KOSMAČEVA DOMAČIJA , SLAP OB IDRIJCI
ROJSTNA HIŠA SIMONA GREGORČIČA, VRSNO
ARHEOLOŠKI MUZEJ MOST NA SOČI
TEMELJI RIMSKE HIŠE
Pisatelj, prevajalec in publicist, Ciril Kosmač, rojen na Slapu ob Idrijci (1910 – 1980), je eden najvidnejših slovenskih literatov 20. stoletja ter vodilni stilist slovenske povojne proze. Domačija njegovih staršev v Bukovci, kjer je živel do leta 1931, je danes preurejena v spominski muzej. V pritličnih prostorih skromne enonadstropne hiše, kjer se nahajajo veža, kuhinja, izba in kamra, je predstavljen način življenja in bivalna kultura Kosmačeve družine v času pred Cirilovim dokončnim odhodom od doma. Manjša razstava v podstrešnih prostorih govori o njegovem pestrem življenju in bogati ustvarjalni poti.
V vasi Vrsno pod Krnom je bil v družini srednjega kmeta rojen duhovnik, pesnik, prevajalec in narodni buditelj Simon Gregorčič (1844 – 1906). V njegovi rojstni hiši, zgledno ohranjenem primeru stavbne dediščine tega območja, je od leta 1966 urejen spominski muzej. V spodnjih prostorih je predstavljena bivalna kultura prebivalcev podkrnskih vasi v drugi polovici 19. stoletja. V nadstropju si je mogoče ogledati pregledno razstavo o pesnikovem življenju in delu, času in prostoru, v katerem je živel, ter občutiti izredno močan pečat, ki ga je s svojim delom zapustil prihodnjim rodovom. Le malokateri slovenski pesnik je bil že za časa življenja, še bolj pa po smrti, med ljudmi deležen tolikega občudovanja in priljubljenosti kot prav Gregorčič. Številne njegove pesmi so uglasbene in prevedene v več tujih jezikov; postale so, predvsem med Primorci, simbol narodne zavesti in pripadnosti. Njegova poezija ima velik odziv v literarnih krogih, o čemer pričajo številni članki in različna književna dela.
Stalna arheološka razstava v pritličju nove osnovne šole na Mostu na Soči prikazuje zgodovino kraja in arheoloških raziskav, ki tu neprekinjeno potekajo že več kot stoletje in pol. Razstava poudarja pomen železnodobne svetolucijske kulture, poimenovane prav po Mostu na Soči (Sv. Luciji) kot njenem gospodarskem in kulturnem centru. Izjemnost posoškega stavbarstva je predstavljana z »in situ« ohranjenimi kamnitimi temelji halštatske hiše in dodano leseno rekonstrukcijo. Stavba, ki je bila zaradi svoje velike dolžine poimenovana kar »dolga hiša«, obudi obiskovalcu delček pozabljene železnodobne arhitekture prazgodovinske vasi, ki je že kazala določene zametke urbanizma.
Nedaleč od Arheološkega muzeja, sredi novega stanovanjskega naselja, so na ogled obnovljeni temelji rimske atrijske stavbe, ki nam pričajo o visoki stanovanjski kulturi tedanjega časa. Hiša je bila enonadstropna, grajena iz kamna in pokrita z opečnatimi strešniki, tegulami in imbreksi. Rimska novost pri gradnji objektov je bila uporaba malte kot veziva. Ohranjena stavba je imela poleg ostalih prostorov v svojem sklopu celo potilnico ,to je manjši kvadratni prostor z vododržnim tlakom, kamnito klopjo in kuriščem pod njo. Neposredno ob stanovanjskem predelu se je raztezalo pokrito dvorišče, atrij z zunanjim ognjiščem. Iz naselbinskih izkopavanj ob koncu 19. stol. pa vemo, da so prebivalci na Mostu na Soči že poznali centralno ogrevanje prostorov, imenovano hipokavst.
Domačija v Bukovci je ena izmed postaj Kosmačeve učne poti, ki so jo uredili delavci in učenci OŠ Dušana Muniha z Mosta na Soči, in vodi od Mosta na Soči do domačije v Temniku. Ciril Kosmač in njegov dom sta vključena v obsežni mednarodni projekt Genius loci, s pomočjo katerega so bili obnovljeni in za javnost odprti objekti, povezani s pomembnimi evropskimi umetniki. Poleg Cirila Kosmača so to še Federico García Lorca in Francisco Goya iz Španije, Friedrich Novalis iz Nemčije in Giotto di Bondone iz Italije. Do Kosmačeve domačije, ki leži na levem, od glavne ceste odmaknjenem, bregu reke Idrijce, vodi s Slapa ob Idrijci slaba dva kilometra dolga makadamska pot, prevozna z osebnim avtom in drugimi manjšimi prevoznimi sredstvi. Ključ za individualni obisk muzeja je mogoče dobiti pri sosednji hiši, za organizirane skupinske oglede je potrebna predhodna najava.
Organiziran skupinski ogled je potrebno predhodno najaviti, ključ za individualni ogled razstave pa je mogoče dobiti v tajništvu šole.
Za organizirane skupinske oglede muzeja je potrebna predhodna najava, individualni obiskovalci pa dobijo ključ pri sosednji hiši.
TOLMINSKI MUZEJ Mestni trg 4 SI-5220 Tolmin Tel.: +386 (0) 5 381 13 60 Fax.:+386 (0) 5 381 13 61 E-mail: muzej@tol-muzej.si http://www.tol-muzej.si
stran a prenovljena 22 6 2007.indd 1
13.7.2007 11:07:45
TOLMINSKI MUZEJ
Tolminski muzej ima sedež v Coroninijevi graščini sredi Tolmina, kjer deluje že pol stoletja. Raziskuje, zbira in hrani raznovrstno bogato kulturno dediščino zgornjega Posočja, strokovno pa pokriva področja arheologije, etnologije, zgodovine in umetnostne zgodovine. Muzejska stavba se ponaša z lepo urejenimi razstavnimi prostori. Ima strokovno knjižnico odprtega tipa, v pritličju je urejena poročna dvorana, v kateri občasno potekajo tudi različne kulturne prireditve.
Največja in najbogatejša je etnološka zbirka, v kateri prevladujejo predmeti kmečkih domačij, najpogosteje izdelani iz lesa. Sestavni del zbirke je obsežen fond kmečkih skrinj. Najdragocenejši in najredkejši predmeti so del arheološke zbirke, v kateri so zbrane številne arheološke najdbe iz prazgodovinskih, rimskih in zgodnjesrednjeveških najdišč. Muzej sistematično zbira dela domačih avtorjev 20. stoletja. Umetnostnozgodovinsko zbirko dopolnjujejo slike, plastike ter številne freske, ki so bile odstranjene zlasti na območjih, kjer so bile posledice potresa 1976.leta najhujše. Poleg tega hrani muzej tudi obsežno zbirko zgodovinske dediščine, kjer izstopa najstarejši predmet, rihtarski meč, iz začetka 15. stoletja. Obsežen del gradiva predstavljajo tudi predmeti iz prve in druge svetovne vojne ter raznovrstno arhivsko gradivo.
V muzeju si je mogoče, poleg različnih občasnih likovnih in muzejskih razstav, ogledati dve stalni razstavi. Obsežna arheološka razstava predstavlja najzgodnejša obdobja poselitve obsoškega prostora, od prazgodovine do začetka srednjega veka, s posebnim poudarkom na pomembnem arheološkem najdišču svetolucijske kulture z območja današnjega Mosta na Soči. Zgodovinsko etnološka zbirka nas na atraktiven in nazoren način vodi skozi obdobje kmečkih uporov, predvsem znamenitega tolminskega punta, predstavlja nam bivalno kulturo in vsakdanje življenje nekdanjega tolminskega človeka. Seznanja nas s prebujanjem njegove nacionalne zavesti ter z vojnimi vihrami, ki jih je preživel.
NAJAVE IN INFORMACIJE TOLMINSKI MUZEJ Mestni trg 4 SI-5220 Tolmin Tel.: +386 (0) 5 381 13 60 Fax.:+386 (0) 5 381 13 61 E-mail: muzej@tol-muzej.si http://www.tol-muzej.si
stran b.indd prenovljena 22 6 2007.indd 1
ROJSTNA HIŠA SIMONA GREGORČIČA Družina Gregorčič Vrsno 27 5222 KOBARID Tel: 05 389 10 92 Tel: 05 389 10 93
13.7.2007 11:08:33