GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 2 Učbenik za 4. letnik gimnazije Jurij Senegačnik
GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 2 Učbenik za 4. letnik gimnazije
Avtor dr. Jurij Senegačnik
Recenzenta dr. Miha Koderman, Ingrid Florjanc
Strokovni pregled družbenogeografskih tem dr. Jernej Zupančič
Urednik dr. Jurij Senegačnik
Lektorica
Renata Vrčkovnik
Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Borut Stojilković
Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Borut Stojilković
Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik
Risbe
Gregor Markelj
Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Peter Gedei, Postojnska jama d.d.
Grafični model Kanina Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec
Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar
Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.
Za založbo Maruša Dejak Prva izdaja Naklada 1500 izvodov
Tisk Bulvest Print AD Ljubljana 2022
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Geografija sodobne Slovenije 2, Učbenik za 4. letnik gimnazije, je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 222. seji dne 26. 9. 2022 s sklepom št. 013-2/2022/70 potrdil kot učbenik za 4. letnik gimnazije.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3)
Modrijan izobraževanje, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
SENEGAČNIK, Jurij, 1957 Geografija sodobne Slovenije 2 : učbenik za 4. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Borut Stojilković ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik, Peter Gedei, Postojnska jama]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-35-3 COBISS.SI-ID 116775427
Predgovor
Učbenik Geografija sodobne Slovenije 2 je drugi od dveh učbenikov, namenjenih obravnavi geografije Slovenije. V njem smo uporabili kombiniran regijski regionalni pristop. To pomeni, da smo Slovenijo obravnavali po posameznih delih oz. makroregijah, ki so opredeljene predvsem na osnovi naravnogeografskih elementov. Te makroregije so Alpske, Predalpske, Obsredozemske, Dinarskokraške in Obpanonske pokrajine. Pri vsaki od njih smo najprej podali njene splošne značilnosti, potem pa sledi obravnava posameznih pokrajin (mezoregij), ki jo sestavljajo. Zadnje poglavje smo namenili pokrajinam slovenskega zamejstva. Pri osnovni orientaciji ti bo v veliko pomoč pregledna karta vseh teh pokrajin, razporejenih po makroregijah, na koncu učbenika.
Ne glede na upravičene pomisleke smo pri pregledu posameznih pokrajin oz. večjih krajev v osnovno besedilo učbenika vključili tudi podatke o najpomembnejših gospodarskih panogah in celo najpomembnejših podjetjih. Takoj moramo opozoriti, da tega nismo storili zato, da bi se dijaki morali vse to tudi (na)učiti. Zavedamo se, da gre za faktografske podatke, ki za veliko večino niso zanimivi, poleg tega pa zelo hitro zastarajo. Na drugi strani pa moramo upoštevati, da prikaz slovenskih pokrajin brez vključevanja vsaj najosnovnejših podatkov o gospodarstvu sploh ne bi bil več geografski prikaz. Dilema pri pisanju učbenika zato ni bila v tem, ali naj se podatki o industrijskih in drugih podjetjih vključijo ali ne, ampak v tem, koliko teh podatkov vključiti. Ker na to vprašanje preprosto ni soglasnega odgovora, smo jih zavestno vključili nekaj več, vendar s posebnim opozorilom, da je velika večina med njimi zgolj informativne narave in ni navedena zato, da bi jih dijaki morali znati. Učitelji bodo sami presodili, kaj vključiti v pouk in česa ne.
Učbenik je sicer namenjen samo dijakom, ki bodo opravljali maturo iz geografije, vendar je v osnovi zasnovan tako kot vsi ostali geografski učbeniki založbe Modrijan izobraževanje. Zavedamo se, da se geografska podoba nekaterih slovenskih pokrajin zelo hitro spreminja, zato lahko podatki v učbeniku kaj hitro zastarijo. Vse njegove uporabnike zato vljudno prosimo, da nam morebitne pripombe ali predloge za dopolnitve pošljejo na elektronski naslov jurij@modrijan-izobrazevanje.si.
Avtor
naslov tematskega sklopa
uvodna vprašanja za motivacijo motivacijska slika motivacijsko besedilo napoved vsebinskih sklopov poudarjeni pojmi
rubrika »Primeri«
SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE
SEVEROVZHODNEM
DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE
rubrika »Gremo še globlje«
osnovno besedilo
niso odprte za javnost ali urejene za obisk. Med najbolj znanimi sta Snežna jama na Raduhi (Kam niško-Savinjske Alpe) in Potočka zijalka na Olševi (Karavanke). Bolj kot kraške jame so znana kraška brezna, saj jih kar nekaj presega globino 1000 m in tako spadajo med najgloblja na svetu. Najgloblje je brezno Čehi 2 na Rombonskih podih z globino 1505 m. Izredno globoka brezna niso značilna le za visokogorske pode, ampak tudi za gozdnate alpske kraške planote, kot sta Pokljuka v Julijskih Alpah ali Dleskovška planota v Kamniško -Savinjskih Alpah. Žlebiči v Dolini Triglavskih jezer
hudourniki, ki se zlivajo s površja v prevotljene globine in se tam pretakajo skozi podzemne rove. Kanin je namreč eden od najbolj namočenih delov naše države. Najboljši čas za raziskovanje njegovega odmaknjenega podzemlja je zato pozimi. Izkušeni jamarji ga dandanašnji raziskujejo do globin, do katerih tudi z najsodobnejšo jamarsko tehniko potrebujejo nekaj dni napornega spuščanja, plazenja in plezanja. Prav toliko pa do njih potrebujejo tudi reševalci, če pride do nesreče. Obisk tega podzemlja zato za običajne smrtnike ni mogoč. Na slovenski strani Kanina je danes znanih okoli 800 jam, od tega osem globljih od 1000 m. Raziskana kanins ka brezna pa kljub takšnim globinam ne spadajo več med najgloblja na svetu, saj jih odkrivajo tudi ponekod dru god, a svetovni rekordi na tem področju nikoli niso nekaj dokončnega. Gigantsko podzemlje Kanina (na naši in italijanski strani) skriva še toliko neraziskanih
Visokogorski kraški masiv Kanina si delimo s sosednjo Italijo. Na naši strani je kljub sistemu žičnic, ki nas popeljejo skoraj 2300 m visoko, ostal eden najbolj nedotaknjenih in tudi skrivnostnih kotičkov Slovenije. Pozimi tam skoraj vsi obiskovalci prihajajo le na ožje območje našega najvišjega smučišča, kjer je snega dovolj še spomladi, poleti pa se jih le nekaj več poda tudi na bolj ali manj bližnjo okoli co zgornje postaje gondolske žičnice. Večina prostranih visokogorskih podov in divjih vrhov nad njimi ob tem ostaja dokaj neobiskanih. Prav ta odmaknjeni in povsem neobiča jni svet, ki zaradi izjemne razjedenosti površja spominja na pokrajino na Luni, uživa med jamarji različnih držav velik mednarodni sloves. Zaradi izjemne gostote in globine jam velja za pravo jamarsko Meko, vendar le za izkušene visokogorske jamarje. Za kaninske jame, ki jih največkrat označujemo kot brezna, so značilni izredno globoki navpični rovi, ki lahko brez kakršnihkoli položnejših odsekov segajo tudi več sto metrov globoko. Zaradi velike nadmorske višine so površinski vhodi v njih pogosto tudi poleti ujeti v sneg ali led. Še večji problem za jamarje pa so tedaj lahko podzemni
KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA Alpske pokrajine | 15
skrivnosti, da jih ne bo zmanjkalo tudi za prihodnje generacije pogumnih jamarjev z vsega sveta.
Skoraj
nepredstavljive dimenzije skrivnostnega podzemlja
Kanina
Globoke
jame v kraškem masivu Kanina (na slovenski strani) sistem Renejevo brezno-P4 sistem Mala Boka-BC4 Čehi 2 in Rombonski sistem (v ozadju) Bovec Soča
Visoki Kanin
Rombon
Prestreljenik
2200 m jama Macola
Predalpske pokrajine
49
PREDALPSKEM HRIBOVJU NA SPLOŠNO
Je bolj raznoliko in ga sestavlja več različnih pokrajin kot Zahodno ali Vzhodno predalpsko hribovje. To je tudi rezultat kamninske sestave, ki je v tem delu Slovenije še posebej pestra. Južni del hribovja spada v porečje Save, severni, ki ga lahko imenujemo Pohorsko Podravje pa v porečje Drave. Hribovje v zaključeni obliki na jugu sega do Celjske kotline, na zahodu do Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, na severu do avstrijske meje, na vzhodu pa do Dravskega polja in obpanonskih gričevij. Izolirano nadaljevanje juž nega dela hribovja se spet pojavi sredi obpanonskih gričevij še bolj proti vzhodu, in sicer v Boškem hribovju, to je nizu vrhov Boč–Do načka gora–Macelj ki sega vse do hrvaške meje. Značilna hribovska pokrajina v Pohorskem Podravju. Na sredini je dolina Drave, spredaj se dvigujejo pobočja Kozjaka, zadaj na desnem bregu Drave pa pobočja Pohorja. v kotlinah precej hladno, najvišji deli Pohorja in Košenjaka pa imajo že gorsko podnebje. Za celotno hribovje je značilna nadpovprečna gozdnatost. Na severu Pohorskega Podravja je nadpovprečno veliko iglavcev. Zaradi pogostosti silika tnih kamnin so veliko bolj kot v drugih delih Slovenije navzoče dis trične (kisle) rjave prsti. Hribovska pobočja so bolj izrazito kot v drugih Predalpskih pokrajinah poseljena s samotnimi kmetijami, usmerjenimi v živinorejo in gozdarstvo, ponekod pa tudi v kmečki turizem. V Severovzhodnem predalpskem hribovju se menjavajo štiri zelo različne skupine kamnin, kar se zelo jasno odraža v ra zlični izoblikovanosti površja. Prva skupina so apnenci in do Iz njih so dokaj ostra slemena in vrhovi v t. i. podaljšku , ki se vleče vzhodno od Uršlje gore vse do hrvaške meje, pa tudi uravnane kraške planote Menina Dobrovlje in ki obkrožajo enega od zgornjih delov Savinjske doline. metamorfne kamnine ki ses tavljajo po večini bolj zaobljena pogorja Pohorja Strojne in v Pohorskem Podravju. Tretja skupina ki so se odložile v zatokih Panonskega morja in jih najdemo na dnu različnih podolij – v obliki nekakšnih širokih dolin – v pretežno alpski smeri. kvartarni rečni nanosi, ki po večini tvorijo ravna dna kotlin in širših dolin. Menjavanje štirih skupin kamnin in oblik površja Konjiška gora v sredogorskem podaljšku Karavank Samotna kmetija na Kozjaku vprašanja za ponavljanje in utrjevanje rubrika »Zanimivosti« naslov vsebinskega sklopa (poglavja) naslov podpoglavja 66 Dinarskokraške pokrajine Kaj se ti najprej pokaže pred očmi, ko kdo omeni Dinarskokraške pokrajine? Zakaj je po tvojem mnenju v Dinarskokraških pokrajinah več gozdov kot v Obpanonskih pokrajinah? Kateri so po tvojem mnenju največji problemi Dinarskokraških pokrajin?
VSEBINSKI SKLOPI
Križna jama ni Postojnska jama Križna jama ni Postojnska jama, v nekaterih potezah je njeno pravo nasprotje, pa vendar je v svetovnem merilu tudi znana, in sicer predvsem zaradi svojih enkratnih podzemnih jezer. Postojnska jama se nahaja v bližini avtoceste, opremljena je s posebnim turističnim vlakom, zato ne preseneča, da jo lahko obišče vsakdo in ima množičen obisk. Križna jama pa se nahaja sredi »ničesar« med Loškim in Cerkniškim poljem, daleč od glavnih prometnic in turističnih množic. Njen obisk je omejen, namenjen iskalcem posebnih čudes. V jami ni električne razsvetljave in betonskih poti, obiskovalci za ogled dobijo gumijaste škornje in posebno akumulatorsko svetilko, pa še vožnje z gumijastim čolnom jih ne sme biti strah. Zato se Križne jame drži sloves, da je edina naravno ohranjena turistična jama v državi. Poznana je po marsičem, tudi po kosteh jamskega medveda, a njena glavna privlačnost je 22 podzemnih jezerc, nastalih za sigovimi pregradami. Prav krhkost slednjih je glavna ovira, ki preprečuje masoven obisk jame. Za kratek obisk najbližjega dela jame ni omejitev. Drugačna pravila pa veljajo za večurne obiske globljih delov jame, ki jih njeni skrbni varuhi zaradi krhkosti podzemnega okolja enostavno ne smejo dovoliti preveč. A šele ti obiski so tisto »res pravo« čarobno doživetje, zaradi česar si je jama pridobila mednarodni sloves. O Dinarskokraških pokrajinah na splošno Visoke in Nizke dinarskokraške pokrajine
Vožnja s čolnom po Križni jami
Obpanonske pokrajine 109 Kmetijska pridelava temelji na večjih in sodobneje opremljenih kmetijah, kjer se pridelava povečuje ob pomoči naravnih in umetnih gnojil ter sredstev proti škodljivcem. Obpanonske pokrajine tako ostajajo žitnica naše dr žave, vendar se že kažejo tudi negativne posledice tega – onesnažena prst in močno ogrožena podtalnica, ki je domačini ponekod ne morejo več uporabljati za pitno vodo. Industrija na prvi pogled ni ravno tipična obpanonska gospodarska dejavnost, vendar v teh pokrajinah ležita pomembni industrijski središči Maribor in Novo mesto ter še vrsta manjših. Maribor je naše drugo največje indu strijsko središče, vendar se je po osamosvojitvi velik del industrije tam predvsem zaradi enostranske usmerje nosti na (bivše) jugoslovansko tržišče znašel v krizi. Ugodnejši razvoj industrije je potekal v Novem mestu, kjer deluje več naših pomembnejših podjetij. Prometni pomen Obpanonskih pokrajin se je močno spremenil po osamosvojitvi in odpravi blokovske delitve Evrope, ko se je izredno povečal pomen V. koridorja med Italijo in Madžarsko. Zaradi močno povečanega prome ta, še posebej tovornega, je bilo treba zgraditi avtocesto do madžarske meje. Od Murske Sobote do Madžarske so zgradili tudi železnico, edino v naši državi po osamosvojitvi. Po umiritvi političnih razmer na območju nekda nje Jugoslavije je pomen ponovno pridobila tudi povezava čez Krško kotlino do Hrvaške. Številni vidijo nove razvojne možnosti Obpanonskih pokrajin predvsem v turizmu, čeprav je to ena redkih dejavnosti, ki so bile v tem delu države razvite že prej. Za turistični razvoj so bila naj pomembnejša zdravilišča, ki so večinoma že zdavnaj prerasla to osnovno funkcijo. V Obpanonskih pokrajinah je tudi največ počitni ških bivališč v Sloveniji, ki pa se razlikujejo od tistih drugod, saj gre večinoma za zidanice, vezane na vinogradništvo. Zdravilišče Radenci Čeprav veljajo Obpanonske pokrajine za najmanj razvit del države, so tamkajšnja zdravilišča eden najpomembnejših delov naše turistične ponudbe. Nekatera zdravilišča s termalno in mineralno vodo so nastala in zaslovela že v pre jšnjih stoletjih, druga pa šele v 20. stoletju. Zdravilni učinki termomineralnih voda so namenjeni zdravljenju bolezni presnove, menedžerskih in psihosomatskih bolezni, bolezni dihal in kože, revmatskih in srčno-žilnih obolenjem ter reha bilitaciji po poškodbah in operacijah. Zdravilišča že dolgo nudijo vrsto zdravstvenih in preventivnih programov, v de vetdesetih letih pa so začeli termalne vode izkoriščati tudi za zabavo in doživetja. Del zdravilišč se je preoblikoval v t. i. termalne parke Ti poleg specializirane zdravstvene nege nudijo razne vodne užitke v zunanjih in notranjih bazenih z vodnimi tobogani in drugimi napravami, gostom so na voljo centri za dobro počutje, različna igrišča in tudi kongresni centri za pripravo kongresov, simpozijev, izobraževanj in poslovnih srečanj. Gosti si lahko marsikje ogledajo stare šege, si privoščijo domače krajevne specialitete ali pokusijo kakovostna domača vina. Taki turistični kompleksi imajo večplastne učinke na okolico. Okoliškemu prebivalstvu ne omogočajo le ne posredne zaposlitve, ampak tudi posredno. V okolici namreč spodbujajo vlaganja v skupno infrastrukturo ter razvoj ra zličnih drugih storitev in obrti, prav tako pa spodbujajo skrb za naravno in kulturno dediščino ter pridelovanje ekološko neoporečne hrane. Kakšen pomen imajo naše obpanonske terme? Terme Čatež 1. Katera dva osnovna tipa površja razlikujemo v Obpanonskih pokrajinah? 2. Zakaj so temperaturne amplitude na gričevjih manjše kot na ravninah? 3. Zakaj je podtalnica v obpanonskem svetu močneje ogrožena kot v predalpskem?
Pojmi območje, pokrajina in regija nimajo istega pomena
Pojem območje uporabljamo v več pomenih. To je lahko ozemlje z določenimi značilnostmi (npr. gozdnato ob močje, nerazvito območje). S tem pojmom hočemo pogosto določiti obseg nekega pojava (npr. vinogradniško območje, potresno območje). Pogosto ga uporabljamo tudi za opredelitev položaja in obsega nekega ozemlja, pri čemer ne želimo postavljati njegovih točnih mej (npr. potres na območju Krškega, suša na območju seve rovzhodne Slovenije).
Pojem pokrajina uporabljamo predvsem v dveh pomenih. V prvem gre za zunanji videz, podobo oz. sliko (pejsaž) Zemljinega površja (npr. opazovali smo čudovito pokrajino, okoli kraja je izrazita vinogradniška pokrajina).
V drugem pomenu pa je pokrajina sklenjen in zaokrožen del Zemljinega površja s številnimi skupnimi (narav nimi in družbenimi) značilnostmi, po katerih se loči od sosednjih delov Zemljinega površja. Gre za prostor z enovito zunanjo podobo in notranjo zgradbo. Če stvari zelo poenostavimo, lahko slovenski izraz pokrajina v tem drugem pomenu enačimo s tujim izrazom regija. Pojma pokrajina in regija sta v tem primeru sopomenki. Takšno gledanje je bilo uveljavljeno v tradicionalni geografiji, ko sta bila pojma pokrajina in regija pojmovana predvsem kot preplet naravnih in družbenih elementov in ko so bili odnosi med naravo in človekom (npr. go spodarskimi dejavnostmi, rabo tal, poselitvenimi oblikami) zelo tesni. Pri takšnem pojmovanju lahko med posa meznimi pokrajinami določamo meje, lahko jih tudi hierarhično razvrščamo, delimo na manjše ali združujemo v večje. Zanimivo je, da so hierarhično razvrščanje pri nas ubesedili le pri tujem izrazu regija, saj razlikujemo največje makroregije, srednje velike mezoregije in najmanjše mikroregije, medtem ko predpon makro, mezo in mikro pri slovenskem izrazu pokrajina ne uporabljamo.
Uvod
S stavkom »Pod seboj vidimo izrazito gričevnato pokrajino« hočemo podati podobo dela Zemljinega površja, ki ga opazujemo (Slovenske gorice).
6
Drugačna pojmovanja regije
V sodobni geografiji je razumevanje regije drugačno kot pred desetletji, vendar še zdaleč ne poenoteno. Nekateri geografi menijo, da je regija katerokoli območje, ki se loči od sosednjega. V nekdanjih fazah razvoja geografije je bila regija del površja s posebnim prepletom naravnih in/ ali družbenih elementov, zaradi česar je imela določeno individualnost v odnosu do sosednjih regij. Sredi 20. stoletja se je pojavilo novo pojmovanje, po katerem je ta postala le nekakšno »orodje« za spoznavanje zemeljskega površja. Vsebina regije je tako odvisna od vsakokratnega
namena členitve ozemlja. Takšna regija ne zajema več vseh naravnih in družbenih elementov, ampak se lahko nanaša le na izbrane ali celo na enega samega.
Nekateri pojmujejo regijo le kot del zemeljskega površja, s katerim se prebivalci istovetijo. Razlog za istovetenje je pri tem lahko različen (npr. skupne kulturne, etnične, gospodarske značilnosti ipd.). Jasna istovetnost oz. identiteta neke regije se izoblikuje šele v daljšem časovnem obdobju.
Kaj so upravne ali administrativne regije?
V vsakdanjem življenju se ljudje še največkrat srečujejo z različnimi upravnimi ali administrativnimi regijami, prek katerih različne gospodarske in družbene organizacije organizirajo svojo dejavnost v državi. Takšne regije niso določene po naravno- in/ali družbenogeografskih merilih. Poštna služba zato organizira drugačne regije kot na primer zdravstvena služba, urad za statistiko ali vojska.
Različne strokovne službe, pa tudi običajni ljudje, se verjetno še največkrat srečujejo s statističnimi
regijami, po katerih Statistični urad Republike Slovenije zbira najrazličnejše podatke (predvsem o prebivalstvu in gospodarstvu naše države). Slovenija je razdeljena na dvanajst statističnih regij, povezane pa so v dve kohezijski regiji: manjšo in razvitejšo kohezijsko regijo Zahodno Slovenijo ter precej večjo in gospodarsko manj razvito kohezijsko regijo Vzhodno Slovenijo. Zanju se pogosto uporabljata kar oznaki zahodna in vzhodna kohezijska regija. Prva se uvršča med razvite, druga pa med manj razvite regije EU. Slovenijo smo za potrebe kohezijske politike
in opravljanja drugih skupnih nalog EU razdelili na dve kohezijski regiji predvsem zato, da lahko Vzhodna Slovenija iz evropskega kohezijskega sklada zaradi svoje slabše gospodarske razvitosti lažje pridobiva več sredstev, in sicer predvsem za financiranje večjih projektov s področja okolja in prometne infrastrukture.
Poseben problem pa je določanje upravnih regij kot vmesnih enot med državo in občinami, ki zajemajo območja političnega ali upravnega delovanja. Takšne upravne regije
Določevanje jasne meje med dvema pokrajinama ali regijama je zahtevno opravilo. Tako jasno razvidne meje, kot je med pokrajinama Celjska kotlina (spredaj) in Posavsko hribovje (zadaj), so zelo redke.
7
Kohezijskaregija
VzhodnaSlovenija Kohezijskaregija ZahodnaSlovenija
Statistične regije in kohezijski regiji v Republiki Sloveniji
Goriška Primorskonotranjska Gorenjska
MOLJubljana
Osrednjeslovenska Koroško-šaleška
Kaj pomeni pojem regionalizacija?
Savinjska Zasavskoposavska Dolenjskobelokranjska MOMaribor Štajerska Pomurska
potrebujemo za urejanje zadev, ki presegajo raven, do katere jih lahko urejajo občine same (npr. urejanje nekega porečja, urejanje prometnih tokov med več občinami itd.). V javnem življenju jih imenujemo tako pokrajine kot regije. Če so v veljavi daljše obdobje, se začnejo ljudje z njimi identificirati. V Sloveniji se marsikdo še vedno identificira z upravnimi regijami (zgodovinskimi deželami) habsburške monarhije, kot so bile Koroška, Štajerska in Kranjska ter znotraj slednje Gorenjska, Dolenjska in Notranjska, čeprav že stoletje niso več v veljavi. Problem pri določanju upravnih regij nastane, ko želi država upoštevati identiteto in želje prebivalstva. Takoj se namreč postavi vprašanje, na koliko regij sploh želimo državo razdeliti in kje naj bodo meje med njimi.
Slovenija kljub večletnim prizadevan jem v času priprave tega učbenika še ni bila razdeljena na takšne upravne regije, saj v zvezi z njimi zaradi preveč različnih interesov še ni bil sprejet skupni dogovor. Dotedanji predlogi so predvidevali od 3 do 15 takšnih upra vnih regij oz. pokrajin. Eden zadnjih predlogov, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov z različnih področij leta 2019, je na primer predvidel členitev Slovenije na 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor. A tudi ta predlog je – tako kot vsi predhodni –ostal neuresničen.
Regionalizacija je postopek členitve ozemlja na regije ali pokrajine. Regionalizacije, ki bi hkrati upoštevala na ravne in družbene elemente, danes, ko je vse več gospodarskih dejavnosti in socialnih pojavov neodvisnih od naravnih razmer, ni mogoče izvesti. Zato razlikujemo družbenogeografsko regionalizacijo, ki temelji le na druž benih elementih, ter naravnogeografsko regionalizacijo, ki temelji predvsem na naravnih elementih (površju, podnebju, rastlinstvu). Členitev Slovenije v tem učbeniku je naravnogeografska. Našo državo smo razdelili na pet makroregij: Alpske, Predalpske, Obsredozemske, Dinarskokraške in Obpanonske pokrajine. Te makroregije potem še naprej delimo na manjše regije ali pokrajine, ki jih glede na velikost lahko označujemo kot mezoregi je. Prikazane so na pregledni karti na koncu tega učbenika. Tudi znotraj vsake od teh pokrajin pa seveda lahko razlikujemo več še manjših pokrajin.
V kakšnih pomenih uporabljamo pojem območje?
Katera dva pomena ima pojem pokrajina?
Zakaj so po tvojem mnenju vsi dosedanji predlogi členitve Slovenije na upravne regije, kot vmesne enote med državo in občinami, ostali neuresničeni?
1.
2.
3.
8
pomurska posavska
osrednjeslovenska
obalno-kraška
jugovzhodna Slovenija
primorskonotranjska
podravska
koroška savinjska zasavska
gorenjska goriška
Murska Sobota
Ljubljana
Koper
Novomesto
Maribor
Velenje
SlovenjGradec
Celje
Ptuj
Kranj
NovaGorica
Predlog
(upravne) členitve
Slovenije na 10 pokrajin iz leta 2019
Vir: Dnevnik 17. 10. 2019 Vir: SURS
O ALPSKIH POKRAJINAH NA SPLOŠNO
KAJ OBSEGAJO ALPSKE POKRAJINE?
Te pokrajine predstavljajo najvišji del Slovenije, so njen ponos in marsikdaj tudi njen simbol. Po svoje to prese neča, saj zavzema višine nad 1600 m le 2 % površja naše države, zato Alpske pokrajine težko najbolj ali celo edine predstavljajo celotno državo. Po drugi strani pa ravno alpsko visokogorje s svojimi izjemnimi lepotami, različnimi kulturnimi prvinami (npr. alpske poskočnice), različnimi »alpskimi« športi (smučanje, alpinizem) idr. bolj kot katerakoli druga makroregija dela Slovenijo prepoznavno v Evropi in svetu. Konec koncev se velik del Slovencev čuti pripadnika »alpskega« naroda, čeprav tvorijo »prave« alpske pokrajine manj kot 15 % površja Slovenije, Slovenija pa je država stičišča različnih kulturnih vplivov, še zdaleč ne le alpskih.
Triglav kot naša najvišja gora in naš simbol
Triglav, ki se dviguje nad ostalimi vrhovi, ni le simbol Alpskih pokrajin, ampak celotne slovenske države in naroda. Mogočna silhueta te gore, ki od daleč še skoraj bolj kraljuje nad ostalimi kot od blizu, je že od pradavnih časov razvnemala domišljijo. Gorski svet je bil namreč vedno razdeljen na spodnji, poseljen in koristen svet, ter na zgornji, neposeljen, nekoristen, skrivnosten, a hkrati tudi posvečen svet, kamor človek dolgo ni znal in tudi ni upal vstopiti. V ljudski domišljiji so bile visoke gore svet božanstev, čudodelnih bogastev, bajk in legend. Le kdo ne pozna pripovedke o zlatorogu, kozlu z zlatimi rogovi, ki ga je trentarski lovec hotel upleniti, da bi tako prišel do zlata v gori Bogatin. Lovec je svoj pohlep plačal z življenjem, mi pa lahko to pripoved razumemo kot prispodobo o tem, da človek ne sme kršiti naravnega reda in naravi iztrgati več, kot sama dovoli. V času opozoril v zvezi s podnebnimi spremembami se je teh modrosti začelo zavedati čedalje več ljudi.
Še danes ne vemo natančno, kako je Triglav dobil svoje ime. Po zelo preprosti razlagi naj bi bil pač gora s tremi glavami, a kaj, ko vseh treh glav tudi z veliko domišljije
skoraj od nikjer ne moremo videti. Po drugih razlagah pa Triglav simbolizira staroslovansko božanstvo s tremi glavami, ki pomenijo gospostvo nad vodo, zemljo in zrakom in ki so ga še posebej častili Slovani na severu današnje Nemčije. Triglav so prvič osvojili leta 1778 »štirje srčni možje« iz Bohinja: Lovrenc Wilomitzer, Štefan Rožič, Matija Kos in Luka Korošec. Njihov podvig je bil pomemben mejnik v evropskem osvajanju gora, saj se je zgodil 8 let pred osvojitvijo Mont Blanca. Slovenci smo se tako glede gorniških podvigov že tedaj uvrstili med prve v Evropi.
Triglav je čedalje bolj postajal nacionalno znamenje slovenstva in trdna opora proti nemški prevladi. V času, ko so v naših gorah vse bolj gospodovali Avstrijci in Nemci, je za simbolno dejanje poskrbel župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Leta 1895 je kupil zemljišče na vrhu Triglava, na njem postavil znameniti jekleni stolp in ga potem podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Najvišja točka simbola slovenstva je tako dokončno ostala v slovenskih rokah.
Silhueta Triglava se je v času okupacije pojavljala kot
10 | Alpske pokrajine
