TORNADI IN TROPSKI VIHARJI
Tornadi in tropski viharji so najhujši in najbolj uničujoči vremenski pojavi. Hkrati so tudi zelo nepredvidljivi. Znanstveniki se že desetletja trudijo napovedati njihovo pot in s tem omogočiti ljudem pravočasen umik. Toda narava je včasih preprosto močnejša.
NEVIHTE, VIHARJI, TORNADI …
Vsakdo od nas je že doživel nevihto –spremljajo jo močne padavine, veter, bliskanje in grmenje. Nevihte pogosto povzročijo veliko škodo tudi v Sloveniji. Toda to ni nič v primerjavi z najsilovitejšimi viharji, pri katerih vetrovi dosežejo hitrosti več sto kilometrov na uro. Ti se pojavljajo le v določenih delih sveta.
Vir: Dan Craggs, dostopno na: https://en.wikipedia.org/ wiki/Tornado_Alley#/media/ File:Tornado_Alley_Diagram.svg
TORNADO
Tornado je ponavadi kratkotrajen, toda zelo uničujoč vrtinčast veter. Najpogosteje se
zrak iznad Mehiškega zaliva prodira proti severu v Osrednje nižavje. S severa, iz Kanade, prihaja hladen, suh zrak. Ko se hladen in topel zrak »srečata«, se hladen zrak spušča pod toplega in ga prisili, da se ta dvigne ter začne vrtinčiti. Nizek tlak v sredini tornada povzroči, da tornado vsrka prah in predmete v lijak. Včasih traja tornado le 15 minut in uniči le nekaj sto metrov širok pas, lahko pa je opustošenje tudi precej večje. Hitrost vetra lahko pri najmočnejših tornadih preseže 500 kilometrov na uro. Tornadi se občasno pojavljajo tudi v Evropi; pri nas so izjemno redki.
TROPSKI VIHAR
Tropski vihar je močan orkanski vrtinčast vihar v tropskem pasu. Za razliko od tornadov, ki nastanejo nad kopnim, se tropski viharji razvijejo nad toplim morjem, ki ima vsaj 27 °C. Ko se zrak dviga, se vodna para spreminja v vodo, ob tem se sprošča energija, ki se kopiči v nevihtnih oblakih. Za tropske viharje so značilni zelo močni vetrovi in veliko dežja. Vetrovi pihajo okrog središča viharja (oko viharja). Ko nastanejo, potujejo proti zahodu, nato se obrnejo stran od ekvatorja. Najugodnejše
NAPOVEDOVANJE TROPSKIH
VIHARJEV
ko prodrejo nad kopno, pa zelo hitro "umirajo", a povzročijo velika opustošenja. V posameznih delih sveta imajo za tropske viharje različna imena. V Ameriki jih imenujejo hurikani, v Jugovzhodni in Vzhodni Aziji tajfuni, v Južni Aziji cikloni. Posledice so pri vseh enake: poplave, porušene stavbe, uničeno naravno okolje in številne žrtve. Največ žrtev in škode ne povzroči veter, temveč poplave, saj vihar prinese na kopno obilne padavine in visoke valove, ki preplavijo nižje dele obale.
Ljudje se lahko na prihod tropskega viharja pripravijo le v primeru pravočasnega opozorila. Pri tem si meteorologi pomagajo z vremenskimi sateliti. Viharjev danes ni več težko izslediti in ugotoviti njihove moči, težje je napovedati njihovo pot in spreminjanje moči. Zaradi tega se napovedi včasih izkažejo za napačne in pretirane, kar pogosto zmanjša previdnost ljudi na ogroženih območjih. Tako se pogosto zgodi, da se ljudje kljub opozorilom pred viharjem ne umaknejo, številni se tudi nimajo kam umakniti. Ozaveščanje ljudi in vlaganje sredstev v raziskave, ki bi vodile do natančnejših napovedi, bi število žrtev močno zmanjšalo. V zadnjih desetletjih so tropski viharji zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in intenzivnejši.
POIMENOVANJE TROPSKIH VIHARJEV
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) uporablja šest seznamov imen za tropske viharje, na vsakem je po 21 imen:
• vihar poimenujejo takoj, ko se pojavi;
• do spremembe seznama pride, če določen tropski vihar povzroči ogromno škodo – ta imena se potem ne pojavljajo več (na primer Katrina, Sandy, Irma ...);
• prvo poimenovanje (v začetku 20. stoletja) je bilo povezano s političnimi osebnostmi, med drugo svetovno vojno se je uveljavilo poimenovanje po ženskah, od leta 1979 se pojavljajo tudi moška imena.
