Tolmin
1100 1000
Podkoren
900
Rateče
Rateče
Podkoren
Canebola/ Čenebola
900 800 700
Logje
500
Podlaga
400
Zahtevnost
0 km 5
10
15 20
alpske reke in jezera
Adriabike GORSKA TRASA
gozdovi
Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Tolmin–Cerkno– Idrija–Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Lig– Šmartno–Nova Gorica
A
Kranjska Gora
Jesenice
Hudournik
D. Trebuša 20
30
Kobarid
Dobrovo
Idrija
Sl
Nova Gorica
Gorizia
Ajdovščina
Izhodišče Dolenja Trebuša Zahtevnost
Vipava
Lipica
Trieste
Jadransko morje Mare Adriatico
Dolžina 42,5 km
Portorož
8
Koper
HR
Podlaga
40 42,5
asfalt
Krajinski park Zgornja Idrijca je svet samotnih poti, divjih grap in bujnih gozdov. Celotno območje je skrito v trikotniku med Trnovskim gozdom, Vojskarsko in Črnovrško planoto, odmaknjeno od glavnih cest, a še vedno na pragu mesta Idrija. Kot tako ponuja prvovrstno možnost kolesarske pustolovščine. Ob smaragdnem Divjem jezeru, brzicah, slapovih in tolmunih nam bodo pot popestrile redke rastlinske vrste, zanimivi geološki pojavi in edinstveni tehniški spomeniki. S križišča v Podroteji se od glavne ceste Idrija–Godovič odcepi stara, neprometna cesta na Črnovrško planoto, ki je z enakomernim naklonom in utrjenim makadamom pisana na kožo kolesarjem. Mi pa pod traso poti Adriabike sledimo reki Idrijci, ujeti med Trnovsko in Vojskarsko planoto, in oznakam za krajinski park Zgornja Idrijca. Znamenito Divje jezero nas čaka tako rekoč za vogalom in je vsekakor vredno ogleda. Ko nadaljujemo vzpon po vse ožji dolini Belce, se peljemo mimo znamenitih Belčnih in Putrihovih klavž s seznama Unescove kulturne dediščine, s pomočjo katerih so plavili les za rudnik v Idriji. Čez preval Krekovše po gozdnih cestah dosežemo povirje Idrijce in se ob njej spustimo proti izhodišču. Za zaključek ne prezahtevne ture pa se prileže postanek v kopališču Lajšt na sotočju Idrijce in Belce.
Glavna dolinska trasa Adriabike, ki povezuje Kranjsko Goro in Ravenno, nas med Jesenicami in Mostom na Soči mimo Bleda z vlakom popelje na južno stran Alp. Zahtevnejša istoimenska gorska trasa, podrobneje opisana v nadaljevanju, pa nas v dolino Soče v številnih serpentinah vodi čez najvišji slovenski prelaz Vršič. Vse od izvira Soče v Trenti vozimo tik ob smaragdnem toku, stisnjenem med visoke Julijce. Od Bovca, športnega centra v dolini, do Srpenice se peljemo po levem bregu Soče, naprej do Kobarida, ki se je v zgodovino vpisal zaradi dogodkov iz časa prve svetovne vojne, pa nas pot vodi po njenem desnem bregu. Po prečkanju znamenitega Napoleonovega mostu kolesarimo skozi manjša naselja, ki so vse do Tolmina, upravnega središča Zgornjega Posočja, nanizana na levem, sončnem bregu reke Soče. Iz Tolmina se peljemo do jezera na Mostu na Soči. Od tu dolinska različica še naprej sledi reki in železnici do Nove Gorice, medtem ko nas zahtevnejši krak gorske trase Adriabike popelje v notranjost, posejano z nepreglednimi gozdovi, drugi krak pa po razglednem grebenu Kolovrata in skozi Goriška brda.
D
Razgibana tura iz Tolmina do Idrije prečka Cerkljansko, kjer sredi prvobitne narave začutimo utrip osrčja te trase. Na tej avanturi raziskovanja hribov in grap, dolin in prevalov z razkošnimi razgledi ter poti, ki vodijo skozi gozdove, nad soteskami, mimo samotnih trdoživih domačij in živopisanih travnikov, na robu gorenjskega sveta uživamo v primorski klimi. Na mejo s Cerkljanskim pripeljemo iz Grahovega ob Bači. Pot proti Cerknemu nas vodi skozi Bukovo, Kojco, Jesenice, Zakriž, Gorje in Trebenče, razložene in gručaste vasi z bogato arhitekturno dediščino cerkljanskega stavbnega tipa. Po spustu v kotlino dosežemo občinsko središče Cerkno, med drugo svetovno vojno center partizanskega osvobojenega ozemlja, o čemer pričajo številna spominska obeležja. Preko tukajšnjega območja so od nekdaj tekle pomembne poti, danes pa ga lahko spoznamo na lokalnih turah, ki nas med drugim popeljejo do najdišča slovite neandertalčeve piščali, do znamenite Partizanske bolnice Franja ali do vzpetin Smučarskega centra Cerkno. Iz Cerknega nadaljujemo pot v smeri Škofje Loke ter po
D
Komen
9
makadam
10
4 zahtevnem vijugastem vzponu, ki predstavlja najtežavnejši del trase maratona Franja, na prevalu Kladje skrenemo desno. Proti Idrijskemu kolesarimo skozi gozdove, po prijetni poti mimo pašnikov in po travnatem pobočju, od koder se nam odpirajo razgledi na Cerkno, Porezen, Kojco ter na del Spodnjih Bohinjskih gora. Po vzponu pod Bevkov vrh se spuščamo proti Jaznam do meje z občino Gorenja vas – Poljane in nadaljujemo proti Mrzlemu vrhu in Ledinam, od koder se usmerimo proti Idriji.
Zanimivosti ob poti: – vodni kanal Rake – kraški izviri v Podroteji – Divje jezero – plezalni center Strug – kopališče Lajšt – Babji zob – znamenje pod Tršanovšami – Belčne klavže – Putrihove klavže – megalodontidne školjke – Idrijski lauf
Nanos
Skozi razburkan dinarski gozd
Vzpon na travnati rob planote
V nadaljevanju kolesarimo blizu južnega roba planote, ki se strmo prevesi v sredozemsko Vipavsko dolino. Peljemo mimo Krnice, kjer lahko turo tudi skrajšamo, in se skozi naravni rezervat Smrečje zapeljemo nazaj proti Lokvam. Nadaljevanje po priporočeni smeri pa je še zanimivejše, saj kmalu dosežemo kočo na Čavnu z nepozabnim pogledom na Zgornjo Vipavsko dolino. Spustimo se do ceste Predmeja–Lokve, jo prečkamo in zagrizemo v klanec gozdne ceste, ki nas popeljale do vznožja Golakov, najvišjih vrhov Trnovskega gozda, in Iztokove koče. Našo kolesarsko pustolovščino nadaljujemo proti Paradani, kjer je vredno pokukati v slovito Ledeno jamo, iz katere so domačini včasih odvažali led vse do Trsta. Preko slikovite travnate uravnave Mala Lazna se vrnemo do izhodišča.
1200
Paradana
Čaven
1100 1000
Idrijca
Idrijska Bela
Zahtevnost
asfalt
1000 800 600
makadam
Za konec pa še namig. Če nam gorska trasa ni pobrala preveč energije, se v Novi Gorici lahko priključimo dolinski trasi Adriabike in nadaljujemo vse do morja. Več informacij o severnojadranski kolesarski poti Adriabike (že omenjena dolinska trasa), ki povezuje Kranjsko Goro preko Kopra, Trsta in Benetk z Ravenno, najdete na spletnem portalu www.adriabike.eu. Potovanje se deli na Smaragdno zeleno pot (Kranjska Gora–Trst), Pot beneške republike (Portorož–Benetke) in Pot trgovcev in čolnov (Benetke–Ravenna).
7
Goriška brda Kolesarsko potepanje po Brdih Vinogradi, oljčniki in sadovnjaki obkrožajo razpršene, s strjenimi vasicami posejane briške griče, po katerih se vijejo številne poti. Gričevnata, raznolika in zelena, predvsem pa prometno odmaknjena Goriška brda ponujajo več kot 280 km kolesarskih užitkov na devetih trasah. Ena od teh je tudi trasa Kostanj. Ta poteka po slovenski in italijanski strani Brd in po njej se zapeljemo tudi mi. Pot začnemo v objemu renesančnega gradu na Dobrovem in se usmerimo proti vasici Neblo. Tu v križišču zavijemo desno (smer Golo Brdo) in se po ravnici peljemo proti vasici Pristava. Ob potoku Kožbanjšček nas najprej pričakajo majhna korita, brzice in slapovi, nekoliko naprej pa še naravni kamniti most Krčnik. Sledi strm vzpon do vasi Brdice pri Kožbani. Pot nadaljujemo naravnost mimo odcepa za vas Kožbana do križišča, v katerem zavijemo desno in nato kolesarimo skozi vas Vrhovlje pri Kožbani. Na vzpetini, ki je tudi ena od priljubljenih razglednih točk, kraljuje cerkvica sv. Andreja. Od tu se po strmem klancu spustimo do Golega Brda, kjer se zapeljemo na italijansko stran Brd. Kolesarsko popotovanje nadaljujemo do vasi Mirnik (Mernicco), kjer v križišču zavijemo levo. V naslednjem križišču kolesarimo naravnost v smeri Dolenje (Dolegna), skozi Lože (Lonzano) do Jenkova (Venco). Tu v križišču ponovno zavijemo levo in kmalu spet zapeljemo na slovensko stran Brd. Sledi ravninska vožnja do vasi Neblo, kjer v križišču zavijemo desno. Pot nas pripelje ponovno na našo začetno točko.
Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Lig–Šmartno–Nova Gorica Vršič
1400
Bovec
Kobarid
400
Tolmin
m 0
800 600
Ajdovščina
Cerkno
200
1000
Črni vrh Idrija
20
30
Dolžina: 79,7 km |
40
50
60
70
80
90
100
110
120
130
140
150
Dolžina: 73,5 km | Skupen vzpon: 1.870 m
Skupen vzpon: 950 m
160
170
180
190
Dolžina: 43,2 km Skupen vzpon: 620 m
200
210
220
230
Kranjska Gora
Korada Lig
Bovec
400
Nova Gorica
Vipava
Kobarid
Kambreško
Gonjače
200 m 0
km 10
Kolovrat
1200
Lokve
Bukovo
Kranjska Gora
Izhodišče Lokve Zahtevnost Dolžina 39,4 km
Čas vožnje 4–4,5 h
Trnovo
20
30 39,4
asfalt
Kdor hoče doživeti veliko spremembo pokrajine v le nekaj kilometrih, se mora podati iz Vipavske doline na Nanos. Do 1300 m visoko planoto v osrčju pokrivajo prostrani gozdovi, na njenem strmem robu nad dolino pa se razprostirajo slikoviti travniki. Nanos predstavlja mejo med primorsko (sredozemsko) in celinsko Slovenijo in kontrast med sadjarsko - vinogradniško Vipavsko dolino ter njegovimi gozdovi ne bi mogel biti večji. Opisana kolesarska tura zahteva kar nekaj kondicije, saj bomo na njej pridelali kar precej višinskih metrov. Vseeno pa si jih z izhodiščem v vasi Sanabor nekaj tudi prihranimo.
makadam
1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 m
238
km 10
20
30
40
50
60
70
Dolžina: 64 km Skupen vzpon: 920 m
Dolžina: 41,6 km Skupen vzpon: 1050 m
80
90
100
110
Nova Gorica 500
Zahtevnost Dolžina 20,7 km
15
300
14
Dobrovo
Hlevnik
Golo Brdo
Dobrovo
Podlaga
0m 0 km 10
20
Stopnik
Straža
Straža
Cerkno
Čas vožnje 3-4 h Podlaga
10
20
30 34,7
asfalt makadam
asfalt
30,3
GORSKA TRASA
Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Tolmin–Cerkno–Idrija–Vipava– Ajdovščina–Nova Gorica Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Lig–Šmartno–Nova Gorica www.adriabike.eu // www.bike-alpeadria.com
Izhodišče Sanabor Zahtevnost Dolžina 39,1km
Čas vožnje 4–5 h
Abram
Bela Sanabor
30 39,1
Vipavski griči
Sv. Martin v Vipavski dolini
Komen na Krasu
Obisk domovine avtohtonih vinskih sort pinele in zelena
Med polji in vinogradi Vipavske doline
Po osrčju Komenskega Krasa skozi idilične kraške vasice
Južno od Ajdovščine ležijo Vipavska brda, vinorodni griči, ki Vipavsko dolino ločujejo od Krasa. To je domovina odličnih vin, med njimi znamenitih avtohtonih sort pinele in zelena, vinskih kleti in starodavnih vasic, ki nas presenečajo s svojo ohranjeno arhitekturno podobo. Tura nas popelje mimo utrjenega Vipavskega Križa, ki stoji na griču sredi doline, ter naprej skozi Žablje, Vrtovče, Šmarje in Zavino v dolino Branice. Potoku sledimo skoraj do izvira pri Trebižanih in se čez Goški preval povzpnemo do Goč, vasi, ki je hkrati arhitekturni spomenik in lepo razgledišče nad Vipavo. Skozi Lože in Slap se spustimo do reke Vipave in se ob njej vrnemo proti izhodišču.
Zanimivosti ob poti:
– Vipavski Križ – Šmarje – spomenik baronu Andreju Čehovinu v Dolancih – Goče – vinska cesta
Podlaga
Sanabor 20
Adriabike
– cerkev sv. Hieronima na Nanosu – razgled s travnatega roba planote med Plešo in lovsko kočo nad Podnanosom
asfalt
makadam
Iz vasi Cesta se povzpnemo do bližnjega Vipavskega Križa. Obisk obzidanega zgodovinskega kraja je vselej lepo doživetje. Med vinogradi se spustimo do Malih in Velikih Žabelj, kjer prvič prečkamo Vipavo. Po cesti se začnemo vzpenjati do prevala pri vasi Vrtovče, kjer se začne spust proti Branici. Peljemo se skozi slikovito vas Šmarje in zavijemo desno proti Zavinu. Ko dosežemo dolino, se usmerimo proti njenemu zgornjemu delu, skozi katerega dosežemo Goče. Vas je že v časih Avstro-Ogrske slovela po vinih, danes pa so njene ozke ulice arhitekturni spomenik. Spustimo se proti Ložam in nadaljujemo med vinogradi skozi bližnji Slap. Kmalu dosežemo reko Vipavo. Prijetna cesta nas ob njej popelje proti Ustjam, od koder se skozi bližnje Plače vrnemo na izhodišče.
Izhodišče Vipavski Križ Zahtevnost Dolžina 33,6 km
To je pot ob vinskih hramih, kjer lahko poskusimo odlično, doma pridelano vino, na turističnih kmetijah pa okusimo tipične vipavske jedi. Pričnemo v Potočah, nato se povzpnemo v vas Kamnje, kjer stoji cerkev sv. Mihaela. Za trenutek še uživajmo v lepem razgledu, potem pa naprej v Vrtovin. Privoščimo si vožnjo, odmaknjeno od hrupnih cest in začutimo utrip vipavskih vasic. Iz Vrtovina se odpravimo v Gojače in Malovše ter naprej v Črniče. Pot med griči je razgibana, a še vedno lahko uživamo v lagodni vožnji po slikoviti pokrajini. Poleg razgibanega terena, ki ustvarja slikovito pokrajino, lahko občudujemo tudi vasi z elementi tipične kraške arhitekture. V Črničah zavijemo v ozko ulico in mimo cerkve sv. Vida nadaljujemo pot po makadamski cesti. Ob poti nas preseneti samotna domačija Huhov mlin. Ponovno se priključimo na asfaltno cesto in se zapeljemo do industrijske cone Pod Batujami. Na tem mestu prečkamo reko Vipavo, po kateri je dolina dobila ime in se odpravimo na Vipavske griče na jugu, ki prehajajo v Kras. Povzpnemo se na Preserje ter nadaljujemo pot naravnost proti zaselku Sv. Martin, ki se na nadmorski višini 331 m dviga nad Brjami. Tu je na dominantni točki postavljena cerkvica sv. Martina, ki ločuje Vipavsko dolino od Braniške. Od tu se vam ponuja prelep razgled na obe strani: na Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda na severovzhodu ter na Kras na jugozahodu. Od Sv. Martina se spustimo skozi vas Brje in nadaljujemo po cesti do vasi Potoče, kjer se naš krog med trtami zaključi.
Skupna višinska razlika 480 m
200 150
Goče
Vip. Križ V. Žablje
Sp. Branica
Slap
Vip. Križ
300
Podlaga
150
250 Vrtovin
200
100
Črniče
Preserje Potoče
Potoče
asfalt makadam
– cerkvica sv. Martina na Brjah – kamenjski most in cerkev sv. Mihaela – baročna cerkev v Vrtovinu – vojaško pokopališče v Črničah – Huhov mlin – slikovite vasi na Vipavski vinski cesti
Izhodišče Potoče Zahtevnost Dolžina 20,7 km
0 km 5
Pot nas popelje po osrčju Komenskega Krasa, skozi idilične vasi in skozi prostrane kraške gmajne. Večino časa kolesarimo po kolovozih in gozdnih poteh, obdanih z značilnimi suhimi zidovi, tu in tam pa zapeljemo še skozi gozd črnega bora. Na kolo se usedemo v Kobjeglavi in skozi naselje, polno značilne in slikovite kamnite arhitekture, odkolesarimo med vinograde na njegovi zahodni strani. Nadaljujemo prek gmajne nad vasjo Mali Dol in naprej do ceste Komen–Branik. Po kratkem odseku na asfaltu zavijemo desno na razgledno makadamsko pot, ki nas pod hribom Sveti Martin pripelje v Rubije. Po lokalni cesti nadaljujemo v vas Sveto z osmerokotno cerkvijo sv. Tilna, avstroogrskim vojaškim pokopališčem, staro vaško lipo, vodnjaki in obilo čudovitih kamnoseških detajlov na hišah. Naprej nas pot vodi skozi Ivanji Grad z vse bolj uveljavljenimi nasadi sivke do Gorjanskega, kraja z največjim vojaškim pokopališčem v Sloveniji in rojstno hišo dr. Karla Štreklja. Obiščemo še sosednjo vas Nadrožica in od tam prek suhe doline dosežemo vasici Škofi in Kregolišče, odmaknjeni od glavnih poti, a obdani z vinogradi, kjer domuje znameniti teran. Iz Kregolišča se skozi gmajne in borove gozdove pripeljemo v Pliskovico. Tu lahko obiščemo kamnoseško delavnico, turistično kmetijo, številne kleti in lep mladinski hotel. Zadnji del poti nas vodi skozi Kosovelje do Skopega in, delno po glavni cesti Sežana–Nova Gorica, do vasi Kopriva. Tu cesto zapustimo in se napotimo po gozdni poti proti Hruševici, ki jo dosežemo med slikovitimi vinogradi. Ob pogledu na bližnji Štanjel se priključimo glavni kolesarski povezovalni poti in skozi bližnje Tupelče odkolesarimo nazaj do Kobjeglave.
Čas vožnje 2–2,5 h
350
Podlaga
250
Sveto Gorjansko
– vaško jedro Kobjeglave s cerkvijo sv. Mihaela in mnogimi kamnoseškimi detajli na hišah – Sveto s cerkvijo sv. Tilna, vojaškim pokopališčem, vaško lipo, vodnjaki in značilno kraško arhitekturo – Ivanji Grad: nasadi sivke – Gorjansko: največje vojaško pokopališče v Sloveniji, Štrekljeva rojstna hiša – Škofi: eden najlepših vhodnih portalov (t.i. k'luna) v domačijo – Pliskovica: kamnoseška delavnica, Pliskina učna pot
Izhodišče Gorjansko Zahtevnost Dolžina 33,5 km Skupna višinska razlika 280 m Čas vožnje 3–3,5 h
Skopo
300
Zanimivosti ob poti:
Pliskovica
Podlaga
200
50 m 0 km 10 20 30 33,6
Zanimivosti ob poti:
Skupna višinska razlika 430 m
Čas vožnje 3–3,5 h
50 m
makadam
Izhodišče Dobrovo
Čas vožnje 2,5–3 h
Vrhovlje pri Kožbani
400
200
13
– grad Dobrovo – Krčnik, trije tolmuni – Kotline, naravni kamniti most – cerkev sv. Andreja v Vrhovlju pri Kožbani – cerkev Device Marije na jezeru v Golem Brdu – rastišče lepega jegliča v Golem Brdu – cerkev sv. Elene v Mirniku – cerkev sv. Jakoba v Dolenjem
Skupna višinska razlika 430 m
120 123
Dolžina: 59 km Skupen vzpon: 1330 m
Zanimivosti ob poti:
Zanimivosti ob poti:
Skupna višinska razlika 1190 m
Vojkova koča na Nanosu
0 km 10
Cerkno
0 km
1600
250
Podlaga
asfalt
300
Drugi krak gorske trase Adriabike poteka na desnem bregu nad reko Sočo in nas pri Kobaridu zapelje na razgledni greben Kolovrata, od tam pa skozi Goriška brda. Navkljub napornejšemu cestnemu vzponu na greben je tura primerna za širši krog kolesarjev z nekaj več moči v nogah. Muzej na prostem na Kolovratu, razgledi na okoliško gorovje in botanična pestrost nas sicer zadržujejo, a hkrati nas nekaj magičnega že vleče naprej proti jugu. Z vrha grebena nas namreč čaka fizični in kulturni prehod iz alpskega sveta v vinorodni okoliš. Slemenska cesta kolesarju po začetnem vzponu ne predstavlja nobenega napora več, hkrati pa tura tudi orientacijsko ni zahtevna, zato
Bevkov vrh Sivka
1200
100
0 km 5 10 15 20 25
400
500
lahko mirno uživamo v razgledih na Julijske Alpe v ozadju in na morje pred nami. Do Brd nas sicer loči še dostojna razdalja, vendar z njo z izjemo krajšega odseka pod Korado opravimo v blagem spustu, nakar skoraj dobesedno pademo v idilično vasico Šmartno med sončne briške terase. Nekdaj srednjeveška vojaška utrdba, danes pa obnovljena vasica sodi med najlepše kulturne spomenike v Sloveniji. Gričevje z naselji, ki se pnejo po vzpetinah, kar kliče, da dodatno opravimo še s krogom po vinskih cestah Goriških brd. Skozi dolgo vas Kozana se spustimo v vas Vipolže z istoimensko vilo na robu Goriških brd, v Gorico in Novo Gorico pa vstopimo čez Pevmski most na reki Soči. Po 2. svetovni vojni je bilo stičišče kultur na meji s pregrado razdeljeno na Gorico in Novo Gorico, danes pa se tako slovenska kot italijanska Gorica trudita, da bi skupaj pisali prihodnost. Novi Gorici radi rečemo tudi mesto vrtnic, Gorica pa nam za razliko od mlajše sestre na ogled ponuja staro mestno jedro.
1600
300
400 300 m
Podlaga
Jagršče
Šebrelje
600
KO LE SAR SK A POT
Iz Sanabora se po ozki asfaltni cesti začnemo vzpenjati proti Nanosu. Ko se cesta iz nekakšne doline usmeri v notranjost gozdov, zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas vodi blizu roba planote in mimo nekaj osamljenih hiš naselja Nanos. Čez nekaj kilometrov dosežemo širne travnike, na katerih se priključimo cesti iz Podnanosa ter po njej nadaljujemo vzpon proti Vojkovi planinski koči. Kmalu se nam odpre pogled proti morju. Od koče, ki stoji pod Plešo pri znamenitem oddajniku, se vrnemo po malce razbitem kolovozu nad staro cerkvijo sv. Hieronima. Na kratko se spet priključimo cesti, po kateri smo se vzpenjali, nato pa zavijemo v notranjost planote. Peljemo se skozi »središče« vasi Nanos in se držimo gozdnih cest proti Podkraju oz. dolini Bele, po kateri se v dolgem in blagem cestnem spustu tudi vrnemo v Sanabor.
Podlaga
900
0 km 10
Izhodišče Idrija
– razgledišče nad Lokvami – spominsko obeležje in razgledišče Kobilnik – naravni rezervat Smrečje – razgledni vrh Kucelj – velika ledena jama v Paradani – slikovita uravnava Mala Lazna
Skupna višinska razlika 780 m
V. Modrasovec
1300
700 m
Čas vožnje 2–2,5 h
a Belc
700
Po glavni cesti nadaljujemo preko prevala Strmec do Cola, kjer ugledamo povsem drugačen svet. Ime vasi priča o nekdanji carinski postaji, danes pa tu v vsem sijaju doživimo naravno mejo med celino in sredozemskim svetom. Ne čudi, da tukajšnji prebivalci rodovitno in toplo Vipavsko dolino pod »Goro« imenujejo kar »Dežela«. V njej se hitro znajdemo tudi sami, saj je spust po cesti hiter. Nekje na polovici zavijemo levo mimo Sanabora proti Vipavi, slikovitemu mestecu, ki leži ob vznožju Nanosa ob močnih kraških izvirih reke Vipave. Nadaljujemo proti vinorodnim gričem na jugu, na drugi strani reke Vipave, pod katerimi dosežemo Ajdovščino, domovino znamenite burje ob reki Hubelj. Iz Ajdovščine nas čaka vzpon na rob Trnovske planote. Skozi Lokavec odkolesarimo do Predmeje in nadaljujemo skozi prostrane gozdove proti Lokvam in Trnovemu. Pod Ravnico se v številnih serpentinah spustimo v povsem drugačno pokrajino, predmestje Nove Gorice.
1800
Skupna višinska razlika 350 m
Krekovše
800
Čas vožnje 3-3,5 h
Skupna višinska razlika 770 m
Špik
900
6
12
Trnovski gozd
800
Dolžina 26,3 km 800
Skupna višinska razlika 570 m
5
Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Tolmin–Cerkno–Idrija–Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica
1400
Zahtevnost
100 m
Vršič
1800
Izhodišče Cerkno
200
D
Idrija je s svojo dediščino, vezano na pridobivanje živega srebra, vpisana na seznam svetovne dediščine Unesco. Našo pot od tu nadaljujemo proti jugu. Kratek čas še kolesarimo ob živahni Idrijci, a le do razcepa pri Podroteji, kjer magistralna cesta za Ljubljano zavije v stransko dolino Zale in se vzpne proti Godoviču. Tu vsekakor priporočamo obisk bližnjega Divjega jezera, najznamenitejšega kraškega izvira v Sloveniji, z našo najkrajšo reko. Predlagana lokalna tura nas od tu popelje skozi neobljudeno in slikovito okolje Krajinskega parka Zgornja Idrijca, mi pa na tem mestu izberemo staro makadamsko cesto, ki je tehnično lepo speljana po sicer neprehodnem terenu iz ozke doline na Črnovrško planoto. Ko jo dosežemo, se znajdemo v značilnem okolju slovenskega Dinarskega hribovja. Spremljajo nas vrtače in s skalami posuti gozdovi, medtem ko pogrešamo žuborenje voda, ki se tu skozi globoka brezna pretakajo daleč pod površjem. Vas Črni Vrh nad Idrijo je znan zimskošportni kraj, v zadnjem času pa v bližnji kolesarski park zahaja vse več gorskih kolesarjev.
11
Zanimivosti ob poti:
makadam
Dolžina 34,7 km
100
Kolesarski obisk tehniških spomenikov s seznama Unescove kulturne dediščine
Idrijska Bela
Cerkno
Most na Soči
o nz
Krajinski park Zgornja Idrijca
600
I
Kanal
Trnovski gozd je visoka planota, ki v svojih zelenih prostranstvih svežega zraka skriva številne lepote in zanimivosti, ki se nam lepo razkrijejo na kolesarski turi po osrednjem delu gozda. Iz Lokev, manjšega turističnega kraja na križišču cest proti Novi Gorici, Predmeji in Mostu na Soči, se po makadamskih gozdnih cestah skozi obširne jelovo - bukove gozdove podamo proti zahodu, nedaleč od roba Čepovanskega dola. Dosežemo vas z imenom Voglarji, ki priča, kako živa je bila tu nekoč tradicija oglarstva. Nadaljujemo južno, proti Trnovemu, osrednjemu kraju celotne planote na razgledni legi. Še obširnejših pogledov pa se bomo naužili, če se povzpnemo na bližnji vrh Kobilnik z mogočnim spomenikom žrtvam 2. svetovne vojne.
700
Bohinjska Bistrica Tolmin
Cividale del Friuli
D. Trebuša 10
Triglavski narodni park
Iso
Čas vožnje 4–5 h G. Trebuša
Bled
ča
ča
– sotočje Idrijce in Trebuščice – partizansko grobišče na Vojščici – partizanska tiskarna Slovenija – svet mokrišč v dolini Gačnika – Brdarjev slap – soteska Gačnik – kamniti most na Trebuščici – slap v Sopotih v soteski Pršjak – ž vepleni izvir
Skupna višinska razlika 1120 m
Vojsko
Oblakov vrh
0 km
Zanimivosti ob poti:
So
Po neprometnih cestah se podamo v Idrijsko hribovje, natančneje na odmaknjeno Vojskarsko planoto in v dolino Trebuščice. Samo hrib Prvejk preprečuje, da bi iz tolminske smeri po KUP prikolesarili vse do izhodiščne točke v Dolenji Trebuši. Našo krožno pot začnemo po dolini potoka Hotenja proti Idriji. Vse do prevala na Oblakovem vrhu nas čaka zelo umirjen vzpon, malce bolj zahteven pa postane od odcepa desno proti vrhu Hudournika. Preden se začne cesta spuščati proti kmetiji Gačnik, zavijemo levo na gozdno cesto. Za obisk vrha moramo z gozdne ceste zaviti levo na pešpot in se čez senožeti povzpeti do najlepšega razgledišča planote. Od odcepa za Hudournik do Vojščice sledi makadamski spust, ki se kmalu spremeni v asfaltno cesto, po kateri se pripeljemo v center Vojskega, najvišje ležeče vasi na Primorskem. Od cerkve v središču vasi še nekaj časa vodi ne preveč zahtevna asfaltna cesta. Po kratkem vzponu se makadamska pot prevesi v dolino Gačnika in vodi do istoimenske kmetije. Voda je tod izoblikovala divjo sotesko in v vratolomnem spustu s številnimi slapovi pada v dolino Trebuščice. V zelo razglednem spustu se mimo značilnih gorskih kmetij vrnemo v Gorenjo Trebušo. Za povratek v Dolenjo Trebušo nas čaka še prijetna vožnja po dolini ob Trebuščici, v katero se stekajo številne grape potokov, kot sta Gačnik in Pršjak. Pri slednjem se lahko odločimo za ogled najslikovitejšega slapu v Sopotih. Če želimo turo podaljšati v smeri Tolmina, v Gorenji Trebuši lahko zavijemo na cesto za Čepovan. Čaka nas vzpon čez preval Drnulk in nato spust čez Vrata k železniški postaji pri Mostu na Soči.
So
asfalt
Nadaljujemo po makadamu in se držimo leve poti v klanec. Na križišču v gozdu sta dve možnosti: desni odcep proti Krnicam, ki vodi na Šebreljski vrh, ali odcep levo proti Jagrščam, kjer sledimo trasi krožne ture. Ta se nadaljuje z vznemirljivim spustom v grapo, mimo osupljive lokacije kmetije Pri Jerebu, nato pa sledi ravninski predel do kmetije Pri Močniku, kjer se ponovno usmerimo proti Jagrščam. Sledi spust po cesti skozi gozd, nato se dvignemo mimo hišic do kapelic. Tu se lahko ponovno ustavimo in se sprehodimo na rob prepadne stene do razgledne točke. Kolesarsko turo nadaljujemo mimo Jagršč in se nato skozi ovinke spustimo do glavne ceste Idrija–Tolmin, kjer najprej zavijemo levo ter nato desno proti Cerknemu.
Dolžina 25,9 km
0 km 5 10 15 20 25
3
Bovec
15 18,7
Zahtevnost
Ponikve
Šentviška Gora
Pečine
asfalt
2
vinorodni okoliš
Mimo divjih grap do najvišje ležeče vasi na Primorskem
Ponikve
700
10
Izhodišče Ponikve
900 800
5
500 m 0 km 10 20 30 40 50
Tarvisio
0 km
600
100 m
asfalt makadam
600 m
Črvov vrh
1000
200
Vojsko
500
Izhodišče Staro Selo
Podlaga
Loch/Log
300
1
1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 m
makadam
Čas vožnje 4–5 h
Breginj
600
800 700 m
asfalt
25 27,4
Skupna višinska razlika 1150 m
1000
Čas vožnje 2,5–3 h
Tamar
20
Dolžina 51,1 km
Skupna višinska razlika 330 m 1200
15
Informacije in rezervacije
Dolžina 20,6 km
10
ADRIABIKE
Zahtevnost
5
TIC Jesenice Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice T: +386 (0)4 586 31 78 www.turizem.jesenice.si
Izhodišče Kranjska Gora
0 km
TIC Kranjska Gora Kolodvorska ul. 1c, 4280 Kranjska Gora T: +386 (0)4 580 94 40 www.kranjska-gora.si
makadam pot
TIC Boh. Bistrica – Turizem Bohinj Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica T: +386 (0)4 57 47 590 www.bohinj.si
asfalt
700
TIC Bled Cesta svobode 10, 4260 Bled T: +386 (0)4 574 11 22 www.bled.si
15 17,3
Podlaga
800
TIC Kobarid – LTO Sotočje Trg svobode 16, 5222 Kobarid T: +386 (0)5 380 04 90 www.visit-soca.com www.dolina-soce.com
10
Robidnica
900
– reka Idrijca – Divje babe – najdišče najstarejšega glasbila na svetu – razgledna točka pri cerkvi sv. Ivana – Šebreljska planota – slap Padstanajca na potoku Kopačnica – Šebreljski vrh oz. Vrhovec – izvir Zaganjalke
TIC Bovec – LTO Bovec Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec T: +386 (0)5 384 19 19 www.bovec.si
5
100 m
1000
Na planoti si za izhodišče lahko izberemo Ponikve s Plečnikovo cerkvijo ali pa bližnje smučišče Suše. Po obisku cerkvice nad vasjo prečimo planoto do Šentviške Gore. Na Ponikvah najprej zavijemo z glavne ceste na stezo po gozdu in se pozneje spet priključimo cesti. Nadaljujemo skozi vas Pečine v smeri proti križišču Markaduc, kjer se priključi cesta, ki pripelje s Slapa ob Idrijci. Še pred križiščem zavijemo levo na stransko cesto do Prapetnega Brda. V vasi zavijemo proti igrišču in čez travnike nadaljujemo skozi vas Polje do Šentviške Gore. Pred najtežjim delom poti – vzpon na Črvov vrh – naredimo še prijeten krog čez Zakraj in Daber. Preden se cesta pri Bukovskem Vrhu prevesi, zavijemo levo proti Črvovem vrhu, da dosežemo razgleden rob planote nad Baško grapo. Sledi spust do Zagomilce, kjer zavijemo desno in s tem obidemo še vrhova Kuk in Pušnik. Kolesarjenje po severnem robu planote zaključimo s povratkom mimo smučišča na izhodišče v vasi Ponikve.
TIC Cerkno - LTO Laufar Močnikova 2, 5282 Cerkno T: +386 (0)5 373 46 45 www.turizem-cerkno.si
0 km
Podlaga
Gabrje
Sotočje
200
1100
TIC Tolmin – LTO Sotočje Petra Skalarja 4, 5220 Tolmin T: +386 (0)5 380 04 80 www.visit-soca.com www.dolina-soce.com
300 m
300
Čas vožnje 2,5-3 h
1200
TIC Kanal Pionirska ulica 2, 5213 Kanal T: +386 (0)5 398 12 13 www.tic-kanal.si
Za takojšnji povratek proti Kobaridu je kolesarjem namenjena pot ob Nadiži skozi Podbelo in vas Robič, nas pa čaka vzpon na teraso z odmaknjeno vasjo Robidišče. Ta je bila odrezana od svoje matične pokrajine Beneške Slovenije, a je navkljub vsem tegobam ohranila pristno beneško arhitekturo s črno kuhinjo. S kolesarjenjem nadaljujemo do sedla s kapelico in spomenikom nad Čenebolo (Canebola) na skrajnem robu beneškega hribovja z razgledom na Furlansko nižino. Peljemo se pod hribom Ivanac (M. Joanaz) in se mimo Landarske jame v Antru spustimo k Nadiži. Do vasi Log (Loch) kolesarimo po desnem bregu Nadiže, nato pa zapeljemo čez most in se po glavni cesti vrnemo do Starega Sela.
Črni vrh
1300
TIC Idrija Mestni trg 2, 5280 Idrija T: +386 (0)5 37 43 916 www.visit-idrija.si
Podlaga
Čezsoča
350
Skupna višinska razlika 750 m
TIC Nova Gorica – Turistična zveza Delpinova ulica 18 b 5000 Nova Gorica T: +386 (0)5 330 46 00 www.novagorica-turizem.com
Boka
400
Čas vožnje 2,5–3,5 h
Polog (pod Javorco)
400
Dolžina 18,7 km
Zanimivosti ob poti:
TIC Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo T: +386 (0)5 395 95 95 www.brda.si
450
500
Zahtevnost
Na turo proti najdišču najstarejšega glasbila na svetu se iz Cerknega odpeljemo po glavni cesti za Tolmin, vzdolž rečnega toka po dolini Idrijce – od križišča na Straži do Stopnika, kjer prečkamo most. Od tu se dvignemo do razložene vasi Šebrelje na planoti, kjer v križišču sredi vasi skrenemo z osnovne poti – zavijemo levo v Dolenjo vas, se peljemo med hišami in po rahlem spustu sledimo označbi proti cerkvi sv. Ivana. Tu uživamo v razgledu na dolino Idrijce pa vse tja do Bohinjskih gora, ali pa se peš spustimo do arheološkega najdišča Divje babe. Vrnemo se po isti poti do križišča v vasi, kjer zavijemo proti Jagrščam. Nadaljujemo desno po asfaltirani cesti, kolesarimo mimo Kurjega vrha in do lovske koče na Lascah z razgledno točko.
TIC Ajdovščina Cesta IV. Prekomorske 61a 5270 Ajdovščina T: +386 (0)5 36 59 140 www.tic-ajdovscina.si
Čas vožnje 1,5–2 h
Plužna
Skupna višinska razlika 390 m
Izhodišče Dolenji Novaki
INFOPOINT Gorizia Corso Italia 9, 34170 Gorizia T: +39 0481 535764 www.turismofvg.it/Localita/ Gorizia
500
Dolžina 27,4 km
– Marijina cerkev na Ponikvah – lesena kašča iz 18. st. na Pečinah – soteska potoka Kostanjevec – Lukševa hiša na Šentviški Gori – Črvov vrh
TIC Temnica Temnica 10, 5296 Kostanjevica na Krasu T: +386 (0)5 308 00 40 www.storija.info
550
Zahtevnost
Zanimivosti ob poti:
TIC Vipava – Zavod za turizem Trg Vipava Vinoteka Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava T: +386 (0)5 368 70 40 www.izvirna-vipavska.si
Skupna višinska razlika 230 m
Razgibana pot nas popelje po prostrani predalpski Šentviški planoti, ki je stisnjena med Baško grapo in dolino Idrijce. Planota je z razpredeno mrežo mirnih makadamskih in asfaltnih poti, na katerih nas spremljajo skrbno obdelani travniki ter značilne kraške oblike, zagotovo primerna tudi za manj izkušene kolesarje. Prekolesarimo jo po njenem robu, s katerega se nam ponujajo čudoviti razgledi na Julijske Alpe in Idrijsko - Cerkljansko hribovje. Med možnimi dostopi na planoto lahko izberemo tistega na Idriji pri Bači, pred tem pa na levem bregu Idrijce kolesarimo po Kosmačevi učni poti (KUP), ravninski kolesarski poti, ki je primerna za vsakogar, še posebej za vse željne kopanja.
Za zvokom najstarejšega glasbila
TIC Dutovlje Bunčetova domačija, 6221 Dutovlje T: +386 (0)5 76 41 549 E: tic.dutovlje@gmail.com
Dolžina 17,3 km
Izhodišče Tolmin
Šebrelje (pri Cerknem)
www.adriabike.eu // www.bike-alpeadria.com
Zahtevnost
Zanimivosti ob poti: – staro vaško jedro z muzejem v Breginju – korita reke Nadiže z Napoleonovim mostom – vas Robidišče s črno kuhinjo – kapelica in spomenik na prevalu Šintonih – Landarska jama
Krog po makadamskih poteh planote
TIC Štanjel Štanjel 1a, Štanjel T: +386 (0)5 769 00 56 E: tic.stanjel@komen.si
Alternativa dolinski povezavi Kobarida in Špetra (San Pietro al Natisone) nas popelje v Breginjski kot, ki se je po odpravi mejnih prehodov odprl proti Nadiškim dolinam. Ob vznožju Stola se skozi številne vasi prav počasi dvigamo do Breginja, nekoč bisera beneškoslovenske arhitekture. Zaradi potresa leta 1976 si danes lahko ogledamo samo še ohranjeno staro vaško jedro. V vasi zavijemo levo proti Robidišču, najzahodnejši vasi v Sloveniji, in se do mostu na Nadiži spustimo skozi vas Logje. V bližini so slikovita korita Nadiže s stopničastim Napoleonovim mostom in tolmuni za kopanje.
Šentviška planota
Z vrha se spustimo po makadamski cesti, ki pelje desno ob progi Grič in nato zavija proti progi Brdo. Tu skrene levo v gozd in po dobrem kilometru prispemo na parkirišče Tuškov grič. Tam izberemo pot naravnost v klanec. Po razgibani asfaltni cesti pripeljemo do kmetije Čumar, se nato nekaj časa vozimo po makadamu in na križišču Razpotje pod Poreznom krenemo levo nazaj proti Novakom. Asfaltu sledi makadam in po glavni poti pripeljemo do naslednjega razcepa pri kmetiji Brejc. Tu zopet zavijemo levo in se po 3 km spusta po asfaltu pripeljemo nazaj do cerkve v Dolenjih Novakih.
REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
Izhodišče Bovec
Po asfaltni cesti se vzpnemo do vhoda v Triglavski narodni park tik pod cerkvico sv. Petra. Do planine Polog oziroma do parkirišča pod cerkvico sv. Duha na Javorci vodi bolj ali manj ravna in lepo vzdrževana makadamska cesta – vmes naletimo na krajše asfaltne odseke. Zadnji vzpon je izjemno strm, zato bo marsikdo kolo potiskal ali pa ga pustil na parkirišču. Kljub temu se napor izplača, saj nas na cilju čaka izjemen spomenik 1. sv. vojne z znakom evropske kulturne dediščine. Vračamo se po isti poti, le da v Zatolminu zavijemo levo, obiščemo znameniti hudičev most, Medvedovo glavo in čarobna korita Tolminke in Zadlaščice. Za povratek v Tolmin izberemo makadamsko pot mimo avstrijskega pokopališča na Ločah.
Zanimivosti ob poti:
– Partizanska bolnica Franja – zbirka starih kmečkih orodij in znamenita novaška lok smučka pri Praprotniku – Smučarski center Cerkno na Črnem vrhu – planinski poti na Porezen in Blegoš – urejena krožna sprehajalna pot na Kopo
Projekta INTERBIKE in BIMOBIS sta sofinancirana v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
– cerkev Marijinega vnebovzetja – prizorišče smučarskih tekem FIS, svetovni pokal Vitranc – izvir Zelenci –p laniške skakalnice in letalnice – kapelica Marije Pomagaj v Tamarju
Nad Nadižo po skrajnem robu Slovenije
Krožna tura nas po prijetnem gozdnem hladu in po sončnih cvetočih travnikih popelje čez območje meja – nekdanje deželne med Kranjsko in Primorsko ter Rapalske med Italijo in Jugoslavijo. Na izhodišču pri cerkvi sv. Tomaža v Dolenjih Novakih sledimo oznaki za Leskovico. Pot kmalu postane makadamska in se 3 km polagoma vzpenja. Na prevalu Robidensko brdo se usmerimo levo proti smučarskemu centru Cerkno. Po 2 km prispemo na spodnjo postajo sedežnice Počivalo, kjer nadaljujemo desno po stari italijanski oskrbovalni poti. Po 2,5 km pridemo do odcepa za Blegoš. Držimo se leve poti in po 1 km v križišču prav pod vrhom zapeljemo desno po poti, ki nas vodi na vrh smučišča. Črni vrh je bil zaradi skrivnostne privlačnosti, visokogorskih travnikov z razkošnimi razgledi in bogastva gozdnih sadežev od nekdaj priljubljena družinska izletniška točka.
– sotočje Soče in Tolminke – nemška kostnica – Tolminska korita – cerkev na Javorci – avstrijsko vojaško pokopališče na Ločah
REPUBLICA ITALIANA MINISTERO DELL’ECONOMIA E DELLE FINANZE
Iz središča Kranjske Gore, kjer stoji gotska cerkev Marijinega vnebovzetja, kolesarimo po cesti mimo trgovskega centra (smer Podkoren). Sledimo oznakam na asfaltirano kolesarsko pot ob spodnjih postajah žičnic smučišča. Ta nas vodi mimo ciljne arene Pokala Vitranc, prizorišča vsakoletnega smučarskega tekmovanja za najboljše smučarje na svetu, ki tu poteka že od leta 1961. Ciljna strmina je impresivna vse leto. Na desni kmalu zagledamo Zelence, izvir Save Dolinke. Gre za enega od dveh krakov najdaljše slovenske reke in naravni rezervat za mnoge ogrožene živalske in rastlinske vrste. Tu voda na dan privre iz okoli dveh metrov globokega zelenkastega jezera. Pot nas nato popelje ostro levo, v klanec proti Planici in dolini Tamar. Pospešenega utripa prispemo do planiških skakalnic, kjer že od 30. let 20. stoletja potekajo tekmovanja v smučarskih skokih. Tu so skakalci prvič preskočili mejo 100 in 200 metrov ter postavili kup svetovnih rekordov. Z asfalta zapeljemo na makadam in se počasi vzpenjamo po dolini vse do Doma v Tamarju. Dolina se zaključi na vznožju mogočnega Jalovca. V Kranjsko Goro se vrnemo po isti poti.
Zanimivosti ob poti:
Breginjski kot
Zanimivosti ob poti:
Progetti INTERBIKE e BIMOBIS finanziati nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Območje je priljubljeno pri ljubiteljih zimskih športov, znano pa tudi po izviru naše najdaljše reke, krasnih pogledih na okoliške vršace ter smučarskih skakalnicah in letalnicah. Preveč za kratko kolesarsko turo? Sploh ne, saj nam kolesarjenje iz Kranjske Gore po trasi nekdanje železnice mimo Podkorena in Rateč v dolino Planice ter naprej v njen zatrep Tamar ob poti ponudi še druge bisere.
v
Na tej nezahtevni kolesarski turi z nekaj krajšimi vzponi obiščemo glavne znamenitosti Tolmina in okolice, reki Tolminki pa sledimo skoraj od njenega izliva do izvira. Za ogrevanje najprej obkrožimo Kozlov rob z ostalinami srednjeveškega gradu in se mimo Tolmin skega muzeja spustimo do festivalskega Sotočja, kjer se ob pravljični plaži Tolminka izliva v Sočo. Turo nadaljujemo po makadamski poti mimo učnega gozdička in nemške kostnice iz 1. sv. vojne. Od tam se mimo civilnega pokopališča peljemo do glavne ceste, kjer zavijemo levo, nato pa kmalu desno na makadamsko pot. Tu se priključimo pohodniški poti Alpe Adria Trail, ki vodi mimo kampa, nato pa nas čaka krajši vzpon do lokalne ceste, kjer zavijemo desno. Kolesarimo skozi Gabrje in Dolje, nato zavijemo levo proti Zatolminu, kjer sledimo oznakam za cerkev na Javorci.
Izdali in založili: Posoški razvojni center, Razvojna agencija ROD Ajdovščina, RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, Občina Brda, LTO Sotočje in Občina Kranjska Gora; Avtorji besedil: Peter Dakskobler, Andrej Bandelj, Nataša Bratina; Uredniški odbor: Peter Dakskobler, Tatjana Šalej Faletič, Jana Apih; Prevodi: Eurotranslate d.o.o.; Zemljevid/karta: Kartografija d.o.o.; Fotografije: Arhivi LTO Sotočje, LTO Bovec, LTO Kranjska Gora, TIC Brda, TIC Vipava, TIC Ajdovščina, Center za idrijsko dediščino. Tomi Kanalec, Tyler Robertson, Matteo Danesin, Vasja Urh, Peter Dakskobler, Marko Munih, Marijan Močivnik, Uroš Švigelj, Robert Niedring, Damjan Vidic, Nejc Bole, Blaž Jereb; Oblikovanje in priprava za tisk: Premedia, Andrej Juvan; Tisk: Kartografija d.o.o.; Naklada v štirih jezikovnih različicah: SLO, ITA, ANG, NEM: 50.000 izvodov.
Raziskovanje okolice najbolj znanega slovenskega smučarskega kraja
Na bovškem trgu se mimo cerkve povzpnemo na vrh naselja. Čez približno dva kilometra se odcepimo levo za vas Plužna z akumulacijskim jezercem in slapom Virje. V vasi zavijemo levo in se mimo golf igrišča spustimo do glavne ceste ter nadaljujemo v smeri proti Žagi. Na poti si ogledamo mogočni slap Boka. Nadaljujemo do odcepa za Log Čezsoški, kjer prečkamo reko Sočo in se vračamo proti Bovcu skozi vas Čezsoča. Na koncu vasi gremo naravnost proti zaselku Jablenca, za katerim se levo odcepi pešpot do mostu čez Sočo. Po prečkanju mostu še enkrat zavijemo levo in prečkamo naslednji most čez reko Koritnico. Ta del poti je zagotovo atraktiven, a zaradi prečkanja mostov in izpostavljenih predelov zahteva tudi precejšnjo mero pozornosti. Iz zaselka Vodenca se povzpnemo po strmi asfaltni cesti in se vračamo proti Bovcu. Izlet lahko na tem mestu podaljšamo tako, da obkrožimo bližnje bovško letališče ali obiščemo muzej na prostem Ravelnik.
Zanimivosti ob poti: – slap Virje, izvir Gljuna in akumulacijsko jezero pri Plužnah – slap Boka – sotočje rek Soče in Koritnice – muzej na prostem Ravelnik – cerkvica Device Marije
Publikacija je na voljo v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Tolmin, oktober 2014
Spoznavna tura po Bovški kotlini je primerna za vsakogar; kratke vzpone in izpostavljena mesta lahko opravimo tudi s kolesom v roki. Popelje nas mimo slapov Virje in Boka, kolesarimo ob lepotici Soči, mimo sotočja in korit Soče in Koritnice. Na poti lahko ves čas občudujemo Julijske Alpe z mogočnim Kaninom, Rombonom in celo Triglavom na čelu.
Po visokogorskih travnikih
Partnerji pri projektu BIMOBIS: Občina Tolmin • Občina Kobarid • Občina Bovec • Občina Kanal ob Soči • Mestna občina Nova Gorica • Občina Brda • Lokalna turistična organizacija LTO Sotočje Kobarid - Tolmin • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za ceste • Comune di Cividale del Friuli (UD) • Comunità Montana Valli del Torre Natisone e Collio (FVG) • Comune di San Pietro al Natisone • Comune di Pulfero • Comune di Corno di Rosazzo • Consorzio tutela vini »Friuli Colli orientali« e »Ramandolo«
Krog po Bovcu
Kranjska Gora
Črni vrh nad Cerknim
Obisk največjih znamenitosti v Tolminu ob reki Tolminki
Partnerji pri projektu INTERBIKE: Regionalni razvojni center Koper - Centro regionale di sviluppo Capodistria • Provincia di Venezia • Provincia di Ferrara • Provincia di Ravenna • Provincia di Rovigo • Provincia di Padova • Provincia di Trieste • Provincia di Gorizia • Provincia di Udine • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, GAL Venezia Orientale • Delta 2000 • GAL Polesine Delta del Po • Občina Cerkno • Občina Kranjska Gora, Občina Kobarid • Občina Brda • Občina Miren-Kostanjevica • Mestna občina Koper - Comune città di Capodistria • Občina Komen • Razvojna agencija ROD Ajdovščina • Posoški razvojni center • RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica
Bovec
10
15
20
asfalt makadam
150 m 0 km
10
20
30 33,5
asfalt
makadam
Gorska trasa Adriabike
1
2
Dolinska trasa Adriabike
Krak Kranjska Gora-BledBohinj-Baška grapa (smer Cerkno)
Gorska trasa Adriabike
Dolinska trasa Adriabike
Gorska trasa Adriabike
Krak Kranjska Gora-BledBohinj-Baška grapa (smer Cerkno)
Čezmejni kolesarski krog
3
Dolinska trasa Adriabike
4 6 Gorska trasa Adriabike
5
Gorska trasa Adriabike Čezmejni kolesarski krog
Gorska trasa Adriabike
7 8
Dolinska trasa Adriabike
Čezmejni kolesarski krog
15 Gorska trasa Adriabike
10
Gorska trasa Adriabike
9
Gorska trasa Adriabike Dolinska trasa Adriabike Čezmejni kolesarski krog Krak Kranjska Gora-Bled-BohinjBaška grapa (smer Cerkno) Navezovalne poti Intermodalna povezava (vlak) Jesenice-Most na Soči
Lokalne ture: Kranjska Gora Bovec Breginjski kot Tolmin Šentviška planota Črni vrh nad Cerknim
Gorska trasa Adriabike
K rajinski park Zgornja Idrijca T rnovski gozd N anos Vipavski griči S v. Martin v Vipavski dolini
Šebrelje (pri Cerknem) Komen na Krasu Vojsko Goriška brda
13
LEGENDA Pozidava - Industrija - Daljnovod Buildings - Industry - Powerline Gebäude - Industrie - Hochspannungsleitung Edifici - Industria - Elettrodotto Avtocesta - Hitra cesta Motorway - Expressway Autobahn - Schnellstrasse Autostrada - Superstrada Številka avtoceste - Izvoz Motorway number - Exit Autobahnnummer - Anschlussstelle Numero autostradale - Raccordo Predor - Viadukt Tunnel - Viaduct Tunnel - Talbrücke Galleria - Viadotto
Bencinski servis - odprto24 ur Petrol station - 24h open Tankstelle - 24h offen Stazione di servizio - aperto 24h Turistične informacije Zdravstveni dom Tourist informations Ambulance Touristisches Informationen Ambulante Informazioni turistiche Ambulatorio Kulturna zanimivost Cultural feature of interest Kultursehenswürdigkeit Punto di interesse culturale
Glavna cesta Trunk road Fernverkehrstrasse Strada di grande comunicazione
Naravna zanimivost Natural feature of interest Natursehenswürdigkeit Monumento della natura
Regionalna cesta 1 - 2 - 3 (T) Main road Hauptstrasse Strada principale
Muzej - Manjša muzejska zbirka Museum - Small museum collection Museum - Kleine Museumssammlung Museo - Piccola collezione museale
Lokalna cesta Secondary road Nebenstrasse Strada secondaria Neasfaltirana kategorizirana cesta Unsurfaced road Strasse ohne Belag Strada non asfaltata Ostale ceste (asphalt ali macadam) Other roads (paved or unpaved) Sonstige strassen (mit oder ohne belag) Altre strade (asfaltate o non asfaltate)
Arheološko najdišče Slikovito mesto Archaeological site - Picturesque town Archäologische Ausgrabungstätte - Malerisches stadtbild Sito archeologico - Cittá pittoresca
14
Gozdna cesta - Cesta, zaprta za motorna vozila Forest road - Road closed to motor traffic Waldweg - Für Kfz gesperrte strasse Strada forestale - Strada chiusa al mototraffico Kolovoz - Steza Cart track - Footpath Fahrweg - Fussweg Carrareccia - Sentiero Železniška proga, enotirna dvotirna Railway, single track - double track Eisenbahn, eingleisig mehrgleisig Ferrovia a uno - a doppio binario Železniška postaja - Postajališče Railway station - Stop Bahnhof - Haltestelle Stazione ferroviaria - Fermata Cerkev - Grad - Grajska razvalina Church - Castle - Castle ruins Kirche - Schloss - Ruine Chiesa - Castello - Rudere
12
Dolinska trasa Adriabike
Servis koles Bicycle service Fahrrad-Service Manutenzione biciclette Izposoja koles Bicycle rental Fahrradverleih Noleggio biciclette Kolesarska trgovina Bicycle shop Fahrradgeschäft Vendita biciclette e accessori
Dolinska trasa Adriabike
11