9789617121360

GEOGRAFIJA SODOBNE SLOVENIJE 2

Delovni zvezek za 4. letnik gimnazije

Delovni zvezek za 4. letnik gimnazije

Avtor dr. Jurij Senegačnik

Urednik dr. Jurij Senegačnik

Lektorica Renata Vrčkovnik

Vsebinski osnutki zemljevidov, grafikonov in risb dr. Jurij Senegačnik, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Zemljevidi in grafikoni

Miha Brvar, Barbara Pavlič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Risbe

Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik

Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec

Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar

Izdala in založila

Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Maruša Dejak

Tisk Bulvest Print AD

Naklada 1500 izvodov

Ljubljana 2022

Prva izdaja

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2022). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3)(076)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

SENEGAČNIK, Jurij, 1957Geografija sodobne Slovenije 2. Delovni zvezek za 4. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2022 ISBN 978-961-7121-36-0 COBISS.SI-ID 120543747

Kazalo

Uvod

Alpske pokrajine

Predalpske pokrajine

Dinarskokraške pokrajine

Obsredozemske pokrajine 32

Obpanonske pokrajine 38

Slovensko zamejstvo

DELOVNEMU ZVEZKU NA POT

Vaje v tem delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Geografija sodobne Slovenije 2. Usklajene so z razporeditvijo učne snovi v učbeniku, njihovo število pa ustreza obsegu posameznih tematskih sklopov. Večina vaj zahteva analizo predloženih grafikonov, kart ali fotografij, nekatere pa so zasnovane tudi drugače. Zahtevnejše vaje, namenjene preverjanju višjih ravni znanja, so označene z znakom * (zvezdico). Od tebe bodo terjale povezovanje znanja z različnih področij, uporabo veščin ter samostojno razmišljanje in sklepanje.

Zaradi boljše možnosti izbire smo v delovni zvezek namerno vključili nekaj več vaj. Nihče namreč ne pričakuje, da boste v šoli ali doma rešili prav vse. Zagotovo pa vam bo reševanje vsake od njih pomagalo pri utrjevanju vašega znanja, ki ga boste hkrati tudi učinkovito preverili.

Avtor

UVOD

1. Primerjava dveh členitev Slovenije na upravne pokrajine

V Sloveniji je po osamosvojitvi nastalo več predlogov členitve države na upravne pokrajine, vendar v času priprave tega delovnega zvezka še noben od njih ni doživel uresničitve v praksi. Ne glede na to je zanimiva primerjava nekaterih od teh predlogov s členitvijo na zgodovinske dežele (zgornja karta), ki je bila v veljavi v času avstro-ogrske monarhije. Pri tej vaji bomo za primerjavo vzeli predlog členitve iz leta 2022, ki ga je pripravila širša skupina strokovnjakov z različnih področij (spodnja karta).

a) Na zgornji karti so z velikimi črkami napisana imena 6 zgodovinskih avstrijskih dežel, prikazanih z različnimi barvnimi podlagami, ki so zajemale dele ozemlja današnje Slovenije. Napiši imena teh zgodovinskih dežel.

Goriška Primorskonotranjska Istra

MOLjubljana

SevernaOsrednjeslovenska Gorenjska Spodnjepodravska

JužnaOsrednjeslovenska Savinjsko-šaleška

b) Osrednja dežela Kranjska je zajemala le ozemlje, ki je del današnje Slovenije. Na katere tri pokrajine – njihova imena so napisana z malimi črkami – je bila razdeljena?

c) Primerjaj mejo med Gorenjsko in Goriško pokrajino pri predlogu členitve iz leta 2022 z mejo med Gorenjsko in Goriško iz časa avstro-ogrske monarhije. Kakšne so tvoje ugotovitve?

Murska Sobota

Ljubljana

Koper

Novomesto

Maribor Velenje

SlovenjGradec Celje

Ptuj Kranj

NovaGorica

Savinjska Zasavska Posavska Dolenjskobelokranjska Koroška Štajerska Pomurska

č) Primerjaj mejo med Primorsko-notranjsko in Južno Osrednjeslovensko pokrajino pri predlogu členitve iz leta 2022 z mejo med Notranjsko in Dolenjsko iz časa avstro-ogrske monarhije. Kakšne so tvoje ugotovitve?

d) Ugotovi vsaj še en primer (popolnega ali vsaj delnega) ujemanja meja med (upravnimi) pokrajinami na obeh kartah.

e) Napiši svoje mnenje o predlogu členitve iz leta 2022. Napišeš lahko karkoli, kar se ti zdi vredno posebej izpostaviti.

2. Uporaba pojmov območje, pokrajina in regija

Preberi besedilo in smiselno vstavi pojme »območje«, »pokrajina« in »regija«.

Mesto ne leži na potresnem . V njegovi okolici se razteza čudovita vinogradniška . Največ dnevnih migrantov prihaja z v okolici starega samostana. Cesta proti rudniku pelje skozi za turiste povsem nezanimivo . Za rudnikom se razteza obsežno gozdnato . Slovenska Istra je , ki se precej razlikuje od bližnje pokrajine Kras. Makroregijo sestavlja šest , ki jih geografi še naprej delijo na petindvajset mikroregij.

ALPSKE POKRAJINE

3. Obseg Alpskih pokrajin

Skrbno preberi spodnje trditve. Dve sta pravilni, druge pa napačne. Obkroži številki pravilnih trditev.

1 Višine nad 1600 m zavzemajo le 2 % površja naše države.

2 »Prave« alpske pokrajine tvorijo le 5 % površja naše države.

3 K makroregiji Alpske pokrajine spadajo le visokogorja brez vmesnih dolin.

4 K makroregiji Predalpske pokrajine spadajo tiste pokrajine, v katerih najvišji vrhovi ne dosegajo gozdne meje.

5 Predalpske pokrajine sestavljajo gorovja in visoke kraške planote.

4. Skladna in neskladna pobočja

Oglej si sliki. Na črto pod vsako napiši, ali prikazuje skladno ali neskladno pobočje.

5. Ledeniške oblike reliefa

Oglej si slike in reši nalogi.

a) Katera od dolin (na prvi ali drugi sliki) je izrazito ledeniško preoblikovana? Na kratko utemelji svojo ugotovitev.

b) Katero ledeniško akumulacijsko obliko prikazuje tretja slika, katero pa četrta slika?

6. Visokogorske kraške oblike reliefa

Oglej si slike. Na črto pod vsako napiši, katero reliefno obliko prikazuje. Izbiraš lahko med pojmi škraplje, škavnica, žlebiči, visokogorski kraški podi, konta, brezno.

*7. Klimogrami alpskega podnebja

Oglej si klimograme treh alpskih klimatoloških postaj: Kredarica (2514 m) v Julijskih Alpah, Planina pod Golico (970 m) v Karavankah in Krvavec (1740 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki pa so prikazani v drugačnem vrstnem redu. Najprej poišči vse tri kraje na zemljevidu, potem pa na črto pod vsakim klimogramom napiši, katero postajo prikazuje.

8. Količina padavin v Alpskih pokrajinah

Oglej si graf, ki prikazuje letno količino padavin na postaji Topla (v dolini pod Peco v vzhodnih Karavankah) ter v Javorniškem Rovtu (na dvignjeni legi na pobočju zahodnih Karavank nad Jesenicami). Najprej poišči oba kraja na zemljevidu, potem pa odgovori na vprašanja.

a) Kateri kraj ima večjo nadmorsko višino?

višina padavin (mm)

b) V katerem kraju pade v letnem povprečju več padavin? Kaj je razlog za to?

J J JF M A A S O N DM

c) Kdaj je padavinski višek v Topli in kdaj v Javorniškem Rovtu?

č) Kateri padavinski režim je v Javorniškem Rovtu?

d) V katerem letnem času so razlike v količini padavin med obema krajema največje?

e) V katerem kraju so po tvojem mnenju temperaturne razlike med poletjem in zimo večje? Utemelji svoj odgovor.

Alpske pokrajine

Javornišk i Rovt Topla

*9. Obliki naselij v Alpskih pokrajinah

Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

a) Kako imenujemo obliko naselja na prvi sliki?

b) Kako imenujemo obliko naselja na drugi sliki, značilno za nekatere dele Alpskih pokrajin, predvsem pa za Predalpske pokrajine?

c) V katerih dveh obdobjih je nastal takšen tip poselitve v slovenskih Alpah?

č) Na sliki sta s črkami A in B označeni dve točki. Na prazno črto za vsako točko napiši, ali je kamninska podlaga na njej za vodo prepustna ali neprepustna.

Točka A

Točka B

*10. Planine v Julijskih Alpah

Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

a) Katera planina (na prvi ali drugi sliki) leži v Posočju, katera pa v Bohinju?

b) Kaj so glavni vzroki opuščanja planin v desetletjih po drugi svetovni vojni?

c) Katere planine so bile najbolj podvržene opuščanju?