GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 2
Delovni zvezek za 4. letnik gimnazije
Jurij Senegačnik
Delovni zvezek za 4. letnik gimnazije
Avtor dr. Jurij Senegačnik
Urednik dr. Jurij Senegačnik
Lektorica Renata Vrčkovnik
Vsebinski osnutki zemljevidov, grafikonov in risb dr. Jurij Senegačnik, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Zemljevidi in grafikoni
Miha Brvar, Barbara Pavlič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Risbe
Gregor Markelj
Fotografije dr. Jurij Senegačnik
Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec
Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar
Izdala in založila
Modrijan izobraževanje, d. o. o.
Za založbo Maruša Dejak
Tisk Bulvest Print AD
Naklada 1500 izvodov
Ljubljana 2022
Prva izdaja
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3)(076)
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
SENEGAČNIK, Jurij, 1957Geografija sodobne Slovenije 2. Delovni zvezek za 4. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-36-0 COBISS.SI-ID 120543747
GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 2
Kazalo
Uvod
Alpske pokrajine
Predalpske pokrajine
Dinarskokraške pokrajine
Obsredozemske pokrajine 32
Obpanonske pokrajine 38
Slovensko zamejstvo
5
7
15
25
44
DELOVNEMU ZVEZKU NA POT
Vaje v tem delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Geografija sodobne Slovenije 2. Usklajene so z razporeditvijo učne snovi v učbeniku, njihovo število pa ustreza obsegu posameznih tematskih sklopov. Večina vaj zahteva analizo predloženih grafikonov, kart ali fotografij, nekatere pa so zasnovane tudi drugače. Zahtevnejše vaje, namenjene preverjanju višjih ravni znanja, so označene z znakom * (zvezdico). Od tebe bodo terjale povezovanje znanja z različnih področij, uporabo veščin ter samostojno razmišljanje in sklepanje.
Zaradi boljše možnosti izbire smo v delovni zvezek namerno vključili nekaj več vaj. Nihče namreč ne pričakuje, da boste v šoli ali doma rešili prav vse. Zagotovo pa vam bo reševanje vsake od njih pomagalo pri utrjevanju vašega znanja, ki ga boste hkrati tudi učinkovito preverili.
Avtor
UVOD
1. Primerjava dveh členitev Slovenije na upravne pokrajine
V Sloveniji je po osamosvojitvi nastalo več predlogov členitve države na upravne pokrajine, vendar v času priprave tega delovnega zvezka še noben od njih ni doživel uresničitve v praksi. Ne glede na to je zanimiva primerjava nekaterih od teh predlogov s členitvijo na zgodovinske dežele (zgornja karta), ki je bila v veljavi v času avstro-ogrske monarhije. Pri tej vaji bomo za primerjavo vzeli predlog členitve iz leta 2022, ki ga je pripravila širša skupina strokovnjakov z različnih področij (spodnja karta).
a) Na zgornji karti so z velikimi črkami napisana imena 6 zgodovinskih avstrijskih dežel, prikazanih z različnimi barvnimi podlagami, ki so zajemale dele ozemlja današnje Slovenije. Napiši imena teh zgodovinskih dežel.
Goriška Primorskonotranjska Istra
MOLjubljana
SevernaOsrednjeslovenska Gorenjska Spodnjepodravska
JužnaOsrednjeslovenska Savinjsko-šaleška
b) Osrednja dežela Kranjska je zajemala le ozemlje, ki je del današnje Slovenije. Na katere tri pokrajine – njihova imena so napisana z malimi črkami – je bila razdeljena?
c) Primerjaj mejo med Gorenjsko in Goriško pokrajino pri predlogu členitve iz leta 2022 z mejo med Gorenjsko in Goriško iz časa avstro-ogrske monarhije. Kakšne so tvoje ugotovitve?
Uvod | 5
Murska Sobota
Ljubljana
Koper
Novomesto
Maribor Velenje
SlovenjGradec Celje
Ptuj Kranj
NovaGorica
Savinjska Zasavska Posavska Dolenjskobelokranjska Koroška Štajerska Pomurska
č) Primerjaj mejo med Primorsko-notranjsko in Južno Osrednjeslovensko pokrajino pri predlogu členitve iz leta 2022 z mejo med Notranjsko in Dolenjsko iz časa avstro-ogrske monarhije. Kakšne so tvoje ugotovitve?
d) Ugotovi vsaj še en primer (popolnega ali vsaj delnega) ujemanja meja med (upravnimi) pokrajinami na obeh kartah.
e) Napiši svoje mnenje o predlogu členitve iz leta 2022. Napišeš lahko karkoli, kar se ti zdi vredno posebej izpostaviti.
2. Uporaba pojmov območje, pokrajina in regija
Preberi besedilo in smiselno vstavi pojme »območje«, »pokrajina« in »regija«.
Mesto ne leži na potresnem . V njegovi okolici se razteza čudovita vinogradniška . Največ dnevnih migrantov prihaja z v okolici starega samostana. Cesta proti rudniku pelje skozi za turiste povsem nezanimivo . Za rudnikom se razteza obsežno gozdnato . Slovenska Istra je , ki se precej razlikuje od bližnje pokrajine Kras. Makroregijo sestavlja šest , ki jih geografi še naprej delijo na petindvajset mikroregij.
6 | Uvod
ALPSKE POKRAJINE
3. Obseg Alpskih pokrajin
Skrbno preberi spodnje trditve. Dve sta pravilni, druge pa napačne. Obkroži številki pravilnih trditev.
1 Višine nad 1600 m zavzemajo le 2 % površja naše države.
2 »Prave« alpske pokrajine tvorijo le 5 % površja naše države.
3 K makroregiji Alpske pokrajine spadajo le visokogorja brez vmesnih dolin.
4 K makroregiji Predalpske pokrajine spadajo tiste pokrajine, v katerih najvišji vrhovi ne dosegajo gozdne meje.
5 Predalpske pokrajine sestavljajo gorovja in visoke kraške planote.
4. Skladna in neskladna pobočja
Oglej si sliki. Na črto pod vsako napiši, ali prikazuje skladno ali neskladno pobočje.
5. Ledeniške oblike reliefa
Oglej si slike in reši nalogi.
Alpske pokrajine | 7
1 2
a) Katera od dolin (na prvi ali drugi sliki) je izrazito ledeniško preoblikovana? Na kratko utemelji svojo ugotovitev.
b) Katero ledeniško akumulacijsko obliko prikazuje tretja slika, katero pa četrta slika?
6. Visokogorske kraške oblike reliefa
Oglej si slike. Na črto pod vsako napiši, katero reliefno obliko prikazuje. Izbiraš lahko med pojmi škraplje, škavnica, žlebiči, visokogorski kraški podi, konta, brezno.
8 | A lpske pokrajine
3 4
*7. Klimogrami alpskega podnebja
Oglej si klimograme treh alpskih klimatoloških postaj: Kredarica (2514 m) v Julijskih Alpah, Planina pod Golico (970 m) v Karavankah in Krvavec (1740 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki pa so prikazani v drugačnem vrstnem redu. Najprej poišči vse tri kraje na zemljevidu, potem pa na črto pod vsakim klimogramom napiši, katero postajo prikazuje.
8. Količina padavin v Alpskih pokrajinah
Oglej si graf, ki prikazuje letno količino padavin na postaji Topla (v dolini pod Peco v vzhodnih Karavankah) ter v Javorniškem Rovtu (na dvignjeni legi na pobočju zahodnih Karavank nad Jesenicami). Najprej poišči oba kraja na zemljevidu, potem pa odgovori na vprašanja.
a) Kateri kraj ima večjo nadmorsko višino?
višina padavin (mm)
b) V katerem kraju pade v letnem povprečju več padavin? Kaj je razlog za to?
J J JF M A A S O N DM
c) Kdaj je padavinski višek v Topli in kdaj v Javorniškem Rovtu?
č) Kateri padavinski režim je v Javorniškem Rovtu?
d) V katerem letnem času so razlike v količini padavin med obema krajema največje?
e) V katerem kraju so po tvojem mnenju temperaturne razlike med poletjem in zimo večje? Utemelji svoj odgovor.
Alpske pokrajine
| 9
240 180 120 60 0
Javornišk i Rovt Topla
*9. Obliki naselij v Alpskih pokrajinah
Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.
a) Kako imenujemo obliko naselja na prvi sliki?
b) Kako imenujemo obliko naselja na drugi sliki, značilno za nekatere dele Alpskih pokrajin, predvsem pa za Predalpske pokrajine?
c) V katerih dveh obdobjih je nastal takšen tip poselitve v slovenskih Alpah?
č) Na sliki sta s črkami A in B označeni dve točki. Na prazno črto za vsako točko napiši, ali je kamninska podlaga na njej za vodo prepustna ali neprepustna.
Točka A
Točka B
*10. Planine v Julijskih Alpah
Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.
a) Katera planina (na prvi ali drugi sliki) leži v Posočju, katera pa v Bohinju?
b) Kaj so glavni vzroki opuščanja planin v desetletjih po drugi svetovni vojni?
c) Katere planine so bile najbolj podvržene opuščanju?
10 | A lpske pokrajine
1 2 1 B A