9789612713003

Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita MirjaniÄ?, Helena PaÄ?nik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem preteklost 9 knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 1

19. 07. 13 07:38

Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9

delovni zvezek za zgodovino za 9. razred osnovne šole Uredila: mag. Jelka Razpotnik Jezikovni pregled: Tjaša Škrinjar Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o.

Slikovno gradivo: The Bridgeman Art Library, Delo, Shutterstock, United Nation Photo, Kartografska in slikovna zbirka NUK, Muzej novejše zgodovine Slovenije, arhiv Založbe Rokus Klett in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2005). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CMYK 10/100/90/0 Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

94(075.2)(076.1) RAZISKUJEM preteklost 9. Delovni zvezek za zgodovino za 9. razred osnovne šole / Milan Burkeljca ... [et al.] ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo The Bridgeman Art Library ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-300-3 1. Burkeljca, Milan 268152832

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost.indd 2

7/19/13 2:16 PM

Dragi učenci in učitelji zgodovine, za vas smo pripravili delovni zvezek, s pomočjo katerega vas želimo povabiti na dinamično in zabavno raziskovanje preteklosti. Delovni zvezek, ki je pred vami, je prirejen za aktivno uporabo pri pouku, saj spodbuja aktivno in raziskovalno učenje. Ponuja številne raznolike naloge, preglednice in sheme za ponovitev.

Rokusov delovni zvezek Raziskujem preteklost 9 je delovni zvezek nove generacije. Trudili smo se, da bi vanj vključili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo se trudili, da bi delovni zvezek oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci, upamo, da vam bo delovni zvezek v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalca preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo delovni zvezek v pomoč pri poučevanu zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

Mag. Jelka Razpotnik Urednica

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 3

19. 07. 13 07:38

6

POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA: čas skrajnosti Prva svetovna vojna

7 8 10 11 13 14

Novo obdobje Zakaj vojna ni bila presenečenje Vojne bo konec do božiča Kako je potekalo bojevanje Odločilno leto 1917 Konec vojne

15 16 17 18 20 22

Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo Vzpon fašizma v Evropi Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo Demokratične, diktatorske in totalitarne oblike vladanja Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen

24 25 26 27 28 29 31 32 33

Kako se je začela druga svetovna vojna Kako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo Kolaboracija in odpor Kako je vojna postala svetovna Kakšna je bila totalna vojna Kako so v vojni zmagali zavezniki O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna PONOVITEV

36 38 39 40 41 42 43 45 46

Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni Blokovsko razdeljen svet Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu Kdaj je popustila napetost hladne vojne Zakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku Kolonije so postale nove države Povezovanje v svetu in Evropi PONOVITEV

Svet med vojnama

Druga svetovna vojna

Svet po drugi svetovni vojni

48 GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU: čas svetovne trgovine 49 50 52 53 54

knjigarna.com swis721

Gospodarske razmere ob začetku 20. stoletja Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo Gospodarsko povezovanje po drugi svetovni vojni Kje so meje globalizacije PONOVITEV

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 4

CMYK 10/100/90/0

19. 07. 13 07:38

56 SLOVENCI V 20. IN 21. STOLETJU: čas napredka Prva svetovna vojna 57 58 60

Slovenci in prva svetovna vojna Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS Kako so bile določene slovenske meje po prvi svetovni vojni

62 64 65 67 68 69

Kakšna država je bila Kraljevina SHS Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura Kako so Slovenci vodili gospodarstvo Kako so živeli Slovenci v času med obema vojnama Kako so ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin

70 71 72 73 75 76

Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji Boj za osvoboditev Kakšno je bilo življenje med vojno Državljanska vojna – spopad med Slovenci Kako se je razvijala nova oblast v Sloveniji in Jugoslaviji Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

77 79 81 83 85 87 88 90 92 93

Junakom borbe naj slede junaki dela Kdo bo prevzel oblast – krona ali zvezda Mi tujega nočemo, a svojega ne damo Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva Ko smo pili kokto in poslušali Kameleone Zakaj je razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti Kako se je rodila nova država Slovenija po osamosvojitvi PONOVITEV

Slovenci med vojnama

Slovenci med drugo svetovno vojno

Slovenci po drugi svetovni vojni

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 5

19. 07. 13 07:38

1

Politične značilnosti 20. stoletja: čas skrajnosti

Novo obdobje Zakaj vojna ni bila presenečenje Vojne bo konec do božiča Kako je potekalo bojevanje Odločilno leto 1917 Konec vojne Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo Vzpon fašizma v Evropi Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo Demokratične, diktatorske in totalitarne oblike vladanja Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen Kako se je začela druga svetovna vojna Kako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo Kolaboracija in odpor Kako je vojna postala svetovna Kakšna je bila totalna vojna Kako so v vojni zmagali zavezniki O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna PONOVITEV Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni Blokovsko razdeljen svet Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu Kdaj je popustila napetost hladne vojne Zakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku Kolonije so postale nove države Povezovanje v svetu in Evropi PONOVITEV

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 6

19. 07. 13 07:38

Življenje na prehodu v 20. stoletje so zaznamovale spremembe na vseh področjih: razvoj znanosti in tehnike, migracije, uveljavljanje demokratičnih načel v Evropi, pojav novih velesil (Japonske in ZDA) ... Oslabljeno Osmansko cesarstvo pa je postalo krizno žarišče v Evropi.

Novo obdobje Množice priseljencev

Ker v Evropi ni bilo dovolj delovnih mest za množice kmetov, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili v tujino.

1. Zemljevid prikazuje izseljevanje Evropejcev med letoma 1821 in 1910.

A. Kam se je izselilo največ Evropejcev?

B. Iz katerih delov Evrope so se prebivalci selili v tujino?

C. Kam so se selili prebivalci Azije?

Krizno žarišče v Evropi Med gospodarskimi velesilami se je vnel boj za kolonije in vpliv na Balkanu, kjer je moč izgubljalo Osmansko cesarstvo.

2. Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva?

K vsakemu vzroku pripiši ustrezno pojasnilo.

STRATEŠKA LEGA NARAVNA BOGASTVA

knjigarna.com swis721

AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV

RADOVEDNEŽ

CMYK 10/100/90/0

»Finančna kriza je pri nas v Zjedinjenih državah postala zelo občutna. /…/ Vsled pomanjkanja gotovega denarja so prisiljena velika podjetja zapreti svoje tovarne /…/; v državi Montani baje postava nad 10 000 delavcev; enako hudo je na zapadu, /…/. Železnice so /…/ odslovile na tisoče delavcev in vsi parniki, ki vozijo v Evropo, so prenapolnjeni, ljudje beže domov.« (pismo Franka Sakserja, 8. novembra 1907 iz New Yorka; v: Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana, 1998, str. 273)

Razmisli: • O čem priča zapis?

• Ali je opisana finančna kriza ustavila priseljevanje v ZDA?

7

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 7

19. 07. 13 07:38

Nasprotja med evropskimi državami na različnih področjih so Evropo in svet potiskala v vojno, ki je nihče ni znal ustaviti. Atentat Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu je spremenil tok zgodovine.

Zakaj vojna ni bila presenečenje

Napetosti med evropskimi državami Prva svetovna vojna ni bila presenečenje, saj so se nasprotja med državami stopnjevala že več let in Evropo razdelila na dva tabora.

1. Preberi spodnje trditve in z njihovo pomočjo odgovori na vprašanja.

Rusija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je podpirala težnje Srbov po osamosvojitvi Južnih Slovanov.

Nemčija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju.

Evropske države so tekmovale za kolonije v Afriki. Starim kolonialnim velesilam so se pridružile nove države, zlasti Italija in Nemčija.

Francija se je želela maščevati Nemčiji za poraz v francosko-pruski vojni.

A. Kateri so bili glavni vzroki za izbruh prve svetovne vojne?

B. Katere države so si že pred vojno stale nasproti?

C. S povezovanjem držav sta nastala dva tabora. Vpiši ime obeh taborov in njune članice.

knjigarna.com swis721

Kdo je bil odgovoren za začetek vojne

V razgretem evropskem ozračju je dogodek, ki se je 28. junija 1914 nepričakovano zgodil v Sarajevu, postal povod za vojno.

2. V Evropi je balkansko območje že dolgo veljalo za »sod smodnika«. Pojasni, zakaj.

CMYK 10/100/90/0

8

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 8

19. 07. 13 07:38

Zakaj vojna ni bila presenečenje

3. Preuči oba vira in z njuno pomočjo odgovori na vprašanji.

A. Zakaj sta Gavrilo Princip in organizacija, ki ji je pripadal, izvedla atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, in ne na katerega drugega člana evropskih vladarskih rodbin?

»Zločinec nisem, saj sem odstranil nekoga, ki je delal zlo. Dobro sem mislil. /…/ Jugoslovanski nacionalist sem in si prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani združili v kakršnokoli državno obliko in da bi se osvobodili Avstrije. /…/ Mnenja smo bili, da bi se vsi Jugoslovani združili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov imela moralno dolžnost pomagati k temu zedinjenju.« (Izjava Gavrila Principa na zaslišanju, junija 1914)

B. Avstro-Ogrska je osebno tragedijo sprejela kot povod za začetek dolgo načrtovane vojne. Za atentat so obdolžili Srbijo. Zakaj?

Pogajanj je konec, pripravlja se orožje Avstro-Ogrska je atentat Gavrila Principa izkoristila za pritisk na Srbijo, kar je na koncu pripeljalo do vojne napovedi.

4. Po avstrijskem ultimatu in srbskem odgovoru nanj je Ministrstvo za zunanje zadeve Avstro-Ogrske dne 28. julija 1914 ob 11.10 z Dunaja poslalo v Beograd brzojavko z naslednjo vsebino: »Ker kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki ji jo je izročil avstro-ogrski poslanik v Beogradu dne 23. julija 1914, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da sama poskrbi ter zavaruje svoje pravice in koristi in da se zateče k sili orožja. Avstro-Ogrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.«

• Kakšno sporočilo vsebuje navedena brzojavka?

knjigarna.com swis721

RADOVEDNEŽ V učbeniku preberi poglavje Zakaj vojna ni bila presenečenje na straneh 11–12. Na časovni trak vnesi dogodke, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne. V pomoč ti je lahko tudi spletni naslov http://hyperhistory.com.

CMYK 10/100/90/0 1900

28. julij 1914

9

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 9

19. 07. 13 07:38

Ko se je vojna začela, so bili vsi navdušeni. Vojne napovedi so ljudje spremljali s petjem na ulicah.

Vsi so pričakovali kratko vojno in zmago. Politiki so obljubljali, da bo vojne konec do božiča.

Pozabili so le povedati, do katerega božiča.

Vojne bo konec do božiča

Resnica je bila daleč od pričakovanj V kratkem času je bila v vojno vključena večina evropskih držav. V Evropi in svetu so se spopadle nasprotnice, povezane v dva tabora.

1. Oglej si zemljevid v učbeniku (poglavje Politične značilnosti 20. stoletja), ki prikazuje fronte v Evropi. Izpolni razpredelnico, tako da: A. v prvi stolpec vpišeš poimenovanje fronte v posameznem delu Evrope, B. v drugi in tretji stolpec vpišeš države udeleženke na posamezni fronti na strani centralnih in antantnih sil, C. v četrti stolpec vpišeš letnico začetka in konca bojevanja na posamezni fronti ter pomembnejšo bitko.

FRONTE

CENTRALNE SILE

ANTANTNE SILE

TRAJANJE VOJSKOVANJA (ZAČETEK IN KONEC); NAJPOMEMBNEJŠE BITKE

2. Pojasni, ali so države napadalke napredovale hitro. Ali je kateri od napadalk uspelo zavzeti veliko ozemlja?

knjigarna.com swis721

Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh

Italija se je ob izbruhu vojne odločila za nevtralnost, a se je zatem o vstopu v vojno pogajala z obema stranema. Pri tem je iskala možnost, da bi pridobila čim več ozemlja.

3. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji.

A. Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil?

CMYK 10/100/90/0

B. Kateri del današnjega slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji?

»Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih Alp naj bi se prek Predela, čez Mangart in Triglav spustila do Podbrda, Podlanišča in Idrije; od tu naj bi se usmerila na jugovzhod proti Snežniku ter potekala tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italijanskem ozemlju.« (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900–1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

10

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 10

19. 07. 13 07:38