v Polju (www.bovec.si)
Po Ä?em je Bovec predvsem znan? – – –
, , .
ObkroĹži Ä?rko pred nepravilno trditvijo. V Bovec lahko pridemo a) po reki Koritnici. c) po cesti skozi Tolmin in Kobarid. b) po cesti preko prelazov. Ä?) s ĹĄportnim letalom. V desnem stolpcu poiĹĄÄ?i razlago naĹĄtetih besed. aktivnost A Ä?olnarjenje rafting B slika, narejena na sveĹž omet soteskanje C razgled po pokrajini, ki se vidi z doloÄ?enega mesta freska ÄŒ dejavnost, delovanje D spust po soteskah, ki jih je voda izdolbla v skalo Kaj si izvedel o Bovcu? Dopolni. leĹži, – – iz prebivalcev ima, – , – s Ä?im se prebivalci zgradbe ima mesto, – katere in – katere so njegove povezave.
je,
Soteskanje (www.bovec.si)
7
Besedilo
Vaje
Preizkus
Na zemljevidu označi lego Bovca.
Dopolni. Besede Rombon, Kanin, Krnica, Mangart, Soča, Koritnica so , zato jih pišemo z
začetnico.
Popravi napake. Pot iz ljubljane do kobarida na primorskem je kar dolga, saj moraš skozi idrijo, mimo slapa ob idrijci, kjer se je rodil pisatelj in scenarist ciril kosmač, ki je napisal scenarij za film balada o trobenti in oblaku. Zadnja leta je preživel v svoji hiši v portorožu.
8
Opis kraja
Besedilo
Vaje
Preizkus
Opis rastline Zelo sem prehlajen.
Miha, ti pa grozno kašljaš.
V lekarni si kupi pljučnikov čaj. Pomaga.
Pljučnik! Tista roža, ki je pikasta kot kuščar in ima veliko barvnih cvetov.
Preberi besedilo.
Pljučnik (PULMONARIA OFFICINALIS) Pljučnik (zajček, pikec, cmulež, jezusova suknjica, kuščernjak, srčnica, velikonočnica, noč in dan, zajčki) je zelo razširjena zimzelena trajnica. Spada v družino srhkolistovk. Ima razraslo korenino, liste, steblo in cvetove. Spomladi iz razrasle korenine zraste 20 centimetrov visoko dlakavo steblo. Iz njega poženejo temno zeleni listi z belimi lisami. Na vrhu stebla so zvezdasti cvetovi z razprostrtim robom. Ti so sprva rdeči, potem vijoličasti in na koncu modri. Cveti od marca do konca maja. Po cvetenju iz korenine zrastejo pritlični listi, ki so večji od stebelnih. Oblika teh listov spominja na krila pljuč. Raste v svetlih iglastih gozdovih, na travnikih, pašnikih in posekah. Dobro uspeva na vlažnih, s humusom bogatih tleh. Pljučnik je zdravilna rastlina. Uporabni so cvetoča rastlina in pritlični listi. Rastlina je, razen korenin, bogata z zdravilnimi učinkovinami, kot so kremenčeva kislina, rudninske snovi, smole in čreslovine. Učinkovito deluje pri vseh pljučnih boleznih, npr. vnetju dihal, bronhitisu, astmi, pljučnici in celo pri jetiki. Čaj je učinkovit napitek pri vseh prehladnih obolenjih. Prirejeno po Vzajemnosti, februar 2008
9
Besedilo
Vaje
Preizkus
Besedilo je a) opis predmeta. b) opis pljučnih bolezni. c) opis rastline. č) pripoved o zdravilni rastlini. Komu je besedilo namenjeno? a) Nabiralcem zdravilnih zelišč. b) Bralcu revije Vzajemnost. c) Zdravnikom. č) Botanikom. Poimenuj dele rastline.
Dopolni preglednico. KLJUČNE BESEDE
BISTVENI PODATKI
Foto: Miha Maček
Ime rastline Deli rastline Višina stebla Čas cvetenja Rastišče Uporabnost Družina Dopolni. Rastlino opisujemo tako, da napišemo, iz katerih cveti, uporabljamo in v katero Listi pljučnika so a) beli s svetlo zelenimi lisami. b) temno zeleni z belimi lisami. c) beli s temno zelenimi lisami. č) svetlo zeleni z belimi lisami.
10 Opis rastline
je, raste, spada.
jo