Radovednih pet Planet
Učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovne šole
Urednica: Petra Bizjak Rogina
Urednica serije Planet Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj
Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič
Recenzentke: Alenka Balon, dr. Vesna Klokočovnik, dr. Saša Ziherl
Jezikovni pregled: Katarina Žagar
Ilustracije: Matej de Cecco/Umer, Robert Valčić/Umer, Marko Renko/Umer
Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Seznam sodelujočih evalvatorjev je na 3. strani ovitka.
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Oblikovanje: Beti Jazbec
Prelom: Blaž Hribar
Tisk: Bulvest Print AD
1. izdaja
Naklada: 2.500 izvodov
Ljubljana 2023
Učbenik Planet Radovednih pet: Naravoslovje in tehnika 5 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 227. seji dne 20. 4. 2023 s sklepom št. 013-10/2023/39 potrdil kot učbenik za naravoslovje in tehniko v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2023). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v katerem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
5(075.2) 62(075.2)
MEŽNAR, Polona
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
Planet Radovednih pet. Naravoslovje in tehnika 5. Učbenik / Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin ; [ilustracije Matej de Cecco/Umer, Robert Valčić/Umer, Marko Renko/ Umer ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023
ISBN 978-961-292-352-5
COBISS.SI-ID 151261955
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.Pred začetkom …
Naslov poglavja
Raba preprostih naprav
Bistvena razlika med ljudmi in živalmi je v uporabi orodja. Ljudje so začeli uporabljati preprosta orodja, ki so jih sčasoma izboljševali in prilagajali rabi. Uporabljali so jih za delo in igro.
Kratke zanimivosti za širjenje obzorja
V tem poglavju bomo spoznali: sestavne dele nihalne in prevesne gugalnice, da je za začetek nihanja potreben sunek, kaj je ravnovesna lega in kako jo vzpostavimo na prevesni gugalnici, kako uporabimo način delovanja prevesne gugalnice pri dvigovanju bremen, orodja, ki delujejo na principu vzvoda, jermensko gonilo, ki prenaša gibanje in breme.
Učni cilji
Zanimive fotografije za spodbujanje radovednosti
Naslov enote
V besedilu so poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati.
Prostornino plina lahko spreminjamo
Pline lahko stiskamo. Pri tem enaka masa plina zavzame manjšo prostornino.
Dušik lahko s posebnim postopkom spremenimo v tekočino.
Zaradi spreminjanja prostornine plina lahko letimo. Ko zrak v notranjosti balona segrevamo, se širi, ob tem se balonu povečuje prostornina. Ker se gostota zraka v balonu manjša, se balon dvigne.
Gostota je razmerje med maso in prostornino. Več
Včeraj mi je zdravnik s tekočim dušikom odstranil bradavico na prstu.
Zanj je značilno, da je pri temperaturi –196 °C tekoč. Shranjujemo ga v posebnih toplotno izoliranih posodah ki ohranijo nizko temperaturo. Uporabljamo ga kot hladilno sredstvo in v medicini.
Ogljikov dioksid je pri temperaturi, nižji od −76 °C, v trdni obliki.
Imenujemo ga suhi led. Uporabljamo ga za hlajenje, gašenje požarov in dekoracijo.
Zanimivosti
Plin zavzame ves prostor v posodi, v kateri ga shranjujemo. V posodi ne tvori gladine kot snovi v tekočem stanju. V jeklenkah, ki jih uporabljajo potapljači, je stisnjen zrak. Na globini 30 metrov potapljač za en vdih porabi kar štirikrat več zraka kot na površini.
Suhi led – ogljikov dioksid v trdnem stanju
Tekoči dušik
Dejavnosti
Š Odpri stekleničko parfuma in nekoliko počakaj. Kmalu boš zavohal/-a parfum. Parfum namreč hlapi – iz tekočine prehaja v plin. Plin se širi po prostoru, zato čutnice v tvojem nosu zaznajo njegove delce.
Š Uporabi brizgalko. Bat potegni vzdolž notranje strani cevi, in sicer do polovice (glej sliko). S prstom druge roke zatisni izpustno odprtino brizgalke in bat potiskaj nazaj v notranjost. Ali ga lahko potisneš čisto do konca? Zakaj ne? Kaj se je nabralo na koncu brizgalke?
Dejavnosti so pomemben del pouka.
Z odgovori na vprašanja lahko preveriš svoje znanje.
Vprašanja
1. Kaj od naštetega je plin: balon, zrak, led, ogljikov dioksid, kisik, kis?
2. Kaj spremenimo plinu, ko ga stisnemo?
3. Kaj se zgodi, ko zrak segrevamo?
Ponovim Pline lahko stiskamo. Pri tem se spremeni (zmanjša) njihova prostornina, masa pa ne.
V rubriki Ponovim je kratek povzetek učne snovi.
V rubriki Neznane besede so razloženi pojmi, s katerimi se seznaniš prvič.
Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo in so pomembne za razumevanje.
Preverim znanje
1. Kaj pomeni, da je tvoja prehrana pestra in uravnotežena?
a) Pojem več hrane, kot je potrebujem.
b) Vnos energije s hrano je primeren moji starosti, spolu, telesnim značilnostim in telesni dejavnosti.
c) V hrani je veliko raznolikih maščob in sladkarij ter je prilagojena moji starosti in telesnim značilnostim.
č) Jem samo sadje in zelenjavo ter se veliko gibam.
2. Izmed navedenih kombinacij snovi izberi tisto, ki je najškodljivejša za naše telesno in duševno zdravje.
a) Mastna in slana ter sladka hrana, sadje in zelenjava
b) Nikotin, alkohol, jabolka, korenje, piščančje meso
c) Mastna in slana ter sladka hrana, nikotin, alkohol in droge
č) Solata, testenine, nikotin, oreški, nesladkani čaji
3. Katere bolezni najpogosteje povzroča pretirano sončenje?
a) Srčne bolezni.
b) Želodčne bolezni.
c) Pljučne bolezni.
č) Kožne bolezni.
4. Izmed navedenih živil izberi tista, ki so značilna za slovensko kuhinjo.
a) Kranjska klobasa
b) Tortilja
c) Kislo-pekoča juha z bambusom
č) Štruklji
d) Orehova potica
e) Ajdovi žganci
5. Zakaj intenzivno kmetijstvo negativno vpliva na naravno okolje?
a) Ker množična uporaba škropiv in umetnih gnojil dolgotrajno onesnažuje prst.
b) Ker množična uporaba škropiv obogati prst.
c) Ker umetna gnojila dolgotrajno pomagajo rastlinam pri rasti.
6. Kaj pomeni trajnostni razvoj?
a) To je razvoj, ki traja zelo dolgo.
b) To je sonaravno kmetovanje, ki ljudem omogoča zadovoljevanje življenjskih potreb, ne da bi s tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.
c) To je razvoj, ki omogoča telesno rast in okrepi mišice.
7. Katera izmed spodnjih povedi je pravilna?
a) Voda potuje iz listov v korenine.
b) Voda z mineralnimi snovmi iz korenin potuje v druge dele rastline.
c) Hranilne snovi, raztopljene v vodi, iz korenin potujejo v druge dele rastline.
č) Rastlina izgubi največ vode z izhlapevanjem skozi plodove.
8. Poved dopolni z ustreznimi pojmi. je pomemben proces. Z njo zelene rastline same proizvajajo snovi (sladkor) in
9. Kako imenujemo proces, pri katerem se ob prisotnosti kisika sprosti energija, ki je shranjena v hranilnih snoveh?
a) Pljučno dihanje.
b) Fotosinteza.
c) Celično dihanje.
č) Celična delitev.
10. K poimenovanjem živali pripiši pojme, in sicer glede na to, kako se posamezna žival prehranjuje.
a) Zajec –
b) Ris –
c) Medved –
11. Katera živa bitja so razkrojevalci?
a) Tista, ki anorganske snovi razgradijo v organske.
b) Tista, ki odmrla bitja razgradijo v anorganske snovi (bakterije, glive in druga živa bitja).
c) Tista, ki grizejo zelene liste.
Razlaga ikon
Ne gre mi najbolje. Poiskal/-a bom pomoč.
12. Med živimi bitji obstajajo različni odnosi. Ustrezno poveži vrste odnosov (1–3) in njihove značilnosti (A–C).
1. Sožitje
2. Plenilstvo
3. Zajedavstvo
A. Plenilec ima korist, plen pa škodo.
B. Gostitelj utrpi škodo, zajedavec ima korist.
C. Obe živi bitji imata korist.
13. Dejavniki nežive narave vplivajo na to, katera bitja tam živijo. Poišči jih med spodnjimi pojmi.
a) Tla
b) Iglavci
c) Voda
č) Ribe
d) Srne in srnjaki
e) Toplota in svetloba
f) Anorganske snovi v tleh
g) Zrak
Spremljam svoj napredek
14. Kdaj govorimo o prehranjevalnem spletu?
a) Kadar se spletne strani zapletejo.
b) Kadar se preplete več prehranjevalnih verig.
c) Kadar ne vemo, kdo se s kom prehranjuje.
15. Izberi pravilno trditev.
a) Na zavarovanih območjih lahko človek gradi svoja bivališča in hotele, vendar ne sme ubijati živali.
b) Na zavarovanih območjih ima narava s svojimi procesi prednost pred človeško rabo, poselitvijo in gradnjo.
c) Zavarovana območja nam omogočajo vožnjo z motorji in štirikolesniki po gozdnih poteh.
Sem na dobri poti do znanja.
Vem, da je pestra in uravnotežena prehrana pomembna za zdravje in rast ljudi.
Zavedam se, da lahko nekatere bolezni in poškodbe z odgovornim ravnanjem preprečimo sami.
Vem, da se voda in zrak nenehno izmenjujeta med živimi bitji in okoljem.
Vem, da hrana nastaja v rastlinah, živali pa jo dobijo s prehranjevanjem iz okolja.
Poznam proces fotosinteze in vem, kaj pri njej nastaja.
Poznam pomen proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev.
Poznam prehranjevalne verige in jih znam povezati v prehranjevalne splete.
Poznam pomen prehranjevalnih spletov za ravnovesje v naravi.
Zavedam se, da je človek odgovoren za trajnostni razvoj.
Trditve o usvojenem znanju in sposobnostih na koncu poglavja ti pomagajo, da lažje spremljaš svoj napredek.
Moje znanje je odlično.
Na koncu poglavja so vprašanja, s katerimi lahko preveriš svoje znanje.
Hrana in prehranjevanje v naravi
V tem poglavju bomo spoznali:
da je pestra in uravnotežena prehrana pomembna za zdravje in rast ljudi,
da lahko nekatere bolezni in poškodbe z odgovornim ravnanjem preprečimo sami,
da se voda in zrak nenehno izmenjujeta med živimi bitji in okoljem,
da v rastlinah nastaja hrana, živali pa jo dobijo s prehranjevanjem iz okolja,
kako v rastlinah nastaja hrana (fotosinteza),
kakšen je pomen proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev, prehranjevalne verige, ki jih bomo znali povezovati v prehranjevalne splete,
pomen prehranjevalnih spletov za ravnovesje v naravi,
da je človek odgovoren za trajnostni razvoj.
Z uravnoteženo prehrano do zdravja
Zdravje je vrednota. Zanj poskrbimo z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom.
Hranilne snovi omogočajo rast, vzdrževanje in obnavljanje telesa.
Glavne hranilne snovi v živilih so: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in voda.
Z uživanjem kakovostne, zdrave, pestre in uravnotežene prehrane poskrbimo, da je vnos energije in hranilnih snovi primeren naši starosti, spolu, telesnim značilnostim in telesni dejavnosti. Med odraščanjem je prehrana ključnega pomena, saj telesu priskrbi nujno potrebne snovi za izgradnjo kosti, mišic, notranjih organov in delovanje možganov. Nepravilen izbor živil lahko škoduje tvojemu telesu, vpliva pa tudi na oblikovanje tvojih prehranjevalnih navad v poznejšem življenju.
Hrano je priporočljivo uživati večkrat na dan – v štirih ali petih zmernih obrokih, saj uživanje le enega ali dveh velikih obrokov slabo vpliva na počutje in zdravje.
Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana, zmanjšujejo telesno odpornost in vplivajo na nastanek nekaterih bolezni v poznejšem življenju.
V prehrani naj ne bo preveč mastnih, slanih in sladkih jedi. Izogibaj se tudi sladkim in slanim prigrizkom, ki imajo visoko energijsko vrednost in malo hranilnih snovi.
Za ohranjanje zdravja je v obroke pomembno vključiti sadje in zelenjavo. Sadje in zelenjava namreč vsebujeta številne snovi, ki so pomembne za rast in razvoj, hkrati pa telo varujeta pred različnimi obolenji in krepita njegovo odpornost.
Najprimernejša pijača, ki nas odžeja, je voda. Sladki sokovi in energijske pijače niso primerni, saj vsebujejo preveč sladkorja.