http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612098926

DRUGAČNO PREVERJANJE ZNANJA Predlogi za avtentično spremljanje napredka

K AT H E R I N E LUONGO-ORLANDO

postavljanje učinkovitih vprašanj

Preizkušeni nasveti in zamisli za učinkovito poučevanje

1

Katherine Luongo - Orlando

Drugačno preverjanje znanja Predlogi za avtentično spremljanje napredka učencev Naslov izvirnika: Authentic Assessment Prevod in jezikovni pregled: Zdenka Pengal (Ering) Fotografije: Shutterstock

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

postavljanje učinkovitih vprašanj

© Pembroke Publishers, 2003. Vse pravice pridržane.

Pravice za slovensko izdajo: Založba Rokus Klett, d.o.o. 2008

2

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.26

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

LUONGO-Orlando, Katherine Drugačno preverjanje znanja : predlogi za avtentično sledenje napredka učencev / Katherine Luongo-Orlando ; [prevod Zdenka Pengal; fotografije Shutterstock]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008 Prevod dela: Authentic assessment ISBN 978-961-209-892-6 240941312

Uvod ocenjevanja spodbujajo dialog v šolah, skupinsko načrtovanje in druge oblike sodelovanja, na primer poučevanje v timu in skupno pripravo urnika. Ti načini dela omogočajo učiteljem, da delijo zamisli, materiale, strategije in vire, ki usmerjajo razvoj in podpirajo uveljavitev na praktičnih nalogah zasnovanih učnih metod.

Avtentično krepi tudi sporazumevanje med učitelji, učenci in starši. Temelj za razpravo in okvir pogovora so opisi nalog, kriteriji, orodja za vrednotenje in zgledi odličnosti. Na srečanjih ali z drugimi oblikami poročanja o uspehu učitelji razložijo staršem in učencem pričakovane rezultate iz učnega načrta, strategije vrednotenja in rezultate ocenjevanja, nato pa vsi skupaj določijo nove učne cilje.

Strokovnjaki s področja šolstva se spoprijemajo z velikim izzivom: kako se skupaj osredotočiti na razvoj učnih programov, pouka in ocenjevanja. Učitelji, starši, učenci, ustanovitelji, ministrstvo za šolstvo in snovalci šolske politike lahko združijo prizadevanja in skupaj izdelajo konceptualni okvir in izobraževalni program, ki bo zadostil njihovim ciljem. Na voljo imajo celo vrsto razvojnih modelov.

Učenje ob praktičnih nalogah in avtentično ocenjevanje vsebujeta vizijo poučevanja in učenja, ki postavlja na tehtnico na eni strani tradicionalni pouk, na drugi pa inovativne pristope, ki izboljšujejo znanje učencev in kakovost pouka v naših šolah. Strokovno povezani zdaj združeno delajmo za uresničitev te vizije.

uvod

Namen te knjige je pomagati učiteljem pri načrtovanju praktičnih načinov učenja in postopkov avtentičnega preverjanja in ocenjevanja znanja skozi celotni učni načrt. Vsebina izhaja iz mojih lastnih izkušenj z učenci v razredu. Opisane enote, namenjene ocenjevanju, ter primeri praktičnih nalog so odraz večletnega poučevanja in učenja z mladimi ljudmi raznolikega izvora in različnih ravni sposobnosti. Uporabne strategije in primeri so pripravljeni kot modeli za načrtovanje pouka ter ocenjevanja. Ne glede na to, ali sta učenje ob praktičnih dejavnostih ter avtentično ocenjevanje za vas novost ali pa želite izboljšati učenje in sedanjo prakso, bi vam moralo to gradivo pokazati koristne, ustvarjalne in navdihujoče ideje, ki jih boste lahko uporabili pri poučevanju.

Premik k izvajanju avtentičnega ocenjevanja ima trajne posledice za učence, učitelje in starše.

Učenje na osnovi praktičnih nalog in predstavitev omogoča učencem, da usvojeno znanje in obvladanje spretnosti pokažejo pri izdelavi pristne smiselne naloge, ki se nanaša na resnično življenje in zato pritegne njihovo pozornost in jih motivira za učenje.

S samoocenjevanjem in refleksijo lahko mladi ljudje napredujejo pri učenju do viška svojih zmožnosti, doživljajo uspehe, razvijajo samozavest in dosežejo samostojnost.

S snovanjem in uveljavitvijo praktičnih nalog ter ustreznih orodij za vrednotenje se učitelji strokovno razvijajo, načini poučevanja napredujejo, pomen timskega dela s kolegi se krepi. Tehnike avtentičnega

3

4

uvod

Načrtovanje avtentičnih nalog

postavljanje učinkovitih vprašanj

Zamislite si razred, v katerem otroci aktivno pridobivajo bogate, vsestranske in raznolike izkušnje ob dejavnostih, ki jih zanimajo in navdihujejo. Predstavljajte si jih, kako se lotevajo izzivov resničnega sveta, zapletenih problemov in sodelujejo v pristnih učnih okoliščinah. V duhu si predstavljajte te mlade ljudi, ki uporabljajo učne spretnosti na praktične in presenetljive načine ter rešujejo probleme, sklepajo in kritično razmišljajo …

5

Narava avtentičnega ocenjevanja Ustvarjalno delo, ki ga otroci opravijo v učno bogatem okolju, jim omogoča izdelavo pisnih nalog, projektov, poskusov, predstavitev, razstav, map dosežkov1 in drugih inovativnih rezultatov učenja.

Ko so učenci vključeni v tak program učenja, morajo učitelji razviti vsestransko in natančno metodo vrednotenja znanja, spretnosti in delovnih navad. Pri oblikovanju postopkov preverjanja in ocenjevanja, ki usmerjajo učenje ter merijo kakovost dela, bi morali učenci imeti vodilno vlogo.

Ker se priprava na avtentično ocenjevanje začne z razumevanjem jezika, pojmovnih okvirov in razvoja na področju preverjanja in ocenjevanja znanja, boste v nadaljevanju našli izčrpne definicije, razlage in premišljena pojasnila o temah, ki jih knjiga obravnava.

načrtovanje avtentičnih nalog

Kakšna je razlika med preverjanjem in ocenjevanjem znanja?

Preverjanje je postopek zbiranja informacij o učenju in učenčevem razumevanju obravnavanih vsebin.

Za spremljanje učenčevega napredka se uporabljajo različne metode (tj. opazovanje, pogovori, kontrolni seznami, anekdotski zapisi). Nalogo zbiranja podatkov si delijo učitelji in učenci. Sistematično in namensko zbrani podatki tvorijo osnovo za ovrednotenje učenčevih dosežkov.

Ocenjevanje je postopek presoje zbranih podatkov in odločanja o kakovosti učenčevega dela. S pregledom zbranih dokazil lahko učitelji ovrednotijo končne izdelke in določijo oceno za potrebe poročanja o učenčevem uspehu.

6

Kaj je namen preverjanja in ocenjevanja?

Postopki preverjanja in ocenjevanja so oblikovani tako, da ustrezajo določenim izobraževalnim ciljem in zastavljenim operativnim učnim ciljem. Diagnoza, vrednotenje učnega programa, odgovornost in položaj učenca so le nekateri od dejavnikov, ki v obdobju spreminjanja izobraževanja usmerjajo preverjanje in ocenjevanje. (Specifičnim ciljem se bomo posvetili skozi knjigo.)

1

Op.prev.: izvirno »portfolio«; SSKJ in SP uporabljata obliko portfelj; v slovenski strokovni literaturi se poleg teh dveh izrazov uporabljajo še listovnik, mapa učenčevih izdelkov, mapa (učenčevih) dosežkov, učenčeva mapa in morda še katera različica.

Uporabljam domač izraz mapa dosežkov, in sicer v pomenu, ki je razviden iz te knjige: zbirka učenčevih izdelkov iz daljšega časovnega obdobja, ki se uporablja v postopku spremljanja učenčevega dela, vrednotenja ter samovrednotenja dosežkov in ocenjevanja praktične naloge.

Katere so vrste preverjanja in ocenjevanja?

• Diagnostično preverjanje se pojavlja v začetku šolskega leta, ocenjevalnega obdobja, učne enote, in v obdobju, ko imajo učenci težave. Na podlagi ugotovitev iz zbranih podatkov lahko učitelji določijo predznanje, zmožnosti, nagnjenja, učne stile, stopnje motivacije, interese, močna področja in potrebe učencev, na osnovi izsledkov pa nato načrtujejo učinkovit pouk.

• Sprotno (formativno) preverjanje je sestavni del učnega procesa, med katerim učenci sodelujejo v učnih dejavnostih in preverjanjih znanja skozi celo šolsko leto. Učenci dobijo povratno informacijo o sprotnem delu in napredku na podlagi že omenjenih oblik spremljanja: opazovanja, pogovorov, kontrolnih seznamov, posvetov. S postopki sprotnega preverjanja in vrednotenja zbrani podatki se uporabljajo za ugotavljanje učenčevega napredka, izboljšanje njegovega dela in prilagajanje pouka.

• Končno (sumativno) preverjanje in ocenjevanje potekata ob koncu posamezne učne enote, teme, ocenjevalnega obdobja ali časovnega sklopa, ko so učenci pripravljeni in lahko pokažejo razumevanje naučenih vsebin in sposobnost uporabe znanja, skladnega s cilji, opredeljenimi v učnem načrtu.

Podatki, zbrani z metodama samoocenjevanja in ocenjevanja med vrstniki, se prav tako uporabijo za presojo vrednosti učenčevega dela.

Razvoj uravnoteženega in vsestranskega programa vrednotenja zahteva vztrajno in redno uporabo vseh treh vrst preverjanja in ocenjevanja. Z raznovrstnimi merili, skupaj z diagnostičnimi, sprotnimi in končnimi tehnikami vrednotenja, ustrezno poudarimo tako potek kot rezultat učenja. Če učencem dovolimo pokazati razumevanje in spretnosti na več načinov ter uveljavimo različne strategije preverjanja in ocenjevanja, s tem izboljšamo dejavnost učencev in oblikujemo natančen portret posameznega otroka učenca skozi vse leto.

Vsebina 1. Načrtovanje avtentičnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Narava avtentičnega ocenjevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Smernice za načrtovanje ocenjevanja praktičnih nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Koraki pri načrtovanju ocenjevanja in oblikovanju praktične naloge. . . . . . . . . . . . . 14 2. Priprava orodij za vrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Priprava preglednice dosežkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Uvod v tri ocenjevalne enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Oblikovanje preglednice dosežkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 3. Načrtovanje pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Premik k obrnjenemu načrtovanju pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Kontekst učnih dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Preglednica ocenjevalnih enot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Vzpostavljanje stika s književnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Raziskovanje univerzalnega koncepta: Skupnost ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Razumevanje vpliva oglaševanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Povezava pouka s praktičnimi nalogami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 4. Priprava in izvedba ocenjevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Priprava okoliščin za izdelavo praktične naloge in ocenjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Praktična naloga kot del pouka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 5. Spremljanje napredka učenca. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Sprotno spremljanje napredka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Ustvarjanje večdimenzionalnega portreta učenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 6. Spodbujanje samoocenjevanja, refleksije in postavljanja ciljev . . . . . . . . . . . . . . 71 Razvoj neodvisnih mislecev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

ustvarjanje iluzije

7. Ustvarjanje vizije o ocenjevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Vizija o ocenjevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Izzivi pri opisovanju rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Učinkovito sporočanje rezultatov ocenjevanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

83