2SLOVENŠČINA in jaz
Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 2. letniku srednjih poklicnih šol
JEZIK IN KNJIŽEVNOST
Darinka Ambrož, Tanja Slemenjak, Vid Burnik, Sergeja Jekl
Slovenščina in jaz 2
Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 2. letniku srednjih poklicnih
Urednica: Andreja Ponikvar Jakša
šol – JEZIK IN KNJIŽEVNOST
Recenzenti: dr. Hotimir Tivadar (jezik), dr. Boža Krakar Vogel (književnost), Vera Šeško (jezik in književnost)
Jezikovni pregled: dr. Nataša Hribar
Ilustracije na naslovnici in v notranjosti: Gašper Rus
Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Oblikovanje: Jasna Karnar
Prelom: Jasna Karnar
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Dejak
Tisk: Tiskara Zrinski, d. o. o.
Prva izdaja
Naklada: 3000 izvodov
Ljubljana 2023
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
posapit, sum fugiatemos es et quis sus intur? Explanime et laborup tationsed ut quis re eossus vellor alit aliquatem comnihicium quati dolo volesserum quiae eture, eum restiis voluptate venimagnatem aut ut optat faccae molorrum facidellia doloria ectus, odiciat et vendam ea comnis et moloritate ant qui dolore
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2023). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) 821.163.6:82.0(075.3)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SLOVENŠČINA in jaz 2. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 2. letniku srednjih poklicnih šol : jezik in književnost / Darinka Ambrož ... [et al.] ; [ilustracije Gašper Rus ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023
ISBN 978-961-292-367-9 COBISS.SI-ID 154031875
KNJIŽEVNOST
zgrešiti poklic
BESEDE, BESEDE, BESEDE
Za začetek
Slogovna vrednost besed
Prevzemanje besed
Tvorjenje besed
stan
SLOGOVNO ZAZNAMOVANE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE
POKLIC
tehniški poklici
poklic kuharja
poklici prihodnosti BESEDNE ZVEZE
PREVZETE BESEDE
TVORJENE BESEDE poklicnost
profesija poklicni
1. Navedite pet poklicev, za katere menite, da bodo pomembni v prihodnosti.
2. Oglejte si posnetek o enem od poklicev prihodnosti. Med ogledom posnetka napišite pet ključnih besed, ki so povezane s temo posnetka.
3. a) Kdo nastopa na posnetku in s katerim namenom?
b) Kateri poklic je predstavljen?
c) Kakšno je mnenje sodelujočih o tem poklicu?
4. Katero jezikovno zvrst uporabljajo govorci? Izberite.
a) Govorci uporabljajo knjižni jezik, saj je besedilo javno in namenjeno širši javnosti.
b) Govorci uporabljajo pogovorni jezik, čeprav je besedilo javno, saj je namenjeno mladini.
c) Govorci uporabljajo slengizme, da bi se čim bolj približali mladim.
5. Na www.franček.si si oglejte razlago besede robot in prepišite njena pomena.
osnovni pomen:
slabšalni pomen:
6. Na www.franček.si si oglejte še pomene besed poklic in mehatronika ter podčrtajte pravilni poimenovanji.
Beseda poklic je enopomenka/večpomenka, beseda mehatronika je enopomenka/večpomenka
7. Katere podatke o besedah lahko najdete na www.franček.si?
8. Besedam poiščite sopomenke. Pomagajte si s Sinonimnim slovarjem na www.fran.si.
zaposlitev – mladi –
faks – učen –
9. V katerem pomenskem razmerju sta besedi stari in mladi?
a) Besedi sta sopomenki.
b) Besedi sta protipomenki.
c) Besedi sta nadpomenka in podpomenka.
10. Katere glasove izgovorimo v besedah? Napišite jih na ustrezno mesto.
mehanika človek industrijska revolucija
Samoglasniki
Zvočniki
Zveneči nezvočniki
Nezveneči nezvočniki
11. V besedah zaznamujte naglašene samoglasnike.
mehanika, robot, mesto, človek, pripravljen, za poklic prihodnosti
12. Popravite napake v zapisu besed.
a) Jeseni bom šeu študirat na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.
b) Želim se naučiti programirati, da bom lahko delau s roboti.
c) Na svojem delounem mestu bom upravljau robote.
pravorečna
BESEDE
BESEDNI JEZIK
13. S pomočjo 8.–12. naloge dopolnite miselni vzorec o temeljni enoti besednega jezika, tj. besedi. popomenu
kuhati kuhar
zakuha
kuharski
PRAVILA
DRUŽBENE ZVRSTI JEZIKA
Slogovna vrednost besed
Ogrevanje konj miška buča pas napad napredovati spregledati
1. Navedite čim več pomenov besed.
2. Razložite, kaj pomenijo stalne besedne zveze in kdaj bi jih uporabili.
a) Ne solite nam pameti.
b) Najraje bi ga utopil v žlici vode.
c) Počutim se kot riba na suhem.
č) Nikjer se ne cedita med in mleko.
d) Zdaj vem, kam pes taco moli.
e) Šel je rakom žvižgat.
Učimo se
3. Preberite odlomek iz knjige Nataše Konc Lorenzutti Gremo mi v tri krasne.
Ja, bom povedal, kam se peljem in zakaj sem tako fuč.
Včasih so šli fantje v vojsko, zdaj, ko je naborništvo ukinjeno, pa te pošljejo v tri krasne, če se ne strinjajo s tvojim načinom razmišljanja. Tabor, torej izgnanstvo v tri krasne, organizira nekakšna komuna, ne vem točno, kako se ji reče, Odklopi se ali nekaj takega, sploh me ne zanima, itak so me v ta turistični paket stlačili na silo. Znebili so se me za dva tedna. Mami je rekla, da me ne more več gledat na kavču. Lepo, ne? Da mati ne prenese več pogleda na svojega lastnega, nekoč ljubljenega otroka!
Vem, v čem je problem. Obsedena je z idejo, da sem – pazi – odvisnik! Prav ta izraz je uporabila in vsi vemo, da je džanks nekdo, ki zaradi uživanja drog počasi crkuje. Ona pa misli, da sem ta crkovina jaz! Uroš Zajc, ki obiskuje splošno gimnazijo v prestolnici, ki sploh ne hodi na žure, če gre, pije sadne sokove in mineralno vodo, ne kadi, ne sprejema ponudb za zadevanje s travo, ona pa ti nastopi z idejo, da je ta vzorni fant odvisnik. V resnici je ona odvisnica od fantaziranja o tem, da je z mano nekaj narobe. Hoče problem. Rabi ga. Vsa zmahana je od nenehnih skrbi, ki si jih dela sama. Moja mama je njiva za pridelavo skrbi, njena letina je izredno bogata. Preveč bere, tudi z branjem je zasvojena, in še na neke blesave seminarje hodi, zato naredi problem tam, kjer ga ni, samo da ga lahko rešuje. Svojo blaznost je prignala tako daleč, da mi
je zaplenila telefon. In to tako, da ga je uničila. Res, ni štos! Najprej mi ga je kupila, potem pa uničila. In nazadnje mi očita, da imam jaz slab odnos do stvari! Kar sredi lepega miru, ko sem bil popolnoma nemoteč na kavču, je planila nadme, rekla, da ima tega drgnjenja po ekranu dovolj, in mi je začela vleči telefon iz rok. Seveda sem ga vlekel nazaj. Ker ni odnehala, jaz pa tudi ne, sva vlekla vsak v svojo smer, dokler se ni uboga stvarca zlomila. Bila je uničena. Vrgel sem jo v škatlo za zbiranje pokvarjenih elektronskih naprav. Srce se mi je trgalo. Ampak ni bilo pomoči. Telefon je bil mrtev. Dokončno. Smrt je stanje, ki se ne izboljša.
Tak napad izza hrbta je kršitev pravil vojskovanja. Prej mi je sicer to napovedovala v svojem prisiljeno milem tonu, ampak je nisem jemal resno, saj mi pogosto grozi z ukrepi, ki v resnici niso izvedljivi. Tudi ta se mi ni zdel možen, saj me ni še nikoli prej tako napadla. Petnajst dni je že od takrat.
Nataša Konc Lorenzutti je slovenska igralka, pisateljica in pesnica. Piše predvsem za mladino. Njena najbolj znana dela so Gremo mi v tri krasne, Nisem smrklja, Avtobus ob treh, Kdo je danes glavni idr. Za svoja dela je prejela že več nagrad.
4. O čem govori odlomek? Kako se po vašem mnenju zgodba nadaljuje?
5. a) Kaj iz podčrtanih besed izveste o Urošu Zajcu? Ali njegov način izražanja prispeva k verjetnosti in živosti pripovedi?
b) Pojasnite pomen nekaterih besed, ki jih je uporabil Uroš Zajc. Pomagajte si z odlomkom.
fuč – itak –
džanks – crkovati –crkovina – žur –njiva – zmahana –blesav – štos –
SLOGOVNA VREDNOST BESED
Besede, kot so telefon, dekle, zlomljen, so nevtralne in jih lahko uporabimo v vseh okoliščinah in družbenih zvrsteh jezika. Te besede so slogovno nezaznamovane. Nekatere njihove sopomenke (npr. mobi, punca, zlaman) pa poleg osnovnega pomena prinašajo še dodatne informacije, npr. o odnosu govorca ali pisca, o tem, od kod prihaja, kaj je po poklicu, koliko je star ipd. Te besede lahko uporabimo le v določenih okoliščinah in v neknjižnih zvrsteh jezika. Take besede so slogovno zaznamovane. Nekatere so zapisane tudi v SSKJ², ob njih pa so kvalifikatorji (npr. pog., žarg., ekspr., slabš., ljubk., star.), ki nam povedo, za katero družbeno zvrst jezika so besede značilne ali kako so zaznamovane.
pog. - pogovorno
žarg. - žargon
ekspr. - ekspresivno
slabš. - slabšalno
ljubk. - ljubkovalno
star. - starinsko
6. Preverite, ali so besede, ki so v besedilu v 3. nalogi podčrtane, zapisane tudi v SSKJ², in izpišite kvalifikatorje, ki opozarjajo na njihovo rabo. V katerih družbenih zvrsteh jezika se uporabljajo navedene besede?
a) Kvalifikatorji:
b) Besede se uporabljajo v in v , samo beseda je knjižna.
7. Pripišite slogovno nezaznamovane sopomenke. glavca punca cajt kuplunga pisker mirkati
8. Ugotovite, kaj izražajo slogovno zaznamovane besede iz odlomka, in jih prepišite na ustrezno mesto v preglednico. Nato v vsak stolpec pripišite še po dva svoja primera.
džanks, blesav, ljubček, stvarca, crkovati, blaznost
Naklonjenost
Nenaklonjenost
9. Napišite krajše besedilo, v katerem boste uporabili čim več žargonskih besed (žargonizmov), značilnih za vašo stroko oz. bodoči poklic.
Kje bi lahko tako besedilo objavili oz. komu bi ga lahko poslali?
10. V odlomku iz knjige Gremo mi v tri krasne preberemo, da so glavnega junaka poslali v tri krasne in da se mu je zaradi uničenega telefona trgalo srce. Pojasnite pomen besednih zvez.
a) poslati v tri krasne:
b) srce se trga: