Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek
Na pragu besedila 4
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 1
7/4/11 2:42 PM
NA PRAGU BESEDILA UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 4. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL
4
avtorice
recenzenta fotografije
uredila
dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič dr. Janez Dular, Renata Čampelj Jurečič Fotodokumentacija Dela, Istockphoto, Dreamstime, Arhiv Založbe Rokus Klett Dubravka Berc Prah
1. izdajo uredila
Barbara Lemež
direktor produkcije
Klemen Fedran
založila za založbo oblikovanje in prelom tisk
Založba Rokus Klett, d. o. o. Maruša Kmet Vizualne komunikacije, Ana Karakaš, s. p., Boštjan Dimnik Gorenjski tisk storitve, d. o. o.
2. izdaja naklada
9.500 izvodov
Ljubljana 2011
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Na pragu besedila 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 141. seji dne 14. 04. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/38 potrdil kot učbenik za slovenski jezik-jezik v 4. letniku gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja.
knjigarna.com swis721 © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2002). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CMYK 10/100/90/0
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
NA pragu besedila 4. Učbenik za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj Ortar ... [et al.] ; [fotografije fotodokumentacija Dela, Istockphoto, Dreamstime]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2011 ISBN 978-961-271-124-5 1. Križaj-Ortar, Martina 255940096 DN100595
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 2
7/4/11 2:42 PM
JEZIK ZGODO VINA
4 5
JEZIK Jezikovna politika v Republiki Sloveniji
8 9 16 24 28 35 42 48
ZGODOVINA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA IN JEZIKOSLOVJA Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja Prva polovica 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja 20. stoletje
56
BESEDILO
57 Dvogovorna besedila 57
BESE DILO
Okrogla miza
59 Enogovorna besedila 59 64 66 69 74 77
Znanstveni članek Predavanje Zapisnik Zakon in statut Odločba Besedilo politične propagande
80 Povzetek o vrstah besedil
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 3
7/4/11 2:42 PM
JEZIK 4
JEZIK
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 4
7/4/11 2:42 PM
5 JEZIK
Jezikovna politika v Republiki Sloveniji
Jezik Jezikovna politika v Republiki Sloveniji
• Kateri jezik je v Republiki Sloveniji državni jezik? Kaj to pomeni? Od kdaj je državni jezik? • Kateri jezik je v Republiki Sloveniji uradni jezik? Kaj to pomeni? • Katera jezika sta poleg slovenščine uradna jezika na nekaterih območjih naše države? Na katerih območjih? Zakaj?
Gornji Petrovci/Péterhegy
Dobrovnik/Dobrónak Dolga vas Murska Sobota Hosszúfalu Lendava/Lendva
Ankaran/Ancarano Izola/Isola Koper/Capodistria Piran/Pirano Portorož/Portorose Lucija/Lucia
knjigarna.com swis721
• Preberite člen, ki ureja rabo jezikov v naši državi.
USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1991)
CMYK 11. člen Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna 10/100/90/0 skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. • Od kod je ta člen? Ali govori ta člen o slovenščini kot o državnem jeziku ali kot o uradnem jeziku? Po čem se loči pravno določen položaj slovenščine od položaja italijanščine oz. madžarščine?
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 5
7/4/11 2:42 PM
JEZIK 6 • Oglejte si posnetek.
Dr. Janez Dular
Dr. Albina Nećak Lük
Nejc Gazvoda
• Zakaj mora država podpirati in pospeševati rabo slovenskega jezika? • Čemu je potrebna jezikovna politika v državi oz. čemu je treba imeti red v državi tudi na jezikovnem področju? • Eden od govorcev je omenil, da obstajata dve vrsti metod za urejanje medjezikovnih razmerij: spodbujevalna in ukazovalna/prepovedovalna. Za vsako povejte, kaj pomeni. Kaj menite o tem vi? • Naštejte nekaj spodbujevalnih načinov urejanja jezikovnih razmerij v družbi. • Zakaj je pomembna šola? • Imenujte enega od ukazovalnih/prepovedovalnih načinov. • Katera področja, ki ponazarjajo enakopravno rabo dveh jezikov v javnosti na območjih, na katerih poleg Slovencev živita še italijanska in madžarska narodna skupnost, so bila omenjena na posnetku? • Predstavite razliko v rabi jezikov v šolah na območjih, na katerih poleg Slovencev živita še italijanska in madžarska narodna skupnost. • Zakaj se morajo tudi priseljenci in Romi naučiti slovenski jezik? • Kateri zakon je Slovenija sprejela l. 2004? Čemu ga je sprejela? • Ali imajo tudi druge države EU t. i. jezikovne zakone? Če jih imajo, imenujte teh nekaj držav. • Zakaj številne države (predvsem v zadnjem času) namenjajo veliko skrb za varstvo svojega jezika? • Kako se je imenoval urad, ki ga je Slovenija ustanovila l. 2000, delovati pa je začel l. 2001? Ta urad se je kasneje preimenoval in začel delovati v okviru ministrstva za kulturo. Na spletni strani ministrstva poiščite podatke o njegovem današnjem poimenovanju in o njegovih nalogah. • Ali še kateri drugi zakoni določajo rabo slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji? Če jo, kateri? • Kaj vsebuje Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko? • Zakaj slovenščine v znanosti ne sme nadomestiti tuji jezik, npr. angleščina? • S čim je eden do govorcev na posnetku primerjal prevod računalniškega okolja Windows/Okna v slovenščino? Zakaj? • Predstavite položaj slovenščine v EU. Kako se to kaže v praksi? Ali je slovenščina enakopravna z drugimi jeziki (tj. z jeziki držav članic)? • Kaj je povedala prevajalka o prevajanju obsežne evropske zakonodaje v slovenščino?
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 6
7/4/11 2:42 PM
7 JEZIK • Komentirajte mnenja govorcev na posnetku. Če ne bi imel svojega jezika, materinščine, tj. jezika, v katerem že od rojstva razmišljam, ne bi znal govoriti o tem, kar v bistvu sem: človek, ki čustvuje, ki ima rad, ki je jezen, ki razmišlja.
Drugi narodi so si svoje mesto in državnost izbojevali pretežno na bojnih poljih, s politiko in z diplomacijo, in ne z jezikom kot Slovenci. Zato je slovenski jezik temelj in vezivo naše samobitnosti in narodne identitete ter nas je ohranil kot narod.
Za večino prebivalcev Slovenije je slovenščina prvi jezik, to se pravi, jezik, ki se ga otrok najprej nauči, v njem spozna in sliši prve besede, sliši prve pesmice, prve pravljice. Lahko bi rekli, da je ta jezik naš duhovni dom.
Za pripadnike slovenskega naroda pa ta jezik ni samo sredstvo za sporazumevanje ali za pridobivanje znanja, temveč je tudi družbeno vezivo za ohranjanje in razvijanje njihove oz. naše narodne identitete in za razvijanje našega kulturnega izročila.
Z nastankom samostojne slovenske države se je povezovalnost in reprezentativnost slovenščine okrepila. Lahko rečemo, da je slovenščina dobila celo nekakšno simbolno vlogo, ki jo lahko primerjamo s simbolno vlogo zastave, grba ali himne.
Glavna 'nevarnost' slovenščini smo tisti, ki slovenščino govorimo. Če jo bomo opuščali, če jo bomo nadomeščali z drugimi jeziki, če jo bomo zanemarjali, slovenščina nima posebne prihodnosti. Če pa bomo do nje gojili enak čustven odnos, kot so ga gojili v preteklosti, če jo bomo šteli za nekaj posebnega, za tisto, kar je najbolj naše, se zanjo ni treba bati.
Normalno je in nujno, da smo odprti v svet in da se poleg materinščine učimo tudi tujih jezikov. Ta odprtost pa je rodovitna samo, če se hkrati držimo svoje zakoreninjenosti v svojem domačem jeziku in če dobro ali pa še bolje kakor za tuje jezike poskrbimo za svoj materni jezik in njegov razvoj, za njegovo uveljavljanje.
knjigarna.com swis721
Velika naloga slovenskega šolstva je, da poskrbi za dobro jezikovno zmožnost učencev, potem pa tudi, da poskrbi za njihovo jezikovno zavest. To se pravi, da bodo slovenščino uporabljali brez zavrtosti, brez manjvrednostnih občutkov.
CMYK 10/100/90/0
• Rešite še naloge v delovnem zvezku.
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 7
7/4/11 2:42 PM
ZGODOVINA 8
ZGODOVINA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA IN JEZIKOSLOVJA
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 8
7/4/11 2:42 PM
9 ZGODOVINA O izvoru in razvoju slovenščine iz indoevropščine in praslovanščine smo govorili v 1. letniku. Zdaj pa si bomo ogledali pomembnejše mejnike v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika in slovenskega jezikoslovja.
Od naselitve do 16. stoletja • V učbenikih za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – V katerem obdobju so se slovanski predniki današnjih Slovencev naseljevali v vzhodnih Alpah in v porečju tamkajšnjih rek? – Kako sta se imenovali samostojni, večinsko slovanski politični tvorbi na tem ozemlju?
Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja
– Kdaj sta nastali in kaj sta obsegali? – Katera je nastala najprej in obstajala dlje časa? – Po čem pa je znana druga? – Kje je bilo upravno središče Karantanije? – Kje pa je bilo njeno cerkveno središče? – Kdo je vodil to državo? – Kdo mu je izročil oblast? – Kje in kako je potekal obred? – Zakaj je morala Karantanija v l. 743–745 priznati bavarsko nadoblast? – Kdo si je l. 788 podredil Bavarsko in s tem tudi Karantanijo? – Ali so Karantanci potem še lahko volili svojega kneza? – Kdaj je potekalo pokristjanjevanje karantanskih Slovencev? – Od kod so prihajali misijonarji? – V katerih jezikih je potekalo bogoslužje na ozemlju nekdanje Karantanije? – Čemu so nastala prva rokopisna besedila v zgodnji slovenščini? – Pri pouku književnosti ste v 1. letniku spoznali dve rokopisni besedili iz tega obdobja. Poimenujte ju. – Kateri rokopis je starejši oz. je sploh najstarejše ohranjeno zapisano besedilo v slovenščini? – Kaj veste o njegovem nastanku, vsebini in sestavi?
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
• Rešite 1. nalogo v delovnem zvezku.
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 9
7/4/11 2:42 PM
ZGODOVINA 10 • Oglejte si odlomke iz Brižinskih spomenikov. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)
1
2
3
knjigarna.com swis721 • Ali lahko preberete katero besedo? • Ali so vse besede ločene med sabo s presledki? • Kaj lahko poveste o rabi ločil?
CMYK 10/100/90/0
NPB 4 UC notranjost 2011.indd 10
7/4/11 2:42 PM