9789617121315

GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 1

Delovni zvezek za 3. letnik gimnazije

Delovni zvezek za 3. letnik gimnazije

Avtor dr. Jurij Senegačnik

Urednik dr. Jurij Senegačnik

Lektorica Renata Vrčkovnik

Vsebinski osnutki zemljevidov, grafikonov in risb dr. Jurij Senegačnik, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Zemljevidi in grafikoni

Miha Brvar, Barbara Pavlič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Risbe

Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik

Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec

Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar

Izdala in založila

Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Maruša Dejak

Tisk Bulvest Print AD Naklada 1000 izvodov

Ljubljana 2022

Prva izdaja

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3)(076)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

SENEGAČNIK, Jurij, 1957Geografija sodobne Slovenije 1. Delovni zvezek za 3. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-31-5 COBISS.SI-ID 118964227

Kazalo

Naravnogeografske osnove

Družbenogeografski procesi in problemi

DELOVNEMU ZVEZKU NA POT

Vaje v tem delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Geografija sodobne Slovenije 1. Usklajene so z razporeditvijo učne snovi v učbeniku, njihovo število pa ustreza obsegu posameznih tematskih sklopov. Večina vaj zahteva analizo predloženih grafikonov, kart ali fotografij, nekatere pa so zasnovane tudi drugače. Zahtevnejše vaje, namenjene preverjanju višjih ravni znanja, so označene z znakom * (zvezdico). Od tebe bodo terjale povezovanje znanja z različnih področij, uporabo veščin ter samostojno razmišljanje in sklepanje.

Zaradi boljše možnosti izbire smo v delovni zvezek namerno vključili nekaj več vaj. Nihče namreč ne pričakuje, da boste v šoli ali doma rešili prav vse. Zagotovo pa vam bo reševanje vsake od njih pomagalo pri utrjevanju vašega znanja, ki ga boste hkrati tudi učinkovito preverili.

Avtor

NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE

1. Država na stiku različnih evropskih naravnih enot

Oglej si slike. Na prvo črto pod vsako napiši, katero od štirih evropskih naravnih enot prikazuje, na drugo črto pa, katero od petih slovenskih makroregij, ki so na karti v učbeniku na str. 8, prikazuje.

2. Geografska lega in nastanek slovenske države

Skrbno preberi besedilo, v katerem je podčrtanih več besed ali številk. Sedem od njih je pravilnih, druge pa ne. Za vsako podčrtano besedo je v oklepaju prazna črta. Če je beseda pred oklepajem pravilna, na črto naredi kljukico, če je nepravilna, nanjo napiši pravilno rešitev.

Slovenija leži ob 46. poldnevniku ( ), zato povečini sodi v zmerno hladni ( ) toplotni pas. Zaradi prometno-tranzitne ( ) lege med različnimi deli Evrope potekajo skozi Slovenijo pomembni prometni zastoji ( ). Posebnost naše države je v tem, da se na relativno

zelo velikem ( ) koščku Evrope srečamo z izrazito raznolikostjo ( ) in prehodnostjo ( ) površja. Zaradi netipične pokrajinske podobe pri nas ne govorimo o panonskih, ampak o predpanonskih ( ) pokrajinah, ravno tako ne o sredozemskih, ampak o prisredozemskih ( ) pokrajinah. Slovenija leži na stiku štirih ( ) jezikovnih skupin, pri čemer največji del našega ozemlja meji na germansko ( ) jezikovno skupino. V rimski dobi je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državi s sedežem v Srednji ( ) Evropi, po prvi svetovni vojni do osamosvojitve pa državi s sedežem v Jugovzhodni ( ) Evropi. Leta 2000 ( ) je naša država vstopila v Evropsko unijo, leta 2007 ( ) pa v evroobmočje.

3. Uvrstitev Slovenije na različnih lestvicah

Oglej si grafe v učbeniku na str. 11 in 12. Odgovori na vprašanja.

a) Katera od sosednjih držav je po številu prebivalcev še najbližja Sloveniji?

b) Kateri dve od sosednjih držav sta imeli leta 2020 višji in kateri dve nižji BDP na prebivalca kot Slovenija?

c) Katera evropska postsocialistična država je glede na BDP na prebivalca po kupni moči leta 2020 edina prekašala Slovenijo?

č) Katere od naših sosednjih držav so se leta 2019 glede na indeks človekovega razvoja razvrščale za Slovenijo?

d) Katere od naših sosednjih držav so se leta 2019 glede na Ginijev količnik uvrstile slabše od Slovenije?

4. Razlike v kamninski sestavi

Leva slika prikazuje ravnino (rečno naplavino) v Prekmurju, desna pa gore v Julijskih Alpah. Oglej si sliki in odgovori na vprašanja. Pri tem si pomagaj s kartama v učbeniku na str. 14 in 17, ki prikazujeta kamnine glede na nastanek in glede na starost.

a) Kaj sestavlja ravnino na levi sliki – globočnine, metamorfne kamnine, sedimenti ali sedimentne kamnine?

b) V katerem geološkem obdobju je nastalo to ravno površje?

c) Katera vrsta kamnin glede na nastanek sestavlja gore na desni sliki?

č) V katerem geološkem obdobju so nastale kamnine, ki sestavljajo te gore?

d) V katerem geološkem obdobju je gorotvorno gubanje, ki je povzročilo dvig gora na desni sliki, doživelo svoj višek?

e) Na katerih kamninah (na levi ali desni sliki) so razviti kraški pojavi?

f) Katere kamnine (na levi ali desni sliki) so bile izpostavljene ledeniški eroziji?

g) Katere kamnine (na levi ali desni sliki) so odpornejše proti odnašanju?

5. Karta starosti kamnin in sedimentov

Na karti so označene točke 1, 2 in 3, ki jih prikazujejo tri slike. Ob vsaki sliki na prvo črto napiši ustrezno številko lokacije, na drugo črto pa, ali prikazuje sediment ali sedimentno kamnino.

Slika

Slika

Slika

6. Reliefni tipi glede na nastanek

Oglej si slike. Na prvo prazno črto pod vsako napiši, kateri reliefni tip (ledeniški, rečni, kraški, obalni) prikazuje. Na drugo prazno črto napiši gospodarsko dejavnost, ki se ti zdi najprimernejša za ta tip reliefa. Izbiraj med dejavnostmi, kot so gozdarstvo, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, planinski turizem, kopališki turizem in izletniški turizem.

Reliefni tip:

Reliefni tip: Dejavnost: Dejavnost:

Reliefni tip:

Reliefni tip: Dejavnost: Dejavnost:

7. Reliefne oblike

Oglej si slike in odgovori na vprašanja.

2

a) Katero reliefno obliko (gorovje, hribovje, gričevje, planota) prikazuje slika št. 1?

b) Katero reliefno obliko prikazuje slika št. 2?

c) Katero reliefno obliko prikazuje slika št. 3?

č) Katero reliefno obliko prikazuje slika št. 4?

d) V kateri od petih makroregij se nahaja večina naših hribovij?

e) V katerih pokrajinah se nahaja velika večina slovenskih gričevij?

f) V katerih pokrajinah se nahaja velika večina naših planot?

8. Razporeditev prebivalstva glede na ekspozicijo

Oglej si grafični prikaz razporeditve slovenskega prebivalstva v letih 1869 in 1991 glede na ekspozicijo. Odgovori na vprašanja.

a) Na katerih treh legah (zahodnih, severozahodnih, severnih ipd.) je leta 1991 živelo največ prebivalstva? Navedi tri strani neba.

b) Na kateri legi je tega leta živelo daleč najmanj prebivalstva? Navedi tisto stran neba.

c) Ali je bila razporeditev prebivalstva leta 1869 v osnovi podobna ali precej drugačna kot leta 1991?

č) Na kateri legi se je delež vseh prebivalcev v obdobju 1869–1991 najbolj zmanjšal? Navedi tisto stran neba.

*9. Spodnje Bohinjske gore in vreme

Slika prikazuje Spodnje Bohinjske gore, to je venec gora južno od Bohinjskega jezera, katerih vrhovi so delno že v oblakih. Poišči Spodnje Bohinjske gore na karti Slovenije in odgovori na vprašanja.

a) Kaj predstavljajo Spodnje Bohinjske gore za vlažne zračne mase?

b) Iz katere smeri praviloma pritekajo te zračne mase nad Slovenijo?

c) Kaj se dogaja z zrakom na pobočjih Spodnjih Bohinjskih gora? Razloži, zakaj so vrhovi že v oblakih, nižja pobočja pa (še) ne.

10. Temperature v Mariboru, na Kredarici in v Portorožu

Oglej si grafe poteka temperatur v Mariboru, na Kredarici in v Portorožu. Podatki o povprečnih najvišjih in najnižjih dnevnih temperaturah po mesecih nam povedo več kot zgolj podatki o povprečnih temperaturah, saj iz njih vidimo, kakšen je značilen dnevni potek temperature v kakem kraju. Odgovori na vprašanja.

a) V katerem kraju so čez vse leto najvišje in v katerem najnižje povprečne dnevne temperature?

b) V katerem kraju so največje razlike med povprečnimi najvišjimi in povprečnimi najnižjimi dnevnimi temperaturami po mesecih? Navedi razloge za to.

c) V katerem kraju zimske temperature niso najnižje januarja, ampak februarja?

č) V katerem kraju so povprečne dnevne temperature v avgustu skoraj enake kot v juliju?

*11. Maksimalne in minimalne temperature na Kredarici in v Ratečah

Rateče, dolinski kraj v bližini planiških velikank, imajo tako kot Kredarica gorsko podnebje, vendar so med krajema opazne precejšnje razlike. Oglej si grafa, ki prikazujeta povprečne najvišje in najnižje dnevne temperature po mesecih v obeh krajih. Odgovori na vprašanja.

a) Kaj je glavni razlog, da ima Kredarica v osnovi precej nižje temperature kot Rateče?

b) V katerem kraju so precej večje razlike med povprečnimi maksimalnimi in minimalnimi temperaturami?