SPOZNAVAJMO ZGODOVINO
KAKO SPOZNAVAMO PRETEKLOST
1. Preberi odlomek in ugotovi, kaj boš spoznaval pri zgodovini. Kakor ni človeka brez spomina in osebne življenjske zgodbe, tudi ni človeške skupnosti brez zgodovine. Zgodovina povsod pušča svoje sledove, v naravi, v naši neposredni okolici, v najrazličnejših pričevanjih o življenju, dogodkih, umetniških dejanjih in podobah, ohranjenih v izročilih, ki smo jih prevzeli, v duhovnem ozračju in običajih, s katerimi smo zrasli. Povzeto po: P. Vodopivec, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, str. 5.
2. Življenje ljudi v preteklosti je mogoče spoznati in razložiti le s pomočjo zgodovinskih virov, to je ohranjenih zapisov, predmetov ali drugih ostalin.
Pod vsako sliko zapiši, v katero skupino zgodovinskih virov spada prikazani vir.
3. V oklepaju naštete zgodovinske vire razvrsti po skupinah in jih vpiši v ustrezni stolpec. (časopis, kovanec iz 19. stoletja, dnevnik, jurjevanje, grški kip, kočija, kolo, kopje, kresovanje, kronika, legenda, ljudska pesem, rimski meč, staroslovansko orodje, pogodba, srednjeveško pohištvo, pripovedka o Petru Klepcu, srednjeveška listina, mestni statut, življenjepis zgodovinske osebe)
Materialni viri Pisni viri Ustni viri – ljudsko izročilo rimski kovanec urbar bajka
4. Naštej ustanove, ki hranijo zgodovinske vire.
5. Poveži strokovnjake, ki preučujejo zgodovinske vire z njihovim delom. Nalogo rešiš tako, da veliko črko iz levega stolpca preneseš na ustrezno črtico v desni stolpec.
AarheologCZbira, hrani in preučuje muzejsko gradivo; pripravlja razstave in vodi po muzejskih zbirkah.
BarhivarPreučuje življenje starih ljudstev na osnovi izkopanin.
Ck ustosPiše o preteklih dogajanjih na osnovi preučevanja pisnih virov.
Č zgodovinarZbira in ureja pisne vire ter skrbi za njihovo hranjenje.
6. Razloži, zakaj ustno izročilo ni zanesljiva podoba dogodka, o katerem pripoveduje.
ČAS V ZGODOVINI
1. Človek je zelo zgodaj spoznal, da je njegovo življenje odvisno od menjavanja letnih časov.
Kateri pripomoček so v obdobju prvih visokih kultur sestavili za delitev leta na dneve, tedne in mesece?
2. S katero napravo so merili čas? Uporabljamo jo še danes.
3. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. V času prvih visokih kultur so dolžino leta, mesecev in tednov določali z natančnim in več let trajajočim opazovanjem:
a)plovbe čolnov in splavov po rečni gladini, b)položaja nebesnih teles, zlasti Lune in Sonca, c)selitve ptic in divjih živali.
4. V zgodovini so bili razširjeni različni načini štetja let. Nekatere uporabljamo še danes. Za začetek štetja let so bili vzeti pomembni (resnični ali namišljeni) dogodki iz najstarejše zgodovine.
Smiselno dopolni razpredelnico.
Leto (čas) Način štetja let Dogodek 5508 pr. n. št.bizantinski (domnevno) »stvarjenje sveta« st arogrški
rimski
krščanski muslimanski
5. Ali veš, kdaj je krščanski praznik Jezusovega rojstva? Zapiši dan in mesec.
a)Kako se imenuje ta krščanski praznik?
6. Najpomembnejše dogodke določamo z datumi (npr. tvoje rojstvo, osamosvojitev Slovenije), druge pa z navajanjem desetletja, stoletja, tisočletja, desettisočletja.
a)Kako imenujemo dobo desetih let?
b)Koliko desetletij ima stoletje?
7. Dopolni časovni trak tako, da:
– pobarvaš črtice, ki označujejo desetletja, – v ustrezno desetletje vpišeš letnico svojega rojstva,
vpišeš leto svojega vstopa v šolo,
vpišeš leto, ko boš končal devetletno osnovno šolo.
a)Pri odgovorih na spodnja vprašanja si pomagaj s časovnim trakom.
Koliko desetletij je preteklo od prvega človekovega poleta v vesolje?
Katero desetletje tvojega življenja teče?
Katerega leta bo stoletnica prvega človekovega poleta v vesolje?
8. Opazuj časovni trak in odgovori na vprašanja.
Časnašegaštetja(n.št.)
T isočletjaprednašimštetjem(pr.n.št.)
a)Kako imenujemo obdobje tisoč let?
b)V katerem tisočletju živimo?
c)Na časovni trak v ustrezno stoletje vpiši letnico tekočega leta.
9. Odgovori na vprašanja.
a)Prvi rimski cesar Avgust se je rodil leta 63 pr. n. št., umrl pa leta 14 n. št. Koliko let je živel?
b)Brata Konstantin in Metod, krščanska misijonarja iz Soluna, sta leta 864 začela širiti krščanstvo na Moravskem (današnja Češka) in vpeljala slovansko bogoslužje.
V katero stoletje segajo začetki tega bogoslužja?
c)Zadnje ustoličevanje koroških vojvod je bilo leta 1414. V začetku katerega stoletja se je to zgodilo?
č)Ugotovi starost predmetov in kateri med njimi je najstarejši.
Krožnik iz leta 230 pr. n. št. je danes star let.
Papirusni zvitek iz leta 500 pr. n. št. je star let.
Rimski miljnik iz leta 50 je star let.
Najstarejši predmet je:
d)Kateri od predmetov je starejši:
vaza iz leta 310 pr. n. št. ali vrč iz leta 450 pr. n. št.?
10. V oklepaju našteta zgodovinska obdobja razvrsti v razpredelnico od najstarejšega do najmlajšega.
(najnovejša doba, novi vek, prazgodovina, stari vek, srednji vek)
11. V katerem zgodovinskem obdobju živimo?
ZAČETKI PISAVE
1. Kako imenujemo sistem dogovorjenih znakov, s katerimi lahko zabeležimo vse, kar čutimo in mislimo?
2. Naštej razloge, ki so vplivali na nastanek in razvoj pisave v prvih visokih kulturah.
3. Katero ljudstvo je razvilo prvo pisavo? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
a)Egipčani, prebivalci v dolini Nila.
b)Sumerci, prebivalci južne Mezopotamije.
c)Azteki, indijansko ljudstvo v Srednji Ameriki.
4. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
Prva pisava je nastala v:
a)5. tisočletju pr. n. št.
b)4. tisočletju pr. n. št.
c)3. tisočletju pr. n. št.
5. Oglej si slike starih pisav (feničanski črkopis, hieroglifi, grški črkopis, klinopis, slikovna pisava iz Mezopotamije) in pod vsako zapiši, katero pisavo prikazuje.
6. V oklepaju naštete pisave in nekatere izboljšave pri pisavah razvrsti po deželah, v katerih so nastale.
(besedna pisava – en znak ena beseda, črkopis z 22 znaki, hieroglifi, klinopis, ločila, najstarejša slikovna pisava, poenostavljena hieroglifna pisava, znaki za samoglasnike in sičnike)
MezopotamijaEgipt
Fenicija Kitajska Grčija7. Poskusi s hieroglifi zapisati svoje ime. Uporabi znake v tabeli in si pomagaj z navedenim primerom. Nekatere črke (A, E, I, O, U) manjkajo, ker Egipčani niso poznali samoglasnikov.
MATJAŽ
Napiši svoje ime s hieroglifi:
MATERIAL ZA PISANJE
1. V oklepaju naštete materiale za pisanje razvrsti po zgodovinskih dobah, v katerih so jih pretežno uporabljali.
(glinaste ploščice, kamen, kovinske plošče, lesene tablice, papir, papirus, pergament, povoščene tablice)
2. Dopolni stavke. Izbiraj med naslednjimi besedami: kovinske plošče, glinaste ploščice, papirus, pergament, lesene tablice.
Mezopotamske pogodbe, knjižna dela in računi so bili običajno napisani na ploščicah.
Egipčani so pogodbe in pisma zapisovali na . Zvitek so zapečatili z vrvico in kosom gline, v katero so odtisnili prstan.
Rimski šolarji so se učili pisati na pobarvanih tablicah.
Priznanja zaslužnim državljanom so Rimljani navadno napisali na plošče.
Srednjeveške listine in knjige so večinoma napisane na .
3. Oglej si sliki, ki prikazujeta zaporedje del pri pridobivanju papirusa in izdelavi istoimenskega materiala za pisanje, nato pa reši nalogi.
a)Pod vsako sliko zapiši, kaj prikazuje.
b)Opiši postopek izdelovanja papirusa.
4. Kateri od materialov za pisanje ni rastlinskega izvora? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
a)papir
b)papirus
c)pergament
Iz česa so izdelovali ta material?
5. Obkroži črko pred napačno trditvijo.
a)Pomemben dosežek kitajske civilizacije je bil izum papirja.
b)Osnovni material za izdelovanje papirja na Kitajskem je bila močvirska rastlina papirus.
c)Postopek izdelovanja papirja so Evropejcem posredovali Arabci, ki so se ga naučili od Kitajcev.
6. Papir je od konca srednjega veka postopoma izpodrival pergament in ga v začetku 19. stoletja dokončna izrinil. Kateri izum je v 19. stoletju omogočil večjo proizvodnjo papirja?
PRIPOMOČKI ZA PISANJE
1. Oglej si slike pisal (bronasto dleto, gosje pero, jekleno pero z držalom, kemični svinčnik, nalivnik, najstarejši svinčnik) in pod vsako zapiši, kaj prikazuje.
2. Nalivnik velja za imenitno pero. Zamisel za njegovo izdelavo je nastala že sredi 17. stoletja, prvi nalivnik pa je šele leta 1900 izdelala neka ameriška tovarna.
Razloži, v čem je prednost nalivnika v primerjavi z jeklenim peresom z držalom ali v primerjavi s peresom iz trstike.
3. V oklepaju našteta pisala razvrsti od najstarejšega do najmlajšega. (bronasto dleto, gosje pero, jekleno pero, kemični svinčnik, nalivnik, pero iz trstike)
OD PISARJEV DO TISKARJEV
1. V času prvih visokih kultur je pisava veljala za skrivnost, pripisovali so ji božji izvor. Zakaj?
2. Obkroži črko pred trditvijo, ki ni povezana z zgodovino knjige.
a)Razvoj knjige se je začel v času prvih visokih kultur.
b)V Egiptu je imela knjiga obliko papirusovega zvitka, širokega od 15 do 40cm. Najdaljši (doslej znan) zvitek je bil dolg 40 metrov.
c)S pečatniki, kamni valjaste oblike z vrezanimi figurami ali kratkimi napisi, so v starem veku pečatili posode, omare, vrata, včasih so jih odtisnili namesto podpisa.
č)V začetku našega štetja se je uveljavila štirioglata oblika knjige – kodeks, sestavljena je bila iz sešitih pergamentnih listov in zaščitena z lesenimi platnicami.
d)Do iznajdbe tiska so knjige pisali na roko, zato jih je bilo malo, bile so redka in draga k ulturna dobrina.
3. Oglej si sliki, ki prikazujeta poklica, pomembna za nastanek in ohranjanje knjig, nato pa reši nalogi.
a)Razloži, zakaj je bil poklic pisarja v starem in srednjem veku zelo cenjen.
b)Opiši vlogo srednjeveških menihov pri ohranjanju antičnih rokopisov in nastajanju več izvodov knjig.
4. Poveži podatke v levem in desnem stolpcu tako, da veliko črko iz levega preneseš na ustrezno črtico v desni stolpec.
A Johannes Gutenbergnajpomembnejši pisec slovenske reformacije
Bleto 1550 dosežek kitajske civilizacije
CPrimož Trubar izumitelj tiska s premičnimi kovinskimi črkami
Č izum lesoreza izid prvih dveh slovenskih tiskanih knjig (Katekizem in Abecednik)
5. Preberi besedilo in opiši pomen Gutenbergovega izuma.
»Izum tiska je bil tako velikanski dosežek, kot je bilo feničansko odkritje črk. Nemec Gutenberg je izumil način, kako s posameznimi črkami sestavljati besede, jih speti v okvir in poljubnokrat odtisniti. Ko je bila stran odtisnjena, je bilo moč okvir razstaviti in črke znova sestaviti v nove vrstice. To je bilo enostavno in ceneje kot knjige dolga leta prepisovati, kar so morali delati grški in rimski sužnji ter srednjeveški menihi.«
Povzeto po: E. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana 1991, str. 173.
6. Reši izpolnjevanko.
a)Ozemlje med Evfratom in Tigrisom.
b)Ustanove, ki hranijo pisne vire.
c)Izumitelji prve (najstarejše) pisave.
č)Material za pisanje iz živalskih kož.
d)Veda, ki pripoveduje o preteklosti.
e)Material za pisanje – izum Kitajcev.
Pravilna rešitev ti bo na pobarvanem polju dala pojem:
Razloži dobljeni pojem.