I G R I Š Č E Z G O D B
MOJ D NE V NIK BR AN JA
v 9. razredu osnovne šole
Tjaša Brinovec Obolnar, Nastja Ferk, Katja Janič, Mojca Karnet, Vesna Kumer, Janja RibičTjaša Brinovec Obolnar, Nastja Ferk, Katja Janič, Mojca Karnet, Vesna Kumer, Janja Ribič
Igrišče zgodb 9
Moj dnevnik branja v 9. razredu osnovne šole
Urednica: Andreja Ponikvar Jakša
Recenzenti: dr. Igor Saksida, dr. Kozma Ahačič (enota Jezični možje), Simona Deučman
Jezikovni pregled: Nataša Hribar
Stripi: Robert Valčić (Umer, d. o. o.) in Žiga X Gombač
Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Seznam sodelujočih evalvatorjev je na predzadnji strani ovitka.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2023). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:821.09(075.2)(076) 028.5(035)
IGRIŠČE zgodb 9 : moj dnevnik branja v 9. razredu osnovne šole / Tjaša Brinovec Obolnar ... [et al.] ; avtorja stripov Robert Valčić in Žiga X Gombač ; [fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023
ISBN 978-961-292-360-0 COBISS.SI-ID 154106883
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.ZA OGREVANJE
Si predstavljaš, da si zaprt v ječi?!
Veliki, kot je to dvigalo?
Hočeš reči majhni, kot je to dvigalo?
Aaam ... Ja!
Razišči, kaj o tej besedni zvezi izveš na spletu.
TRENIRAMO
1. Poslušaj Kosmačevo novelo Gosenica.
2. Ali so se tvoja pričakovanja o vsebini uresničila?
3. Kakšna so bila tvoja občutja ob poslušanju?
4. Pojasni, kako so navedene besede povezane z zgodbo.
5. O čem govori novela Gosenica? S ✓ označi pravilne odgovore, s ✘ pa napačne.
O doživljajih iz rimske ječe Regina Coeli.
O razlogih, zakaj je bil pripovedovalec premeščen v rimsko ječo.
O hrepenenju po zunanjem svetu.
O dogajanju v temnici.
O osamljenosti.
O boju za obstanek.
O dogajanju v koprski kaznilnici.
Meseca aprila 1930 so me pripeljali iz koprske kaznilnice v rimsko ječo Regina Coeli. Tridnevna vožnja brez kruha, vode, spanja in cigaret me je precej oslabila. Za navrh pa so mi še roke omrtvile; prsti so mi otekli in pomodreli. Ko so me izpregli, to se pravi, ko mi je karabinjer snel lisice, se je izza zapestja pocedila gnojna kri. Več dni nisem mogel gibati s prsti. Raskavo leseno žlico, ki me je praskala po ustih, sem prijemal z dlanmi, kruh pa sem drobil s koleni, ki so bila za ta posel dovolj ostra.
A vendar me vsa utrujenost in vse bolečine niso ovirale, da bi si takoj ne ogledal svojega novega bivališča. Jetniku je sprememba celice kakor svobodnemu človeku potovanje v neznano deželo. Vse mu je novo: okno, pod, polica, vrata, postelja – in najmanj teden dni ubije, preden prešteje vse predalčke v mreži in razreši vse napise, ki so jih njegovi predniki z žeblji, iglami in nohti vklesali v stene in v okenski okvir.
Celica v rimski ječi je bila v primeri s celico v Kopru prava omara: tri metre dolga, dva metra široka, dva in pol visoka. Njena notranjščina ni bila zanimiva, kakor ni bila na prvi pogled zanimiva še nobena celica, čeprav sem jih obiskal že lepo vrsto. Obokan strop, tla iz cementa, ki ga je zidar z nerodno roko kar z zidarsko žlico razrezal v dokaj nepravilne četverokotnike, stene pobeljene z vodenim belilom. V kotu je bila majhna polica in na polici okrušena majolika za vodo. Tik police sta bili z žebljem vdolbeni v steno dve vrstici stare pesmi: Tam za goro zvezda sveti, aj, kak ’ jasno se blišči.
Pod ti dve vrstici je nekdo s sveto jezo, kar je bilo vidno iz širokih zamahov velikih črk, pikro pripomnil:
FIGO PA NE BLIŠČI
Skozi vodeno belilo so se še poznali napisi in razne risbe. Napisi so bili, kakor so bili takrat po celicah: W LA LIBERTA, HOČEMO SVOBODO, W LENIN, SLOVAN NA DAN, A MORTE IL RE in tako dalje. Ravno pretiranih risb ni bilo. Viden je bil samo še rahel obris, ki naj bi podajal golo razkoračeno prsato žensko. V tistem trenutku se je po obrisu plazila sploščena, sestradana stenica na lovu za krvjo.
Opustil sem podrobno ogledovanje svoje celice. Časa bo še na pretek, sem si rekel in stopil k oknu. Okno je bilo še precej veliko, zakrižano, zamreženo in na zunanji strani pregrajeno z neke vrste stopnicami iz motnega stekla. Tej pregradi pravijo v Italiji volčje žrelo in je pred oknom zato, da vidi jetnik samo ozke pasove neba. Če sem se dvignil na prste, zvil vrat in pogledal kar se je le dalo na levo, sem ujel vrh griča Gianicolo, kjer je Garibaldijev spomenik. To je bila vsa moja širna pokrajina. Bila je res širna v primerjavi z oknom v Kopru, ki mi je nudilo samo kos sivega zidu.
Toda še več. Blizu je bil kos življenja. Pod oknom je rasel divji kostanj. Moral je biti precej debel, star in visok, da so njegove veje segale do drugega nadstropja. V svoji rasti k soncu iz teme jetniških dvorišč je pognal mladiko mimo mojega okna. Ta mladika je bila živa, majniška v maju. Na njej je bilo štiriindvajset že izvaljenih lističev, štirje pa so bili še zabubljeni v temnorjavih smolnatih popkih. V nekaj dneh se bodo tudi ti nasrkali sončnega soka in razgnali temnorjavi obod, kakor piščeta lupino, in se razpihnili. In razpihnili so se. Bili so majhni, svetlozeleni, podobni na pol odprtim otroškim ročicam. Okrenili so se proti soncu kakor otrok k materi. Vsako jutro je bilo v njih nekaj rosnih biserov. Ob vzhodu, ko sonca nisem videl, je v vsakem biseru zagorelo majhno drobno sončece. Prvega maja sem ta sončeca preštel. Bilo jih je sedeminpetdeset.
A morte il re
raskav Regina Coeli
glinena posoda z ročajem ne gladek policist
navrh Gianicolo
povrhu, dodatno z izbočeno konstrukcijo nad odprtino zajedavec
W Lenin majolika
W la liberta
stenica karabinjer obokan Garibaldi
hrib v Rimu borec za italijansko osvoboditev izpod avstrijske oblasti rimska ječa smrt kralju
živel Lenin živela svoboda
7. Izraze iz odlomka pripiši k ustrezni razlagi. 8. Preizkusi svoje risarske sposobnosti. Čim bolj natančno nariši Kosmačevo celico v rimski ječi.9. Poslušaj pesem, iz katere sta verza v odlomku 6. naloge. Dopolni besedilo pesmi z besedami na desni. Pazi, polovica besed je odveč.
ZVEZDA
Tam za goro zvezda sveti, oj kak jasno se blišči!
Sveti , daj upreti v tebe vsako noč oči.
Ti spominjaš me tak
kaj za goro je, kaj za goro je cvetilo, kaj milo se.
Dekle, kakšna je , tak je bil nje žar, ljubeznivosti cvetlica
srca kinčala .
Pesme kot strune z njenih prs so zlivale, b’ le so vse polne vsakega tolažile.
(Trstenjak)
10. V razredu se pogovorite, zakaj so po vašem mnenju zaporniki, ki so bivali v zaporniški celici pred pripovedovalcem, zapisali verza iz pesmi in druge besede oz. besedne zveze, ki so omenjene v odlomku na str. 6.
O čem oziroma o kom so razmišljali? Napiši pet predlogov.
11. O kateri književni osebi govori posamezni odlomek? Izbiraj med danimi možnostmi in dopolni preglednico.
PRIPOVEDOVALEC
Ko sem se po šestih dneh, ki sem jih prebil v temi, ob kruhu in vodi, vrnil iz podzemlja v svojo celico – bilo je triindvajsetega maja – sem takoj planil k oknu.
Vrnil se je šele po dobri uri. Ves kos mi je razrezal na drobne kocke.
»Aha!« je vzkliknil z nepopisnim zadovoljstvom in nasršil vame svoje košate črne brke. »S kom ste pa govorili?«
Vsa kri mu je planila v glavo, zavijal je oči in požiral sapo, cepetal s kratkimi nogami in komaj pokazal vrata ter izdavil: »Ven, razbojnik!«
Po dolgem molku se je odhrknil in me vprašal, ne da bi me pogledal: »No, dečko, kaj pa z vami?«
Ko je do kraja izčrpal svojo modrost, je povzdignil svoj glas v nekaj, kar naj bi bilo petje.
12. Kaj lahko pripišeš gosenici in kaj mladiki kostanja? Poveži in napiši še kak svoj predlog.
13. Oglej si ilustracije, ki prikazujejo nekatere dogodke iz Gosenice. Uredi jih v pravilno časovno zaporedje in pod vsako napiši, kateri dogodek predstavlja.