9789612920999 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

NARAVOSLOVJE

jig

.c o

ZVEZEK ZA UTRJEVANJE

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 1

02/09/2021 13:54

Bernarda Barbo

Naravoslovje 7 Zvezek za utrjevanje

Urednica: dr. Marina Dermastia Jezikovni pregled: Tina Vehovec Ilustracije: Gregor Cvetko, Katarina Susman, Matjaž Učakar, Matej Urbančič

Fotografije: Shutterstock, SciencePhoto Library (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

.c o

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Jasna Karnar Tisk: Zrinski, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 1500 izvodov

Ljubljana 2021

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Založba Rokus Klett, d. o. o. (2021). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)(076.1)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 2

BARBO, Bernarda Naravoslovje 7 : zvezek za utrjevanje / Bernarda Barbo ; [ilustracije Gregor Cvetko ... [et al.] ; fotografije Shutterstock, SciencePhoto Library]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021. - (IzziRokus) ISBN 978-961-292-099-9 COBISS.SI-ID 74940675

02/09/2021 13:54

KAZALO

Raznolikost na modrem planetu. . . . . . . . . . . . 5

Dejavniki okolja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Različnost snovi v okolju. . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Raznolikost celic. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

1 Dogajanje v naravi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Vloga organizmov v okolju. . . . . . . . . . . . . . . . 23

Morje je največji življenjski prostor. . . . . . . . . 30

Raznovrstne celinske vode. . . . . . . . . . . . . . . . 32

3 Razvrščanje organizmov. . . . . . . . . . . . 35

4 Organizmi od zunaj in znotraj . . . . . . 39

.c o

2 Organizmi so povezani z okoljem. . 23

5 Nadzor in odziv telesa. . . . . . . . . . . . . . . 44

6 Nadaljevanje vrste. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 7 Povezanost v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

jig

Ekosistemi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Gozd niso le drevesa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Travniki uspevajo, kjer gozd ne more. . . . . . . 54

Gore niso le kamnite stene . . . . . . . . . . . . . . . 56

Jame so skrajno okolje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

Voda je voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

8 Pljuvanje v lastno skledo. . . . . . . . . . . . 59

Rešitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 3

02/09/2021 13:54

POSEBEN DOTIK Raziskovati naravo je čudovito, zvezek za utrjevanje pa ti bo omogočil še tesnejši stik z njo. V zvezek lahko pišeš¡, rišeš, kaj podčrtaš in pobarvaš. Zvezek za utrjevanje znanja iz naravoslovja naj postane tvoj odlični pripomoček pri učenju in naj ti pomaga odkrivati še neodkrite skrivnosti narave ter razumevanja, kot pravi slovenska ljudska pesem, kako ptički pojo.

jig

.c o

Bernarda Barbo in Marina Dermastia

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 4

02/09/2021 13:54

DOGAJANJE V NARAVI

Raznolikost na modrem planetu

.c o

1. Naš svet – planet Zemlja – je zelo raznolik. Zemljo iz vesolja vidimo kot preplet čudovitih barv. Razmisli, kje na planetu se pojavljajo posamezne barve in z njimi obarvaj dele sveta na skici Zemlje. Svoja razmišljanja o tem, kaj vse prispeva k vsej tej raznolikosti, zapiši.

2. Naš planet, naše okolje se stalno spreminja. Spremembe površja in podnebja lahko razvrstimo na počasne in hitre. Primere sprememb poveži z njihovo hitrostjo.

jig

premikanje celin (nastajanje gorstev, poglabljanje morij)

HITRE SPREMEMBE

taljenje ledenikov menjave dneva in noči

naravne katastrofe – poplave, neurja, požari menjava letnih časov

POČASNE SPREMEMBE

nastajanje ali izsuševanje morij, jezer, rek vulkanski izbruhi širjenje puščav

Dogajanje v naravi | 5

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 5

02/09/2021 13:54

3. Raznoliki neživi dejavniki vplivajo na raznolikost in številčnost rastlin (proizvajalcev). Od rastlin sta tudi odvisni raznolikost in številčnost drugih vrst organizmov v ekosistemu. Tako so fizikalni in kemični neživi dejavniki okolja v medsebojni povezavi in sočasnem delovanju z živimi dejavniki okolja.

Razvrsti dejavnike okolja med nežive in žive, tako da zapišeš številko dejavnika na ustrezno črto ob posameznem primeru. Primeri dejavnikov okolja Odnosi med organizmi

2 ŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA

Nadmorska višina

Človek in njegovo delovanje

Viri hrane za posamezne organizme

1 NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA Sestava tal

Prisotnost plinov

.c o

Letni časi

4. Temperatura vode in količina kisika sta dva neživa dejavnika okolja. Ta dva dejavnika sta, poleg seveda še ostalih, bistvenega pomena za umetno gojenje rib. Ribe, ki jih pogosto gojimo v Sloveniji, so postrvi. Iz izkušenj vemo, da potrebujejo 7 mililitrov kisika na liter vode.

Tempertaura vode (°C) Količina kisika (ml/l)

Količina kisika v odvisnosti od temperature vode 0

8,5

7,5

6,5

5,8

5,4

jig

Z uporabo podatkov iz preglednice nariši graf in ga ustrezno označi.

Graf: Količina kisika v odvisnosti od temperature vode

6 | Dogajanje v naravi

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 6

02/09/2021 13:54

5. Okolje razdelimo na manjše enote, imenovane ekosistemi. a) Slovenija je po raznolikosti zelo pestra država, sestavljajo jo številni ekosistemi, mnogi med njimi so naravni, drugi pa umetni ali antropogeni. Poglej si spodnje slike in ob vsaki zapiši, ali predstavlja naravni ali umetni ekosistem. Zapiši tudi razlog za svojo odločitev. 2

.c o

jig

b) Ekosistem oblikujejo živi in neživi dejavniki okolja. Napiši vsaj tri žive in tri nežive dejavnike, ki vplivajo na čebele, ki priletijo na cvet.

Dogajanje v naravi | 7

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 7

02/09/2021 13:54

Dejavniki okolja 1. a) Valovanj je več vrst, katere poznaš?

b) Kaj je značilno za vsa valovanja, kaj pa so posebnosti posameznega?

.c o

2. Elektromagnetno valovanje je ključnega pomena za naše preživetje. 10 3 m ov n

a do

10 -2 m

10 -5 m

10 -6 m

760 nm

lžina

10 -10 m

10 -12 m

380 nm

va l

a) Razloži pojem elektromagnetni spekter. b) Razloži pojem frekvenca.

c) V kakšnem razmerju sta valovna dolžina in frekvenca?

jig

č) Kateri valovi imajo najkrajšo in kateri najdaljšo valovno dolžino?

3. Svetloba in zvok sta valovanji.

Obkroži pravilni odgovor

vrh dolina

zgoščina

svetloba zvok

vzdolžno valovanje prečno valovanje

razredčina

8 | Dogajanje v naravi

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 8

02/09/2021 13:54

4. Kako vidimo? Dogodke razvrsti od 1 do 4, tako da tistemu, ki se zgodi najprej, pripišeš številko 1. Nekaj svetlobe se odbije. Od svetila se svetloba širi na vse strani (razen če je na poti ovira). Odbita svetloba vstopi v oči in možgani zaznavo obdelajo.

Predmeti nekaj svetlobe vpijejo – absorbirajo. 5. Z dopolnitvijo miselnega vzorca predstavi svetlobo. NARAVNA

.c o

OSVETLJENO TELO

INFORMACIJ – PODATKOV

SVETILA

ČUTILA

BELA/VIDNA SVETLOBA

POJAVA

FOTOSINTEZA

jig

UPORABA

ENERGIJE

SVETLOBA

ODBOJ SVETLOBE

6. S prekrivanjem svetlobe svetil različnih valovnih dolžin prihaja do mešanja barv. Naše oko zazna belo svetlobo, že če samo na isto mesto enakovredno posvetimo, s samo tremi barvami.

Ilustriraj vtis bele svetlobe.

Dogajanje v naravi | 9

IZZI NAR 7 2021 zvezek Notranjost.indd 9

02/09/2021 13:54