OD GLASOV DO KNJIŽNIH SVETOV Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST
dr. Petra Kodre
OD GLASOV DO KNJIŽNIH SVETOV 8+ Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole Jezik in književnost Urednica: Maša Skok Strokovni pregled: dr. Nataša Hribar (jezikovni del), dr. Boža Krakar Vogel (književni del), Petra Kromar (jezikovni in književni del) Lektura: Tanja Slemenjak Ilustracije moljev: Igor Šinkovec Fotografije: natančen seznam je na koncu gradiva. Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na koncu gradiva. Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Beti Jazbec Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Tisk: Tiskarna Zrinski, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 3.500 izvodov Ljubljana 2022
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
811.163.6(075.2)(076) 821.09(075.2)(076) KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 8+. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole : jezik in književnost / [Petra Kodre ; ilustracije moljev Igor Šinkovec]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2022 ISBN 978-961-292-175-0 COBISS.SI-ID 104897283
KAZALO I. JEZIK
GLASOVI IN ČRKE SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 BESEDE IN BESEDNE ZVEZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Domače in prevzete besede. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Slogovno zaznamovane besede. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 OD BESED IN BESEDNIH ZVEZ K BESEDNIM VRSTAM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Besedne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Glagol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Samostalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Pridevnik in prislov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Števnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Osebni zaimek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Svojilni in povratni svojilni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Vprašalni, kazalni in oziralni zaimek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Predlog. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Veznik in vezniška beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 BESEDE ZDRUŽUJEMO V STAVKE IN POVEDI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Stavek in poved. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Podredno zložena poved. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Krajevni, časovni, vzročni in načinovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Namerni odvisnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Osebkov in predmetni odvisnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Pogojni odvisnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Dopustni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Prilastkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 OD POVEDI K BESEDILOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Dopis. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Zahvala. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Prikazovalno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Opis naprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Opis delovnega postopka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Razlaga naravnega pojava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Nasvet strokovnjaka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Oglasno besedilo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
3
II. KNJIŽEVNOST
RAZSVETLJENSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Anton Tomaž Linhart: Županova Micka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Valentin Vodnik: Dramilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 ROMANTIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 France Prešeren: Povodni mož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . France Prešeren: Turjaška Rozamunda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . France Prešeren: O Vrba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . France Prešeren: Apel in čevljar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . France Prešeren: Uvod h Krstu pri Savici. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
125 131 135 139 142
REALIZEM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Ivan Tavčar: Tržačan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ivan Tavčar: Visoška kronika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Janko Kersnik: Mačkova očeta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Anton Aškerc: Kronanje v Zagrebu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lev Nikolajevič Tolstoj: Starejši brat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
149 155 164 171 175
SODOBNA KNJIŽEVNOST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 Niko Grafenauer: Življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Janez Menart: Ljubi kruhek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nataša Konc Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Carolin Philipps: Made in Vietnam. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4
181 183 186 192
LEGENDA
Pogovor Avdioposnetek To že znam
Videoposnetek
✱ Učna snov 8. razreda
Naloga za izziv Povezovanje jezika in književnosti Splet
Pozor, da ne bo napak!
Pisanje Igra Uprizoritev
5
6
Glasovi in črke slovenskega knjižnega jezika V tem poglavju: ŵ ŵ
1
se spomniš, kakšna je razlika med glasom in črko, vadiš zapisovanje težjih besed.
Preberi poved. Med tekmo mu je uspel odličen met na koš. V čem se podčrtani besedi razlikujeta? Obkroži. a) V zapisu.
✱
2
b) V izgovorjavi.
Poveži sopomenki. Pomagaj si s spletno stranjo www.franček.si. vdor
✱
3
c) V številu zlogov.
udor
vdolbina
prodor
Dopolni z u ali v. a)
padni sončni žarki
b) mestna c)
padnica
č)
padljivo se oblačiti
f)
pad gospodarstva
d)
pad navijačev na igrišče
g)
padla lica
pad Turkov
h)
pad delovne vneme
padanje gladine vode e)
V katerem priročniku lahko preveriš pravilne rešitve? 4
5
Podčrtaj pravilne oblike. V nekaterih primerih sta pravilni obe. a) razstava – rastava
č) preizkus – preskus
f) povdariti – poudariti
b) olimpiada – olimpijada
d) živijo – živio
g) spodbuditi – izpodbuditi
c) izgovarjava – izgovorjava
e) bonbon – bombon
h) podeželski – podeželjski
Pojasni pomensko razliko med besedama fizični in fizikalni, tako da poved smiselno dopolniš z besedama športnik in fizik. Preizkus fizikalnih sposobnosti bo dobro opravil sposobnosti pa
, preizkus fizičnih
.
7
Besede in besedne zveze V tem poglavju: ŵ ŵ ŵ ŵ ŵ
1
ponoviš, kaj je beseda in v katerih pomenskih razmerjih so besede, se spomniš, kaj je besedna družina in kaj besedni koren, obnoviš znanje o stalnih besednih zvezah, frazemih in prostih besednih zvezah, spoznaš, katere besede so domače in katere prevzete, prepoznaš slogovno zaznamovane besede in znaš pojasniti njihov pomen.
S spleta ali z zemljevida Slovenije prepiši poljubno: a) enobesedno krajevno ime: b) dvobesedno krajevno ime: c) tribesedno krajevno ime:
2
Odpravi napake. a) Nevem, ali je vredu, da sem si zato opravilo vzel samo pol ure. b) Moj oče je Novo Meščan, mama pa Kranjčanka, za to sem jaz na pol Gorenjec in na pol Dolenjec. c) Njegova staramama nas je obiskala med prvo majskimi počitnicami leta dvatisoč. č) Dr.France Prešeren se je rodil 3.12.1800 v Vrbi na Gorenjskem.
3
Dopolni z zgledi in v desni stolpec prepiši pravilno številko. )
1 sopomenke (npr. siromak –
)
2 protipomenke (npr. siromak –
4
besede z ožjim pomenom imajo enak ali skoraj enak pomen
3 podpomenke (npr. drevo –
)
besede s širšim pomenom
4 nadpomenke (npr. drevo –
)
imajo nasproten pomen
V eni minuti napiši čim več besed, ki tvorijo besedno družino z besednim korenom -zdrav-. S sošolci in sošolkami preverite, kdo jih je našel največ. Pazite tudi na pravopis.
8
5
Dopolni z besedami prostih, stalnih, prenesenim in dobesednim.
Besede povezujemo v besedne zveze. V besednih zvezah lahko posamezne besede zamenjamo s sopomenko, besedna zveza pa še vedno ohrani svoj pomen. Primer: Kupila sem ti rdečo svetilko. Rdeča luč se lepo poda k tvoji pisalni mizi. V besednih zvezah besed ne moremo zamenjati s sopomenkami, saj bi besedna zveza s tem izgubila pomen oz. ne bi bila več smiselna. Primer: Vozi pri zeleni luči. (Ne moremo reči: Vozi pri zeleni svetilki.). Besedne zveze z pomenom pomenijo natanko to, kar je izgovorjeno oz. zapisano (npr. zelena luč à zelen odsev svetlobe). Besedne zveze s pomenom ali frazemi ne pomenijo tega, kar je zapisano oz. izgovorjeno, a je njihov pomen kljub temu jasen (npr. zelena luč à odobritev oz. dovoljenje za kaj).
✱
6
Oglej si fotografijo in reši nalogo.
SILA
Sila je moj kondicijski trener. Tale psiček je moj konjiček.
a) Kako je treba razumeti fantovi trditvi? Podčrtaj. • Dobesedno. • V prenesenem pomenu. Kaj je po tvojem mnenju hotel povedati?
Napiši sopomenko besede konjiček. b) Podčrtaj zapis v knjižnem jeziku, zapis pogovornega pa popravi. • Tale hiška je pa od sile! • Tale hiška je pa od Sile! Iz knjižnega zapisa izpiši frazem in ga pojasni. c) Iz fantove izjave izpiši proste besedne zveze. č) V razredu poiščite čim več frazemov z besedo pes. Svoje rešitve preverite v frazeološkem slovarju na spletni strani www.fran.si in jih po potrebi dopolnite.
9
Domače in prevzete besede 1
Pogovorite se. • •
2
Katero oblačilo največkrat oblečete? Preštejte, koliko sošolcev ima danes oblečene kavbojke. Ali jih ima tudi vaš/-a učitelj/učiteljica?
Preberi besedilo.
Džins in kavbojke Kavbojke uvrščamo med največje iznajdbe v zgodovini mode. Zanje so zaslužni lastnik trgovine z mešanim blagom Levi Strauss, krojač Jacob Davis in številni iskalci zlata iz Severne Amerike, ki so v času zlate mrzlice nosili trpežne hlače iz denima, ki so bile zasnovane kot delovna obleka. Denim, vrsta bombaža, je ime dobil po francoskem mestu Nîmes (iz Nimesa prevedemo de Nimes), kjer je Levi Strauss nabavljal blago za svoje prve džins hlače. Prvotne kavbojke so bile izdelane iz indigo modrega ali rjavega bombaža, ker pa je le modra različica z nošenjem postajala nekoliko mehkejša in udobnejša, so rjavo prenehali izdelovati, modro pa so leta 1837 patentirali. Kavbojke so bile zašite z dvojnimi šivi in na robovih žepov še dodatno ojačane z bakrenimi zakovicami. Čeprav hlače iz denima, tj. džinsa, zaradi trdote in temne barve niso bile širše sprejete, so v Ameriki desetletja veljale za oblačila gozdnih delavcev, rudarjev in pastirjev, ki so zaradi revščine in težaškega dela bili prisiljeni nositi oblačila iz trdega platna. Vrednostni predznak kavbojk so v tridesetih letih prejšnjega stoletja spremenili hollywoodski vesterni, v katerih so kavboji vedno nosili hlače iz džinsa. Za njihovo dodatno popularizacijo sta v petdesetih letih prejšnjega stoletja poskrbela še igralec James Dean, ki je v filmu Upornik brez razloga nosil rahlo prilegajoče se kavbojke s širokimi zavihki, in Elvis Presley, ki je bil svojim oboževalkam v kavbojkah še bolj všeč. Mladim so kavbojke predstavljale simbol uporništva, zato so bile v šolah, gledališčih in nekaterih restavracijah prepovedane.
10
Novo spremembo je prinesel pojav hipijevskega gibanja v šestdesetih letih. Kavbojke postanejo svetlejše, pisani dodatki in zvončaste hlačnice izražajo željo po svobodi ter sprejemanju vseh. V sedemdesetih letih se je pojavila stonewashed tehnika mehčanja in svetlenja tkanine, ki je kavbojkam odprla vrata na širše in bolj raznoliko tržišče. Izdelovati so začeli tudi krila in telovnike iz denima. V osemdesetih letih so bile raztrgane ali z nožem razrezane kavbojke s spranim videzom med najbolj zaželenimi oblačili mladih. Džins se je z ulice preselil celo na modne brvi. V naslednjih letih se je ponudba na tržišču bliskovito razširila. Tako danes poznamo elegantne, športne, temne, beljene, raztrgane, široke, ozke in povsem oprijete kavbojke. Zadnja leta so polne našitkov, bleščic, barv ter spranih in raztrganih detajlov, s čimer njihova priljubljenost le še narašča. K temu so pripomogli tudi novi materiali, npr. streč, ki so po udobnosti pravo nasprotje hlačam, ki so jih nosili iskalci zlata. Drugi razlog, da so sodobne kavbojke redko narejene iz denima, je ta, da je ta tkanina ekološko precej potratna – za proizvodnjo enega para kavbojk iz denima se potroši več kot 7000 litrov vode. Kljub temu džins vse hitreje prodira na vsa področja našega življenja. Čeprav ga večina modnih svetovalcev za najbolj svečane priložnosti ne svetuje, priznavajo, da s premišljeno oblačilno in obutveno kombinacijo postaja primerna poslovna obleka.