SREČANJE KULTUR
Človeška vrsta se je začela v Afriki in se od tam razširila po celi Zemlji. V Afriki, Severni Ameriki, Južni Ameriki in Avstraliji so tako pred prihodom Evropejcev živela različna staroselska ljudstva. Na omenjenih celinah so obstajale različne bolj ali manj razvite kulture.
GEOGRAFSKA ODKRITJA
Obdobje od 15. do 18. stoletja imenujemo obdobje geografskih odkritij. Glavni vzrok geografskih odkritij je bil gospodarski. Evropejci so od nekdaj trgovali z vzhodom, kjer so kupovali svilo, porcelan, drage kamne, začimbe in dišave. Toda v 15. in 16. stoletju so bile zaradi širitve Osmanskega imperija kopenske poti z vzhodom prekinjene in blago so morali kupovati od posrednikov. Zato so se odločili, da bodo poiskali pomorske poti na vzhod. Prvi so začeli pomorske poti na vzhod iskati Portugalci. Napotili so se okoli Afrike in leta 1498 pripluli do Indije. Odkrili so pomorsko pot na vzhod, ki je svoj pomen izgubila šele z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869. Španci, s Krištofom Kolumbom, so se odločili za pot na zahod. Na poti pa so že leta 1492 naleteli na njim takrat nepoznano celino – Ameriko.
Mejniki v raziskovanju Novega sveta
Krištof Kolumb je priplul do Bahamov. 1492
delu Severne Amerike so se ljudje pred prihodom Evropejcev ukvarjali z lovom in nabiralništvom.
SUŽENJSTVO
V obdobju od leta 1520 do sredine 19. stoletja so v Ameriko skupno prepeljali več kot 12 milijonov Afričanov. Veliko jih je zaradi nečloveških razmer umrlo že na poti. V Ameriki so jih uporabljali kot suženjsko delovno silo, predvsem na plantažah. Njihovo življenje je bilo težko. V Veliki Britaniji in njenih kolonijah so trgovino s sužnji ukinili leta 1807, samo suženjstvo pa leta 1833. V ZDA so suženjstvo ukinili leta 1865, v Braziliji pa leta 1888.
John Cabot je priplul do Nove Fundlandije. 1497
Zadnjo Evropejcem nepoznano celino –Avstralijo − so začeli Angleži in Nizozemci raziskovati šele v 17. stoletju. To je bilo tudi obdobje, ko so začeli spoznavati notranjost Afrike. Geografskim odkritjem je sledila tekma za pridobivanje novih ozemelj oziroma kolonij in oblikovanje velikih kolonialnih imperijev ter boj za prevlado.
POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ
• Pokoritev staroselskih ljudstev v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Uničenje visoko razvitih kultur v Srednji in Južni Ameriki (Maji, Azteki, Inki). S staroselci so delali kot z manj vrednimi. Prisiljeni so bili delati v rudnikih in na plantažah. Številne so pobili, še več jih je umrlo zaradi bolezni (črne koze, ošpice), ki so jih Evropejci prinesli s sabo.
• Prisvajanje ozemelj s strani Evropejcev in ustanavljanje kolonij. Prve kolonije so bile španske in portugalske, Britanci, Francozi in Nizozemci so se v tekmo za ozemlja vključili v 16. in 17. stoletju.
• Priseljevanje Evropejcev in z njimi širjenje evropskih jezikov, evropskega načina življenja, oblačenja, prehranjevanja …
Vasco da Gama je obplul Rt dobrega upanja in še istega leta priplul v Indijo. 1498
Vasco Nuňez de Balboa je prečkal Panamsko ožino in prišel do Tihega oceana. 1513
Odprava Ferdinanda Magellana je kot prva obplula svet. 1519–1521
• Širjenje krščanstva (pogosto nasilno).
• Od 16. stoletja dalje so Evropejci začeli v Ameriko voziti ljudi iz Afrike (sužnje).
• Spremenjena sestava prebivalstva, staroselce so ponekod skoraj povsem iztrebili. Na sestavo prebivalstva so vplivale tudi poroke med staroselci in evropskimi priseljenci, med afriškimi priseljenci in staroselci, med evropskimi priseljenci in afriškimi priseljenci …
• Izmenjava rastlin in živali, okrepi se čezmorska trgovina, nekatere evropske države so zelo obogatele. Spremeni se prehrana na vseh celinah. Nekatere nove rastlinske in živalske vrste so ogrozile avtohtone vrste.
• Gospodarsko izkoriščanje kolonij s strani Evropejcev. Izkoriščali so naravne vire (rodovitno prst, rudna bogastva) in poceni delovno silo.
• Določanje državnih meja s strani Evropejcev. V Afriki so meje med ozemlji Evropejci začrtali po svoje, kar še v današnjem času povzroča številne spore in vojaške spopade. Evropejci se pri določanju mej niso ozirali na to, kje živijo določena ljudstva ali etnične skupine.
Razvrščanje ljudi glede na raso je nepomembno, saj vsi ljudje spadamo v vrsto sodobnega človeka (Homo sapiens) in naši geni se le malo razlikujejo. Razlike med ljudmi, na osnovi katerih so ljudi delili na posamezne rase, so nastale kot prilagoditve na značilnosti okolja, v katerem ljudje živimo. Tako temnejša polt ljudi v tropskem pasu varuje pred močnejšim Sončevim obsevanjem.
MARTIN LUTHER KING
Leta 1865 so v ZDA odpravili suženjstvo, vendar so rasni predsodki in zapostavljanje Afroameričanov še dolgo ostali del vsakdana. Popolno enakopravnost so si izborili šele po več kot sto letih. Eden največjih borcev za pravice temnopoltih je bil Martin Luther King (1929–1968). Za svoj nenasilni boj za pravice temnopoltih je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Nekaj let kasneje je umrl v atentatu.
Francisco Pizarro je osvojil inkovsko državo. 1531–1535
Abel Tasman je priplul do Avstralije, Tasmanije, Nove Zelandije in Nove Gvineje. 1642–1644
James Cook je priplul do Nove
Zelandije. Plul je s Tahitija in je najprej kartiral obale Nove
Zelandije, nato pa še vzhodno obalo Avstralije. 1769
James Cook je priplul do Avstralije. 1770
Fabian Bellingshausen je objadral Antarktiko. 1819–1821