2SLOVENŠČINA in jaz
Učbenik za slovenščino v 2. letniku srednjih poklicnih šol JEZIK
Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl
Slovenščina in jaz 2
Učbenik za slovenščino v 2. letniku srednjih poklicnih šol – JEZIK
Urednica: Andreja Ponikvar Jakša
Recenzenta: dr. Hotimir Tivadar, Vera Šeško
Jezikovni pregled: dr. Nataša Hribar
Ilustracije na naslovnici in v notranjosti: Gašper Rus
Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Oblikovanje: Jasna Karnar
Prelom: Jasna Karnar
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Tisk: Tiskara Zrinski, d. o. o.
Prva izdaja
Naklada: 700 izvodovv
Ljubljana 2023
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Slovenščina in jaz 2 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 227. seji dne 20. 4. 2023 s sklepom št. 013-10/2023/51 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 2. letniku srednjih poklicnih šol.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2023). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)
SLEMENJAK, Tanja
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
Slovenščina in jaz 2. Učbenik za slovenščino v 2. letniku srednjih poklicnih šol : jezik / Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl ; [ilustracije Gašper Rus ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023 ISBN 978-961-292-366-2 COBISS.SI-ID 154019075
zgrešiti poklic
1
BESEDE, BESEDE, BESEDE
Slogovna vrednost besed
Prevzemanje besed
Tvorjenje besed
stan
SLOGOVNO ZAZNAMOVANE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE
POKLIC
tehniški poklici poklic kuharja poklici prihodnosti BESEDNE ZVEZE
PREVZETE BESEDE TVORJENE BESEDE poklicnost
profesija poklicni
Slogovna vrednost besed
Ogrevanje konj miška buča pas napad napredovati spregledati
1. Navedite čim več pomenov besed.
2. Razložite, kaj pomenijo stalne besedne zveze in kdaj bi jih uporabili.
a) Ne solite nam pameti.
b) Najraje bi ga utopil v žlici vode.
c) Počutim se kot riba na suhem.
č) Nikjer se ne cedita med in mleko.
d) Zdaj vem, kam pes taco moli.
e) Šel je rakom žvižgat.
3. Shemo prerišite v zvezek in jo dopolnite.
pravorečna BESEDE
BESEDNI JEZIK
popomenu
PRAVILA 6
4.
Ja, bom povedal, kam se peljem in zakaj sem tako fuč. Včasih so šli fantje v vojsko, zdaj, ko je naborništvo ukinjeno, pa te pošljejo v tri krasne, če se ne strinjajo s tvojim načinom razmišljanja. Tabor, torej izgnanstvo v tri krasne, organizira nekakšna komuna, ne vem točno, kako se ji reče, Odklopi se ali nekaj takega, sploh me ne zanima, itak so me v ta turistični paket stlačili na silo. Znebili so se me za dva tedna. Mami je rekla, da me ne more več gledat na kavču. Lepo, ne? Da mati ne prenese več pogleda na svojega lastnega, nekoč ljubljenega otroka!
Vem, v čem je problem. Obsedena je z idejo, da sem – pazi – odvisnik! Prav ta izraz je uporabila in vsi vemo, da je džanks nekdo, ki zaradi uživanja drog počasi crkuje. Ona pa misli, da sem ta crkovina jaz! Uroš Zajc, ki obiskuje splošno gimnazijo v prestolnici, ki sploh ne hodi na žure, če gre, pije sadne sokove in mineralno vodo, ne kadi, ne sprejema ponudb za zadevanje s travo, ona pa ti nastopi z idejo, da je ta vzorni fant odvisnik. V resnici je ona odvisnica od fantaziranja o tem, da je z mano nekaj narobe. Hoče problem. Rabi ga. Vsa zmahana je od nenehnih skrbi, ki si jih dela sama. Moja mama je njiva za pridelavo skrbi, njena letina je izredno bogata. Preveč bere, tudi z branjem je zasvojena, in še na neke blesave seminarje hodi, zato naredi problem tam, kjer ga ni, samo da ga lahko rešuje. Svojo blaznost je prignala tako daleč, da mi je zaplenila telefon. In to tako, da ga je uničila. Res, ni štos! Najprej mi ga je kupila, potem pa uničila. In nazadnje mi očita, da imam jaz slab odnos do stvari! Kar sredi lepega miru, ko sem bil popolnoma nemoteč na kavču, je planila nadme, rekla, da ima tega drgnjenja po ekranu dovolj, in mi je začela vleči telefon iz rok. Seveda sem ga vlekel nazaj. Ker ni odnehala, jaz pa tudi ne, sva vlekla vsak v svojo smer, dokler se ni uboga stvarca zlomila. Bila je uničena. Vrgel sem jo v škatlo za zbiranje pokvarjenih elektronskih naprav. Srce se mi je trgalo. Ampak ni bilo pomoči. Telefon je bil mrtev. Dokončno. Smrt je stanje, ki se ne izboljša.
Tak napad izza hrbta je kršitev pravil vojskovanja. Prej mi je sicer to napovedovala v svojem prisiljeno milem tonu, ampak je nisem jemal resno, saj mi pogosto grozi z ukrepi, ki v resnici niso izvedljivi. Tudi ta se mi ni zdel možen, saj me ni še nikoli prej tako napadla.
Petnajst dni je že od takrat.
Nataša Konc Lorenzutti je slovenska igralka, pisateljica in pesnica. Piše predvsem za mladino. Njena najbolj znana dela so Gremo mi v tri krasne, Nisem smrklja, Avtobus ob treh, Kdo je danes glavni idr. Za svoja dela je prejela že več nagrad.
5. O čem govori odlomek? Kako se po vašem mnenju zgodba nadaljuje?
6. Kaj iz podčrtanih besed izveste o Urošu Zajcu? Ali njegov način izražanja prispeva k verjetnosti in živosti pripovedi?
Pojasnite pomen nekaterih besed, ki jih je uporabil Uroš Zajc. Pomagajte si z odlomkom.
fuč crkovina njiva
itak žur blesavi
džanks zmahana štos
Preberite odlomek iz knjige Nataše Konc Lorenzutti Gremo mi v tri krasne.SLOGOVNA VREDNOST BESED
Besede, kot so telefon, dekle, zlomljen, so nevtralne in jih lahko uporabimo v vseh okoliščinah in družbenih zvrsteh jezika. Te besede so slogovno nezaznamovane. Nekatere njihove sopomenke (npr. mobi, punca, zlaman) pa poleg osnovnega pomena prinašajo še dodatne informacije, npr. o odnosu govorca ali pisca, o tem, od kod prihaja, kaj je po poklicu, koliko je star ipd. Te besede lahko uporabimo le v določenih okoliščinah in v neknjižnih zvrsteh jezika. Take besede so slogovno zaznamovane. Nekatere so zapisane tudi v SSKJ², ob njih pa so kvalifikatorji (npr. pog., žarg., ekspr., slabš., ljubk., star.), ki nam povedo, za katero družbeno zvrst jezika so besede značilne ali kako so zaznamovane.
pog. - pogovorno
žarg. - žargon ekspr. - ekspresivno slabš. - slabšalno ljubk. - ljubkovalno star. - starinsko
7. Preverite, ali so besede, ki so v besedilu na str. 7 podčrtane, zapisane tudi v SSKJ², in opazujte kvalifikatorje, ki opozarjajo na njihovo rabo. V katerih družbenih zvrsteh jezika se uporabljajo navedene besede?
8. Besedam poiščite slogovno nezaznamovane sopomenke.
glavca punca cajt
kuplunga pisker mirkati
9. Napišite krajše besedilo, v katerem boste uporabili čim več žargonskih besed (žargonizmov), značilnih za vašo stroko oz. bodoči poklic.
Kje bi lahko tako besedilo objavili oz. komu bi ga lahko poslali?
10. V odlomku iz knjige Gremo mi v tri krasne preberemo, da so glavnega junaka poslali v tri krasne in da se mu je zaradi uničenega telefona trgalo srce. Pojasnite pomen besednih zvez.
11. Ali sta besedni zvezi iz 10. naloge rabljeni v osnovnem ali prenesenem pomenu? Po čem ste to prepoznali?
STALNE BESEDNE ZVEZE
Posamezne besede ne zadoščajo, da bi sporočili vse, kar želimo, zato jih povezujemo v večje enote. Kadar povežemo vsaj dve besedi, govorimo o besednih zvezah (npr. zanimiva knjiga, mobilni telefon, turistični paket).
Nekatere besedne zveze so se ustalile. To so stalne besedne zveze (npr. pametni telefon, priden kot čebela). Tudi te lahko uporabljamo v osnovnem ali prenesenem pomenu. Prenesenega pomena se moramo naučiti, saj besedne zveze ne moremo razumeti dobesedno (npr. zajemati življenje z veliko žlico). Stalne besedne zveze s prenesenim pomenom imenujemo frazemi (npr. iti v tri krasne). Posebna vrsta frazemov so pregovori (npr. Kadar mačke ni doma, miši plešejo.).
12. Frazeme uporabite v povedih, tako da boste ponazorili njihov pomen.
a) iti z glavo skozi zid
b) iti komu na jetra
c) fant od fare
č) iti po gobe
d) vrteti se kot mačka okrog vrele kaše
e) imeti krompir
f) gledati se kot pes in mačka
g) pihati komu na dušo
h) držati fige v žepu
i) iti okrog riti v žep
13. Frazemi nastajajo tudi v sodobnem času. Skušajte pojasniti njihov pomen.
a) zlata doba športnikov
b) premešati karte
c) veliki brat
č) davčna oaza
d) pranje denarja
e) stric iz ozadja
f) zmenek na slepo
14. Preberite del slovarskega sestavka besede zvezda.
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva ♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
Za katero oznako v slovarskem sestavku najdemo frazeme, za ♦ ali ●?
Preberite frazeme in se pogovorite o tem, ali jih še uporabljate oz. ali so še aktualni.
Kaj je navedeno za drugo oznako?
Frazeme najdemo v Slovarju slovenskih frazemov na www.fran.si
● frazeološko gnezdo (frazemi)
♦ terminološko gnezdo (strokovni izrazi)
15. Frazeme tudi spreminjamo. S tem dosežemo posebne učinke, zato so prenovljeni frazemi še posebej priljubljeni v oglasih, publicističnih besedilih, v sloganih reklamnih besedil.
a) Preberite primere. Katera frazema ste prepoznali v njih?
Poroka na prvi pogled (naslov resničnostne oddaje)
Ljubezen na prvi ugriz. (gostinsko podjetje) Po kruhu se dan pozna. (slogan podjetja)
b) Poznate kakšen primer prenovljenega frazema? Poiščite nekaj primerov v dnevnem časopisju ali pa sami ustvarite nekaj svojih primerov.
Zmoremo več
16. Preberite knjigo Gremo mi v tri krasne in se pogovorite o njej. Kako ravnajo vaši starši, če preveč časa uporabljate elektronske naprave? Kako bi se vi lotili reševanja različnih vrst zasvojenosti?
17. Razdelite se v skupine in tekmujte, katera najde največ frazemov, ki bodo vsebovali eno od besed: denar, medved, osel.
18. Frazeme poznajo vsi jeziki. V tujem jeziku, ki se ga učite ali ga znate, poiščite nekaj frazemov in jih skušajte prevesti v slovenščino. Ali lahko frazeme prevajamo dobesedno? Ali lahko najdete slovenski frazem s podobnim pomenom?
19. Naštejte nekaj frazemov, ki jih uporabljate v svojem domačem okolju. Povprašajte starše, stare starše, sosede, katere frazeme poznajo in kaj pomenijo.
20. Spoznali ste veliko frazemov. Tistega, ki se vam zdi najzanimivejši, uporabite v krajši pripovedi.
