Adriabike kolesarska pot

Page 1

Tolmin

1100 1000

Podkoren

900

Rateče

Rateče

Podkoren

Canebola/ Čenebola

900 800 700

Logje

500

Podlaga

400

Zahtevnost

0 km 5

10

15 20

alpske reke in jezera

Adriabike GORSKA TRASA

gozdovi

 Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Tolmin–Cerkno– Idrija–Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica  Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Lig– Šmartno–Nova Gorica

A

Kranjska Gora

Jesenice

Hudournik

D. Trebuša 20

30

Kobarid

Dobrovo

Idrija

Sl

Nova Gorica

Gorizia

Ajdovščina

Izhodišče Dolenja Trebuša Zahtevnost

Vipava

Lipica

Trieste

Jadransko morje Mare Adriatico

Dolžina 42,5 km

Portorož

8

Koper

HR

Podlaga

40 42,5

asfalt

Krajinski park Zgornja Idrijca je svet samotnih poti, divjih grap in bujnih gozdov. Celotno območje je skrito v trikotniku med Trnovskim gozdom, Vojskarsko in Črnovrško planoto, odmaknjeno od glavnih cest, a še vedno na pragu mesta Idrija. Kot tako ponuja prvovrstno možnost kolesarske pustolovščine. Ob smaragdnem Divjem jezeru, brzicah, slapovih in tolmunih nam bodo pot popestrile redke rastlinske vrste, zanimivi geološki pojavi in edinstveni tehniški spomeniki. S križišča v Podroteji se od glavne ceste Idrija–Godovič odcepi stara, neprometna cesta na Črnovrško planoto, ki je z enakomernim naklonom in utrjenim makadamom pisana na kožo kolesarjem. Mi pa pod traso poti Adriabike sledimo reki Idrijci, ujeti med Trnovsko in Vojskarsko planoto, in oznakam za krajinski park Zgornja Idrijca. Znamenito Divje jezero nas čaka tako rekoč za vogalom in je vsekakor vredno ogleda. Ko nadaljujemo vzpon po vse ožji dolini Belce, se peljemo mimo znamenitih Belčnih in Putrihovih klavž s seznama Unescove kulturne dediščine, s pomočjo katerih so plavili les za rudnik v Idriji. Čez preval Krekovše po gozdnih cestah dosežemo povirje Idrijce in se ob njej spustimo proti izhodišču. Za zaključek ne prezahtevne ture pa se prileže postanek v kopališču Lajšt na sotočju Idrijce in Belce.

Glavna dolinska trasa Adriabike, ki povezuje Kranjsko Goro in Ravenno, nas med Jesenicami in Mostom na Soči mimo Bleda z vlakom popelje na južno stran Alp. Zahtevnejša istoimenska gorska trasa, podrobneje opisana v nadaljevanju, pa nas v dolino Soče v številnih serpentinah vodi čez najvišji slovenski prelaz Vršič. Vse od izvira Soče v Trenti vozimo tik ob smaragdnem toku, stisnjenem med visoke Julijce. Od Bovca, športnega centra v dolini, do Srpenice se peljemo po levem bregu Soče, naprej do Kobarida, ki se je v zgodovino vpisal zaradi dogodkov iz časa prve svetovne vojne, pa nas pot vodi po njenem desnem bregu. Po prečkanju znamenitega Napoleonovega mostu kolesarimo skozi manjša naselja, ki so vse do Tolmina, upravnega središča Zgornjega Posočja, nanizana na levem, sončnem bregu reke Soče. Iz Tolmina se peljemo do jezera na Mostu na Soči. Od tu dolinska različica še naprej sledi reki in železnici do Nove Gorice, medtem ko nas zahtevnejši krak gorske trase Adriabike popelje v notranjost, posejano z nepreglednimi gozdovi, drugi krak pa po razglednem grebenu Kolovrata in skozi Goriška brda.

D

Razgibana tura iz Tolmina do Idrije prečka Cerkljansko, kjer sredi prvobitne narave začutimo utrip osrčja te trase. Na tej avanturi raziskovanja hribov in grap, dolin in prevalov z razkošnimi razgledi ter poti, ki vodijo skozi gozdove, nad soteskami, mimo samotnih trdoživih domačij in živopisanih travnikov, na robu gorenjskega sveta uživamo v primorski klimi. Na mejo s Cerkljanskim pripeljemo iz Grahovega ob Bači. Pot proti Cerknemu nas vodi skozi Bukovo, Kojco, Jesenice, Zakriž, Gorje in Trebenče, razložene in gručaste vasi z bogato arhitekturno dediščino cerkljanskega stavbnega tipa. Po spustu v kotlino dosežemo občinsko središče Cerkno, med drugo svetovno vojno center partizanskega osvobojenega ozemlja, o čemer pričajo številna spominska obeležja. Preko tukajšnjega območja so od nekdaj tekle pomembne poti, danes pa ga lahko spoznamo na lokalnih turah, ki nas med drugim popeljejo do najdišča slovite neandertalčeve piščali, do znamenite Partizanske bolnice Franja ali do vzpetin Smučarskega centra Cerkno. Iz Cerknega nadaljujemo pot v smeri Škofje Loke ter po

D

Komen

9

makadam

10

4 zahtevnem vijugastem vzponu, ki predstavlja najtežavnejši del trase maratona Franja, na prevalu Kladje skrenemo desno. Proti Idrijskemu kolesarimo skozi gozdove, po prijetni poti mimo pašnikov in po travnatem pobočju, od koder se nam odpirajo razgledi na Cerkno, Porezen, Kojco ter na del Spodnjih Bohinjskih gora. Po vzponu pod Bevkov vrh se spuščamo proti Jaznam do meje z občino Gorenja vas – Poljane in nadaljujemo proti Mrzlemu vrhu in Ledinam, od koder se usmerimo proti Idriji.

Zanimivosti ob poti: – vodni kanal Rake – kraški izviri v Podroteji – Divje jezero – plezalni center Strug – kopališče Lajšt – Babji zob – znamenje pod Tršanovšami – Belčne klavže – Putrihove klavže – megalodontidne školjke – Idrijski lauf

Nanos

Skozi razburkan dinarski gozd

Vzpon na travnati rob planote

V nadaljevanju kolesarimo blizu južnega roba planote, ki se strmo prevesi v sredozemsko Vipavsko dolino. Peljemo mimo Krnice, kjer lahko turo tudi skrajšamo, in se skozi naravni rezervat Smrečje zapeljemo nazaj proti Lokvam. Nadaljevanje po priporočeni smeri pa je še zanimivejše, saj kmalu dosežemo kočo na Čavnu z nepozabnim pogledom na Zgornjo Vipavsko dolino. Spustimo se do ceste Predmeja–Lokve, jo prečkamo in zagrizemo v klanec gozdne ceste, ki nas popeljale do vznožja Golakov, najvišjih vrhov Trnovskega gozda, in Iztokove koče. Našo kolesarsko pustolovščino nadaljujemo proti Paradani, kjer je vredno pokukati v slovito Ledeno jamo, iz katere so domačini včasih odvažali led vse do Trsta. Preko slikovite travnate uravnave Mala Lazna se vrnemo do izhodišča.

1200

Paradana

Čaven

1100 1000

Idrijca

Idrijska Bela

Zahtevnost

asfalt

1000 800 600

makadam

Za konec pa še namig. Če nam gorska trasa ni pobrala preveč energije, se v Novi Gorici lahko priključimo dolinski trasi Adriabike in nadaljujemo vse do morja. Več informacij o severnojadranski kolesarski poti Adriabike (že omenjena dolinska trasa), ki povezuje Kranjsko Goro preko Kopra, Trsta in Benetk z Ravenno, najdete na spletnem portalu www.adriabike.eu. Potovanje se deli na Smaragdno zeleno pot (Kranjska Gora–Trst), Pot beneške republike (Portorož–Benetke) in Pot trgovcev in čolnov (Benetke–Ravenna).

7

Goriška brda Kolesarsko potepanje po Brdih Vinogradi, oljčniki in sadovnjaki obkrožajo razpršene, s strjenimi vasicami posejane briške griče, po katerih se vijejo številne poti. Gričevnata, raznolika in zelena, predvsem pa prometno odmaknjena Goriška brda ponujajo več kot 280 km kolesarskih užitkov na devetih trasah. Ena od teh je tudi trasa Kostanj. Ta poteka po slovenski in italijanski strani Brd in po njej se zapeljemo tudi mi. Pot začnemo v objemu renesančnega gradu na Dobrovem in se usmerimo proti vasici Neblo. Tu v križišču zavijemo desno (smer Golo Brdo) in se po ravnici peljemo proti vasici Pristava. Ob potoku Kožbanjšček nas najprej pričakajo majhna korita, brzice in slapovi, nekoliko naprej pa še naravni kamniti most Krčnik. Sledi strm vzpon do vasi Brdice pri Kožbani. Pot nadaljujemo naravnost mimo odcepa za vas Kožbana do križišča, v katerem zavijemo desno in nato kolesarimo skozi vas Vrhovlje pri Kožbani. Na vzpetini, ki je tudi ena od priljubljenih razglednih točk, kraljuje cerkvica sv. Andreja. Od tu se po strmem klancu spustimo do Golega Brda, kjer se zapeljemo na italijansko stran Brd. Kolesarsko popotovanje nadaljujemo do vasi Mirnik (Mernicco), kjer v križišču zavijemo levo. V naslednjem križišču kolesarimo naravnost v smeri Dolenje (Dolegna), skozi Lože (Lonzano) do Jenkova (Venco). Tu v križišču ponovno zavijemo levo in kmalu spet zapeljemo na slovensko stran Brd. Sledi ravninska vožnja do vasi Neblo, kjer v križišču zavijemo desno. Pot nas pripelje ponovno na našo začetno točko.

Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Lig–Šmartno–Nova Gorica Vršič

1400

Bovec

Kobarid

400

Tolmin

m 0

800 600

Ajdovščina

Cerkno

200

1000

Črni vrh Idrija

20

30

Dolžina: 79,7 km |

40

50

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

Dolžina: 73,5 km | Skupen vzpon: 1.870 m

Skupen vzpon: 950 m

160

170

180

190

Dolžina: 43,2 km Skupen vzpon: 620 m

200

210

220

230

Kranjska Gora

Korada Lig

Bovec

400

Nova Gorica

Vipava

Kobarid

Kambreško

Gonjače

200 m 0

km 10

Kolovrat

1200

Lokve

Bukovo

Kranjska Gora

Izhodišče Lokve Zahtevnost Dolžina 39,4 km

Čas vožnje 4–4,5 h

Trnovo

20

30 39,4

asfalt

Kdor hoče doživeti veliko spremembo pokrajine v le nekaj kilometrih, se mora podati iz Vipavske doline na Nanos. Do 1300 m visoko planoto v osrčju pokrivajo prostrani gozdovi, na njenem strmem robu nad dolino pa se razprostirajo slikoviti travniki. Nanos predstavlja mejo med primorsko (sredozemsko) in celinsko Slovenijo in kontrast med sadjarsko - vinogradniško Vipavsko dolino ter njegovimi gozdovi ne bi mogel biti večji. Opisana kolesarska tura zahteva kar nekaj kondicije, saj bomo na njej pridelali kar precej višinskih metrov. Vseeno pa si jih z izhodiščem v vasi Sanabor nekaj tudi prihranimo.

makadam

1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 m

238

km 10

20

30

40

50

60

70

Dolžina: 64 km Skupen vzpon: 920 m

Dolžina: 41,6 km Skupen vzpon: 1050 m

80

90

100

110

Nova Gorica 500

Zahtevnost Dolžina 20,7 km

15

300

14

Dobrovo

Hlevnik

Golo Brdo

Dobrovo

Podlaga

0m 0 km 10

20

Stopnik

Straža

Straža

Cerkno

Čas vožnje 3-4 h Podlaga

10

20

30 34,7

asfalt makadam

asfalt

30,3

GORSKA TRASA

 Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Tolmin–Cerkno–Idrija–Vipava– Ajdovščina–Nova Gorica  Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Lig–Šmartno–Nova Gorica www.adriabike.eu // www.bike-alpeadria.com

Izhodišče Sanabor Zahtevnost Dolžina 39,1km

Čas vožnje 4–5 h

Abram

Bela Sanabor

30 39,1

Vipavski griči

Sv. Martin v Vipavski dolini

Komen na Krasu

Obisk domovine avtohtonih vinskih sort pinele in zelena

Med polji in vinogradi Vipavske doline

Po osrčju Komenskega Krasa skozi idilične kraške vasice

Južno od Ajdovščine ležijo Vipavska brda, vinorodni griči, ki Vipavsko dolino ločujejo od Krasa. To je domovina odličnih vin, med njimi znamenitih avtohtonih sort pinele in zelena, vinskih kleti in starodavnih vasic, ki nas presenečajo s svojo ohranjeno arhitekturno podobo. Tura nas popelje mimo utrjenega Vipavskega Križa, ki stoji na griču sredi doline, ter naprej skozi Žablje, Vrtovče, Šmarje in Zavino v dolino Branice. Potoku sledimo skoraj do izvira pri Trebižanih in se čez Goški preval povzpnemo do Goč, vasi, ki je hkrati arhitekturni spomenik in lepo razgledišče nad Vipavo. Skozi Lože in Slap se spustimo do reke Vipave in se ob njej vrnemo proti izhodišču.

Zanimivosti ob poti:

– Vipavski Križ – Šmarje – spomenik baronu Andreju Čehovinu v Dolancih – Goče – vinska cesta

Podlaga

Sanabor 20

Adriabike

– cerkev sv. Hieronima na Nanosu – razgled s travnatega roba planote med Plešo in lovsko kočo nad Podnanosom

asfalt

makadam

Iz vasi Cesta se povzpnemo do bližnjega Vipavskega Križa. Obisk obzidanega zgodovinskega kraja je vselej lepo doživetje. Med vinogradi se spustimo do Malih in Velikih Žabelj, kjer prvič prečkamo Vipavo. Po cesti se začnemo vzpenjati do prevala pri vasi Vrtovče, kjer se začne spust proti Branici. Peljemo se skozi slikovito vas Šmarje in zavijemo desno proti Zavinu. Ko dosežemo dolino, se usmerimo proti njenemu zgornjemu delu, skozi katerega dosežemo Goče. Vas je že v časih Avstro-Ogrske slovela po vinih, danes pa so njene ozke ulice arhitekturni spomenik. Spustimo se proti Ložam in nadaljujemo med vinogradi skozi bližnji Slap. Kmalu dosežemo reko Vipavo. Prijetna cesta nas ob njej popelje proti Ustjam, od koder se skozi bližnje Plače vrnemo na izhodišče.

Izhodišče Vipavski Križ Zahtevnost Dolžina 33,6 km

To je pot ob vinskih hramih, kjer lahko poskusimo odlično, doma pridelano vino, na turističnih kmetijah pa okusimo tipične vipavske jedi. Pričnemo v Potočah, nato se povzpnemo v vas Kamnje, kjer stoji cerkev sv. Mihaela. Za trenutek še uživajmo v lepem razgledu, potem pa naprej v Vrtovin. Privoščimo si vožnjo, odmaknjeno od hrupnih cest in začutimo utrip vipavskih vasic. Iz Vrtovina se odpravimo v Gojače in Malovše ter naprej v Črniče. Pot med griči je razgibana, a še vedno lahko uživamo v lagodni vožnji po slikoviti pokrajini. Poleg razgibanega terena, ki ustvarja slikovito pokrajino, lahko občudujemo tudi vasi z elementi tipične kraške arhitekture. V Črničah zavijemo v ozko ulico in mimo cerkve sv. Vida nadaljujemo pot po makadamski cesti. Ob poti nas preseneti samotna domačija Huhov mlin. Ponovno se priključimo na asfaltno cesto in se zapeljemo do industrijske cone Pod Batujami. Na tem mestu prečkamo reko Vipavo, po kateri je dolina dobila ime in se odpravimo na Vipavske griče na jugu, ki prehajajo v Kras. Povzpnemo se na Preserje ter nadaljujemo pot naravnost proti zaselku Sv. Martin, ki se na nadmorski višini 331 m dviga nad Brjami. Tu je na dominantni točki postavljena cerkvica sv. Martina, ki ločuje Vipavsko dolino od Braniške. Od tu se vam ponuja prelep razgled na obe strani: na Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda na severovzhodu ter na Kras na jugozahodu. Od Sv. Martina se spustimo skozi vas Brje in nadaljujemo po cesti do vasi Potoče, kjer se naš krog med trtami zaključi.

Skupna višinska razlika 480 m

200 150

Goče

Vip. Križ V. Žablje

Sp. Branica

Slap

Vip. Križ

300

Podlaga

150

250 Vrtovin

200

100

Črniče

Preserje Potoče

Potoče

asfalt makadam

– cerkvica sv. Martina na Brjah – kamenjski most in cerkev sv. Mihaela – baročna cerkev v Vrtovinu – vojaško pokopališče v Črničah – Huhov mlin – slikovite vasi na Vipavski vinski cesti

Izhodišče Potoče Zahtevnost Dolžina 20,7 km

0 km 5

Pot nas popelje po osrčju Komenskega Krasa, skozi idilične vasi in skozi prostrane kraške gmajne. Večino časa kolesarimo po kolovozih in gozdnih poteh, obdanih z značilnimi suhimi zidovi, tu in tam pa zapeljemo še skozi gozd črnega bora. Na kolo se usedemo v Kobjeglavi in skozi naselje, polno značilne in slikovite kamnite arhitekture, odkolesarimo med vinograde na njegovi zahodni strani. Nadaljujemo prek gmajne nad vasjo Mali Dol in naprej do ceste Komen–Branik. Po kratkem odseku na asfaltu zavijemo desno na razgledno makadamsko pot, ki nas pod hribom Sveti Martin pripelje v Rubije. Po lokalni cesti nadaljujemo v vas Sveto z osmerokotno cerkvijo sv. Tilna, avstroogrskim vojaškim pokopališčem, staro vaško lipo, vodnjaki in obilo čudovitih kamnoseških detajlov na hišah. Naprej nas pot vodi skozi Ivanji Grad z vse bolj uveljavljenimi nasadi sivke do Gorjanskega, kraja z največjim vojaškim pokopališčem v Sloveniji in rojstno hišo dr. Karla Štreklja. Obiščemo še sosednjo vas Nadrožica in od tam prek suhe doline dosežemo vasici Škofi in Kregolišče, odmaknjeni od glavnih poti, a obdani z vinogradi, kjer domuje znameniti teran. Iz Kregolišča se skozi gmajne in borove gozdove pripeljemo v Pliskovico. Tu lahko obiščemo kamnoseško delavnico, turistično kmetijo, številne kleti in lep mladinski hotel. Zadnji del poti nas vodi skozi Kosovelje do Skopega in, delno po glavni cesti Sežana–Nova Gorica, do vasi Kopriva. Tu cesto zapustimo in se napotimo po gozdni poti proti Hruševici, ki jo dosežemo med slikovitimi vinogradi. Ob pogledu na bližnji Štanjel se priključimo glavni kolesarski povezovalni poti in skozi bližnje Tupelče odkolesarimo nazaj do Kobjeglave.

Čas vožnje 2–2,5 h

350

Podlaga

250

Sveto Gorjansko

– vaško jedro Kobjeglave s cerkvijo sv. Mihaela in mnogimi kamnoseškimi detajli na hišah – Sveto s cerkvijo sv. Tilna, vojaškim pokopališčem, vaško lipo, vodnjaki in značilno kraško arhitekturo – Ivanji Grad: nasadi sivke – Gorjansko: največje vojaško pokopališče v Sloveniji, Štrekljeva rojstna hiša – Škofi: eden najlepših vhodnih portalov (t.i. k'luna) v domačijo – Pliskovica: kamnoseška delavnica, Pliskina učna pot

Izhodišče Gorjansko Zahtevnost Dolžina 33,5 km Skupna višinska razlika 280 m Čas vožnje 3–3,5 h

Skopo

300

Zanimivosti ob poti:

Pliskovica

Podlaga

200

50 m 0 km 10 20 30 33,6

Zanimivosti ob poti:

Skupna višinska razlika 430 m

Čas vožnje 3–3,5 h

50 m

makadam

Izhodišče Dobrovo

Čas vožnje 2,5–3 h

Vrhovlje pri Kožbani

400

200

13

– grad Dobrovo – Krčnik, trije tolmuni – Kotline, naravni kamniti most – cerkev sv. Andreja v Vrhovlju pri Kožbani – cerkev Device Marije na jezeru v Golem Brdu – rastišče lepega jegliča v Golem Brdu – cerkev sv. Elene v Mirniku – cerkev sv. Jakoba v Dolenjem

Skupna višinska razlika 430 m

120 123

Dolžina: 59 km Skupen vzpon: 1330 m

Zanimivosti ob poti:

Zanimivosti ob poti:

Skupna višinska razlika 1190 m

Vojkova koča na Nanosu

0 km 10

Cerkno

0 km

1600

250

Podlaga

asfalt

300

Drugi krak gorske trase Adriabike poteka na desnem bregu nad reko Sočo in nas pri Kobaridu zapelje na razgledni greben Kolovrata, od tam pa skozi Goriška brda. Navkljub napornejšemu cestnemu vzponu na greben je tura primerna za širši krog kolesarjev z nekaj več moči v nogah. Muzej na prostem na Kolovratu, razgledi na okoliško gorovje in botanična pestrost nas sicer zadržujejo, a hkrati nas nekaj magičnega že vleče naprej proti jugu. Z vrha grebena nas namreč čaka fizični in kulturni prehod iz alpskega sveta v vinorodni okoliš. Slemenska cesta kolesarju po začetnem vzponu ne predstavlja nobenega napora več, hkrati pa tura tudi orientacijsko ni zahtevna, zato

Bevkov vrh Sivka

1200

100

0 km 5 10 15 20 25

400

500

lahko mirno uživamo v razgledih na Julijske Alpe v ozadju in na morje pred nami. Do Brd nas sicer loči še dostojna razdalja, vendar z njo z izjemo krajšega odseka pod Korado opravimo v blagem spustu, nakar skoraj dobesedno pademo v idilično vasico Šmartno med sončne briške terase. Nekdaj srednjeveška vojaška utrdba, danes pa obnovljena vasica sodi med najlepše kulturne spomenike v Sloveniji. Gričevje z naselji, ki se pnejo po vzpetinah, kar kliče, da dodatno opravimo še s krogom po vinskih cestah Goriških brd. Skozi dolgo vas Kozana se spustimo v vas Vipolže z istoimensko vilo na robu Goriških brd, v Gorico in Novo Gorico pa vstopimo čez Pevmski most na reki Soči. Po 2. svetovni vojni je bilo stičišče kultur na meji s pregrado razdeljeno na Gorico in Novo Gorico, danes pa se tako slovenska kot italijanska Gorica trudita, da bi skupaj pisali prihodnost. Novi Gorici radi rečemo tudi mesto vrtnic, Gorica pa nam za razliko od mlajše sestre na ogled ponuja staro mestno jedro.

1600

300

400 300 m

Podlaga

Jagršče

Šebrelje

600

KO LE SAR SK A POT

Iz Sanabora se po ozki asfaltni cesti začnemo vzpenjati proti Nanosu. Ko se cesta iz nekakšne doline usmeri v notranjost gozdov, zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas vodi blizu roba planote in mimo nekaj osamljenih hiš naselja Nanos. Čez nekaj kilometrov dosežemo širne travnike, na katerih se priključimo cesti iz Podnanosa ter po njej nadaljujemo vzpon proti Vojkovi planinski koči. Kmalu se nam odpre pogled proti morju. Od koče, ki stoji pod Plešo pri znamenitem oddajniku, se vrnemo po malce razbitem kolovozu nad staro cerkvijo sv. Hieronima. Na kratko se spet priključimo cesti, po kateri smo se vzpenjali, nato pa zavijemo v notranjost planote. Peljemo se skozi »središče« vasi Nanos in se držimo gozdnih cest proti Podkraju oz. dolini Bele, po kateri se v dolgem in blagem cestnem spustu tudi vrnemo v Sanabor.

Podlaga

900

0 km 10

Izhodišče Idrija

– razgledišče nad Lokvami – spominsko obeležje in razgledišče Kobilnik – naravni rezervat Smrečje – razgledni vrh Kucelj – velika ledena jama v Paradani – slikovita uravnava Mala Lazna

Skupna višinska razlika 780 m

V. Modrasovec

1300

700 m

Čas vožnje 2–2,5 h

a Belc

700

Po glavni cesti nadaljujemo preko prevala Strmec do Cola, kjer ugledamo povsem drugačen svet. Ime vasi priča o nekdanji carinski postaji, danes pa tu v vsem sijaju doživimo naravno mejo med celino in sredozemskim svetom. Ne čudi, da tukajšnji prebivalci rodovitno in toplo Vipavsko dolino pod »Goro« imenujejo kar »Dežela«. V njej se hitro znajdemo tudi sami, saj je spust po cesti hiter. Nekje na polovici zavijemo levo mimo Sanabora proti Vipavi, slikovitemu mestecu, ki leži ob vznožju Nanosa ob močnih kraških izvirih reke Vipave. Nadaljujemo proti vinorodnim gričem na jugu, na drugi strani reke Vipave, pod katerimi dosežemo Ajdovščino, domovino znamenite burje ob reki Hubelj. Iz Ajdovščine nas čaka vzpon na rob Trnovske planote. Skozi Lokavec odkolesarimo do Predmeje in nadaljujemo skozi prostrane gozdove proti Lokvam in Trnovemu. Pod Ravnico se v številnih serpentinah spustimo v povsem drugačno pokrajino, predmestje Nove Gorice.

1800

Skupna višinska razlika 350 m

Krekovše

800

Čas vožnje 3-3,5 h

Skupna višinska razlika 770 m

Špik

900

6

12

Trnovski gozd

800

Dolžina 26,3 km 800

Skupna višinska razlika 570 m

5

Kranjska Gora–Bovec–Kobarid–Tolmin–Cerkno–Idrija–Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica

1400

Zahtevnost

100 m

Vršič

1800

Izhodišče Cerkno

200

D

Idrija je s svojo dediščino, vezano na pridobivanje živega srebra, vpisana na seznam svetovne dediščine Unesco. Našo pot od tu nadaljujemo proti jugu. Kratek čas še kolesarimo ob živahni Idrijci, a le do razcepa pri Podroteji, kjer magistralna cesta za Ljubljano zavije v stransko dolino Zale in se vzpne proti Godoviču. Tu vsekakor priporočamo obisk bližnjega Divjega jezera, najznamenitejšega kraškega izvira v Sloveniji, z našo najkrajšo reko. Predlagana lokalna tura nas od tu popelje skozi neobljudeno in slikovito okolje Krajinskega parka Zgornja Idrijca, mi pa na tem mestu izberemo staro makadamsko cesto, ki je tehnično lepo speljana po sicer neprehodnem terenu iz ozke doline na Črnovrško planoto. Ko jo dosežemo, se znajdemo v značilnem okolju slovenskega Dinarskega hribovja. Spremljajo nas vrtače in s skalami posuti gozdovi, medtem ko pogrešamo žuborenje voda, ki se tu skozi globoka brezna pretakajo daleč pod površjem. Vas Črni Vrh nad Idrijo je znan zimskošportni kraj, v zadnjem času pa v bližnji kolesarski park zahaja vse več gorskih kolesarjev.

11

Zanimivosti ob poti:

makadam

Dolžina 34,7 km

100

Kolesarski obisk tehniških spomenikov s seznama Unescove kulturne dediščine

Idrijska Bela

Cerkno

Most na Soči

o nz

Krajinski park Zgornja Idrijca

600

I

Kanal

Trnovski gozd je visoka planota, ki v svojih zelenih prostranstvih svežega zraka skriva številne lepote in zanimivosti, ki se nam lepo razkrijejo na kolesarski turi po osrednjem delu gozda. Iz Lokev, manjšega turističnega kraja na križišču cest proti Novi Gorici, Predmeji in Mostu na Soči, se po makadamskih gozdnih cestah skozi obširne jelovo - bukove gozdove podamo proti zahodu, nedaleč od roba Čepovanskega dola. Dosežemo vas z imenom Voglarji, ki priča, kako živa je bila tu nekoč tradicija oglarstva. Nadaljujemo južno, proti Trnovemu, osrednjemu kraju celotne planote na razgledni legi. Še obširnejših pogledov pa se bomo naužili, če se povzpnemo na bližnji vrh Kobilnik z mogočnim spomenikom žrtvam 2. svetovne vojne.

700

Bohinjska Bistrica Tolmin

Cividale del Friuli

D. Trebuša 10

Triglavski narodni park

Iso

Čas vožnje 4–5 h G. Trebuša

Bled

ča

ča

– sotočje Idrijce in Trebuščice – partizansko grobišče na Vojščici – partizanska tiskarna Slovenija – svet mokrišč v dolini Gačnika – Brdarjev slap – soteska Gačnik – kamniti most na Trebuščici – slap v Sopotih v soteski Pršjak – ž vepleni izvir

Skupna višinska razlika 1120 m

Vojsko

Oblakov vrh

0 km

Zanimivosti ob poti:

So

Po neprometnih cestah se podamo v Idrijsko hribovje, natančneje na odmaknjeno Vojskarsko planoto in v dolino Trebuščice. Samo hrib Prvejk preprečuje, da bi iz tolminske smeri po KUP prikolesarili vse do izhodiščne točke v Dolenji Trebuši. Našo krožno pot začnemo po dolini potoka Hotenja proti Idriji. Vse do prevala na Oblakovem vrhu nas čaka zelo umirjen vzpon, malce bolj zahteven pa postane od odcepa desno proti vrhu Hudournika. Preden se začne cesta spuščati proti kmetiji Gačnik, zavijemo levo na gozdno cesto. Za obisk vrha moramo z gozdne ceste zaviti levo na pešpot in se čez senožeti povzpeti do najlepšega razgledišča planote. Od odcepa za Hudournik do Vojščice sledi makadamski spust, ki se kmalu spremeni v asfaltno cesto, po kateri se pripeljemo v center Vojskega, najvišje ležeče vasi na Primorskem. Od cerkve v središču vasi še nekaj časa vodi ne preveč zahtevna asfaltna cesta. Po kratkem vzponu se makadamska pot prevesi v dolino Gačnika in vodi do istoimenske kmetije. Voda je tod izoblikovala divjo sotesko in v vratolomnem spustu s številnimi slapovi pada v dolino Trebuščice. V zelo razglednem spustu se mimo značilnih gorskih kmetij vrnemo v Gorenjo Trebušo. Za povratek v Dolenjo Trebušo nas čaka še prijetna vožnja po dolini ob Trebuščici, v katero se stekajo številne grape potokov, kot sta Gačnik in Pršjak. Pri slednjem se lahko odločimo za ogled najslikovitejšega slapu v Sopotih. Če želimo turo podaljšati v smeri Tolmina, v Gorenji Trebuši lahko zavijemo na cesto za Čepovan. Čaka nas vzpon čez preval Drnulk in nato spust čez Vrata k železniški postaji pri Mostu na Soči.

So

asfalt

Nadaljujemo po makadamu in se držimo leve poti v klanec. Na križišču v gozdu sta dve možnosti: desni odcep proti Krnicam, ki vodi na Šebreljski vrh, ali odcep levo proti Jagrščam, kjer sledimo trasi krožne ture. Ta se nadaljuje z vznemirljivim spustom v grapo, mimo osupljive lokacije kmetije Pri Jerebu, nato pa sledi ravninski predel do kmetije Pri Močniku, kjer se ponovno usmerimo proti Jagrščam. Sledi spust po cesti skozi gozd, nato se dvignemo mimo hišic do kapelic. Tu se lahko ponovno ustavimo in se sprehodimo na rob prepadne stene do razgledne točke. Kolesarsko turo nadaljujemo mimo Jagršč in se nato skozi ovinke spustimo do glavne ceste Idrija–Tolmin, kjer najprej zavijemo levo ter nato desno proti Cerknemu.

Dolžina 25,9 km

0 km 5 10 15 20 25

3

Bovec

15 18,7

Zahtevnost

Ponikve

Šentviška Gora

Pečine

asfalt

2

vinorodni okoliš

Mimo divjih grap do najvišje ležeče vasi na Primorskem

Ponikve

700

10

Izhodišče Ponikve

900 800

5

500 m 0 km 10 20 30 40 50

Tarvisio

0 km

600

100 m

asfalt makadam

600 m

Črvov vrh

1000

200

Vojsko

500

Izhodišče Staro Selo

Podlaga

Loch/Log

300

1

1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 m

makadam

Čas vožnje 4–5 h

Breginj

600

800 700 m

asfalt

25 27,4

Skupna višinska razlika 1150 m

1000

Čas vožnje 2,5–3 h

Tamar

20

Dolžina 51,1 km

Skupna višinska razlika 330 m 1200

15

Informacije in rezervacije

Dolžina 20,6 km

10

ADRIABIKE

Zahtevnost

5

TIC Jesenice Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice T: +386 (0)4 586 31 78 www.turizem.jesenice.si

Izhodišče Kranjska Gora

0 km

TIC Kranjska Gora Kolodvorska ul. 1c, 4280 Kranjska Gora T: +386 (0)4 580 94 40 www.kranjska-gora.si

makadam pot

TIC Boh. Bistrica – Turizem Bohinj Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica T: +386 (0)4 57 47 590 www.bohinj.si

asfalt

700

TIC Bled Cesta svobode 10, 4260 Bled T: +386 (0)4 574 11 22 www.bled.si

15 17,3

Podlaga

800

TIC Kobarid – LTO Sotočje Trg svobode 16, 5222 Kobarid T: +386 (0)5 380 04 90 www.visit-soca.com www.dolina-soce.com

10

Robidnica

900

– reka Idrijca – Divje babe – najdišče najstarejšega glasbila na svetu – razgledna točka pri cerkvi sv. Ivana – Šebreljska planota – slap Padstanajca na potoku Kopačnica – Šebreljski vrh oz. Vrhovec – izvir Zaganjalke

TIC Bovec – LTO Bovec Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec T: +386 (0)5 384 19 19 www.bovec.si

5

100 m

1000

Na planoti si za izhodišče lahko izberemo Ponikve s Plečnikovo cerkvijo ali pa bližnje smučišče Suše. Po obisku cerkvice nad vasjo prečimo planoto do Šentviške Gore. Na Ponikvah najprej zavijemo z glavne ceste na stezo po gozdu in se pozneje spet priključimo cesti. Nadaljujemo skozi vas Pečine v smeri proti križišču Markaduc, kjer se priključi cesta, ki pripelje s Slapa ob Idrijci. Še pred križiščem zavijemo levo na stransko cesto do Prapetnega Brda. V vasi zavijemo proti igrišču in čez travnike nadaljujemo skozi vas Polje do Šentviške Gore. Pred najtežjim delom poti – vzpon na Črvov vrh – naredimo še prijeten krog čez Zakraj in Daber. Preden se cesta pri Bukovskem Vrhu prevesi, zavijemo levo proti Črvovem vrhu, da dosežemo razgleden rob planote nad Baško grapo. Sledi spust do Zagomilce, kjer zavijemo desno in s tem obidemo še vrhova Kuk in Pušnik. Kolesarjenje po severnem robu planote zaključimo s povratkom mimo smučišča na izhodišče v vasi Ponikve.

TIC Cerkno - LTO Laufar Močnikova 2, 5282 Cerkno T: +386 (0)5 373 46 45 www.turizem-cerkno.si

0 km

Podlaga

Gabrje

Sotočje

200

1100

TIC Tolmin – LTO Sotočje Petra Skalarja 4, 5220 Tolmin T: +386 (0)5 380 04 80 www.visit-soca.com www.dolina-soce.com

300 m

300

Čas vožnje 2,5-3 h

1200

TIC Kanal Pionirska ulica 2, 5213 Kanal T: +386 (0)5 398 12 13 www.tic-kanal.si

Za takojšnji povratek proti Kobaridu je kolesarjem namenjena pot ob Nadiži skozi Podbelo in vas Robič, nas pa čaka vzpon na teraso z odmaknjeno vasjo Robidišče. Ta je bila odrezana od svoje matične pokrajine Beneške Slovenije, a je navkljub vsem tegobam ohranila pristno beneško arhitekturo s črno kuhinjo. S kolesarjenjem nadaljujemo do sedla s kapelico in spomenikom nad Čenebolo (Canebola) na skrajnem robu beneškega hribovja z razgledom na Furlansko nižino. Peljemo se pod hribom Ivanac (M. Joanaz) in se mimo Landarske jame v Antru spustimo k Nadiži. Do vasi Log (Loch) kolesarimo po desnem bregu Nadiže, nato pa zapeljemo čez most in se po glavni cesti vrnemo do Starega Sela.

Črni vrh

1300

TIC Idrija Mestni trg 2, 5280 Idrija T: +386 (0)5 37 43 916 www.visit-idrija.si

Podlaga

Čezsoča

350

Skupna višinska razlika 750 m

TIC Nova Gorica – Turistična zveza Delpinova ulica 18 b 5000 Nova Gorica T: +386 (0)5 330 46 00 www.novagorica-turizem.com

Boka

400

Čas vožnje 2,5–3,5 h

Polog (pod Javorco)

400

Dolžina 18,7 km

Zanimivosti ob poti:

TIC Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo T: +386 (0)5 395 95 95 www.brda.si

450

500

Zahtevnost

Na turo proti najdišču najstarejšega glasbila na svetu se iz Cerknega odpeljemo po glavni cesti za Tolmin, vzdolž rečnega toka po dolini Idrijce – od križišča na Straži do Stopnika, kjer prečkamo most. Od tu se dvignemo do razložene vasi Šebrelje na planoti, kjer v križišču sredi vasi skrenemo z osnovne poti – zavijemo levo v Dolenjo vas, se peljemo med hišami in po rahlem spustu sledimo označbi proti cerkvi sv. Ivana. Tu uživamo v razgledu na dolino Idrijce pa vse tja do Bohinjskih gora, ali pa se peš spustimo do arheološkega najdišča Divje babe. Vrnemo se po isti poti do križišča v vasi, kjer zavijemo proti Jagrščam. Nadaljujemo desno po asfaltirani cesti, kolesarimo mimo Kurjega vrha in do lovske koče na Lascah z razgledno točko.

TIC Ajdovščina Cesta IV. Prekomorske 61a 5270 Ajdovščina T: +386 (0)5 36 59 140 www.tic-ajdovscina.si

Čas vožnje 1,5–2 h

Plužna

Skupna višinska razlika 390 m

Izhodišče Dolenji Novaki

INFOPOINT Gorizia Corso Italia 9, 34170 Gorizia T: +39 0481 535764 www.turismofvg.it/Localita/ Gorizia

500

Dolžina 27,4 km

– Marijina cerkev na Ponikvah – lesena kašča iz 18. st. na Pečinah – soteska potoka Kostanjevec – Lukševa hiša na Šentviški Gori – Črvov vrh

TIC Temnica Temnica 10, 5296 Kostanjevica na Krasu T: +386 (0)5 308 00 40 www.storija.info

550

Zahtevnost

Zanimivosti ob poti:

TIC Vipava – Zavod za turizem Trg Vipava Vinoteka Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava T: +386 (0)5 368 70 40 www.izvirna-vipavska.si

Skupna višinska razlika 230 m

Razgibana pot nas popelje po prostrani predalpski Šentviški planoti, ki je stisnjena med Baško grapo in dolino Idrijce. Planota je z razpredeno mrežo mirnih makadamskih in asfaltnih poti, na katerih nas spremljajo skrbno obdelani travniki ter značilne kraške oblike, zagotovo primerna tudi za manj izkušene kolesarje. Prekolesarimo jo po njenem robu, s katerega se nam ponujajo čudoviti razgledi na Julijske Alpe in Idrijsko - Cerkljansko hribovje. Med možnimi dostopi na planoto lahko izberemo tistega na Idriji pri Bači, pred tem pa na levem bregu Idrijce kolesarimo po Kosmačevi učni poti (KUP), ravninski kolesarski poti, ki je primerna za vsakogar, še posebej za vse željne kopanja.

Za zvokom najstarejšega glasbila

TIC Dutovlje Bunčetova domačija, 6221 Dutovlje T: +386 (0)5 76 41 549 E: tic.dutovlje@gmail.com

Dolžina 17,3 km

Izhodišče Tolmin

Šebrelje (pri Cerknem)

www.adriabike.eu // www.bike-alpeadria.com

Zahtevnost

Zanimivosti ob poti: – staro vaško jedro z muzejem v Breginju – korita reke Nadiže z Napoleonovim mostom – vas Robidišče s črno kuhinjo – kapelica in spomenik na prevalu Šintonih – Landarska jama

Krog po makadamskih poteh planote

TIC Štanjel Štanjel 1a, Štanjel T: +386 (0)5 769 00 56 E: tic.stanjel@komen.si

Alternativa dolinski povezavi Kobarida in Špetra (San Pietro al Natisone) nas popelje v Breginjski kot, ki se je po odpravi mejnih prehodov odprl proti Nadiškim dolinam. Ob vznožju Stola se skozi številne vasi prav počasi dvigamo do Breginja, nekoč bisera beneškoslovenske arhitekture. Zaradi potresa leta 1976 si danes lahko ogledamo samo še ohranjeno staro vaško jedro. V vasi zavijemo levo proti Robidišču, najzahodnejši vasi v Sloveniji, in se do mostu na Nadiži spustimo skozi vas Logje. V bližini so slikovita korita Nadiže s stopničastim Napoleonovim mostom in tolmuni za kopanje.

Šentviška planota

Z vrha se spustimo po makadamski cesti, ki pelje desno ob progi Grič in nato zavija proti progi Brdo. Tu skrene levo v gozd in po dobrem kilometru prispemo na parkirišče Tuškov grič. Tam izberemo pot naravnost v klanec. Po razgibani asfaltni cesti pripeljemo do kmetije Čumar, se nato nekaj časa vozimo po makadamu in na križišču Razpotje pod Poreznom krenemo levo nazaj proti Novakom. Asfaltu sledi makadam in po glavni poti pripeljemo do naslednjega razcepa pri kmetiji Brejc. Tu zopet zavijemo levo in se po 3 km spusta po asfaltu pripeljemo nazaj do cerkve v Dolenjih Novakih.

REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO

Izhodišče Bovec

Po asfaltni cesti se vzpnemo do vhoda v Triglavski narodni park tik pod cerkvico sv. Petra. Do planine Polog oziroma do parkirišča pod cerkvico sv. Duha na Javorci vodi bolj ali manj ravna in lepo vzdrževana makadamska cesta – vmes naletimo na krajše asfaltne odseke. Zadnji vzpon je izjemno strm, zato bo marsikdo kolo potiskal ali pa ga pustil na parkirišču. Kljub temu se napor izplača, saj nas na cilju čaka izjemen spomenik 1. sv. vojne z znakom evropske kulturne dediščine. Vračamo se po isti poti, le da v Zatolminu zavijemo levo, obiščemo znameniti hudičev most, Medvedovo glavo in čarobna korita Tolminke in Zadlaščice. Za povratek v Tolmin izberemo makadamsko pot mimo avstrijskega pokopališča na Ločah.

Zanimivosti ob poti:

– Partizanska bolnica Franja – zbirka starih kmečkih orodij in znamenita novaška lok smučka pri Praprotniku – Smučarski center Cerkno na Črnem vrhu – planinski poti na Porezen in Blegoš – urejena krožna sprehajalna pot na Kopo

Projekta INTERBIKE in BIMOBIS sta sofinancirana v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

– cerkev Marijinega vnebovzetja – prizorišče smučarskih tekem FIS, svetovni pokal Vitranc – izvir Zelenci –p laniške skakalnice in letalnice – kapelica Marije Pomagaj v Tamarju

Nad Nadižo po skrajnem robu Slovenije

Krožna tura nas po prijetnem gozdnem hladu in po sončnih cvetočih travnikih popelje čez območje meja – nekdanje deželne med Kranjsko in Primorsko ter Rapalske med Italijo in Jugoslavijo. Na izhodišču pri cerkvi sv. Tomaža v Dolenjih Novakih sledimo oznaki za Leskovico. Pot kmalu postane makadamska in se 3 km polagoma vzpenja. Na prevalu Robidensko brdo se usmerimo levo proti smučarskemu centru Cerkno. Po 2 km prispemo na spodnjo postajo sedežnice Počivalo, kjer nadaljujemo desno po stari italijanski oskrbovalni poti. Po 2,5 km pridemo do odcepa za Blegoš. Držimo se leve poti in po 1 km v križišču prav pod vrhom zapeljemo desno po poti, ki nas vodi na vrh smučišča. Črni vrh je bil zaradi skrivnostne privlačnosti, visokogorskih travnikov z razkošnimi razgledi in bogastva gozdnih sadežev od nekdaj priljubljena družinska izletniška točka.

– sotočje Soče in Tolminke – nemška kostnica – Tolminska korita – cerkev na Javorci – avstrijsko vojaško pokopališče na Ločah

REPUBLICA ITALIANA MINISTERO DELL’ECONOMIA E DELLE FINANZE

Iz središča Kranjske Gore, kjer stoji gotska cerkev Marijinega vnebovzetja, kolesarimo po cesti mimo trgovskega centra (smer Podkoren). Sledimo oznakam na asfaltirano kolesarsko pot ob spodnjih postajah žičnic smučišča. Ta nas vodi mimo ciljne arene Pokala Vitranc, prizorišča vsakoletnega smučarskega tekmovanja za najboljše smučarje na svetu, ki tu poteka že od leta 1961. Ciljna strmina je impresivna vse leto. Na desni kmalu zagledamo Zelence, izvir Save Dolinke. Gre za enega od dveh krakov najdaljše slovenske reke in naravni rezervat za mnoge ogrožene živalske in rastlinske vrste. Tu voda na dan privre iz okoli dveh metrov globokega zelenkastega jezera. Pot nas nato popelje ostro levo, v klanec proti Planici in dolini Tamar. Pospešenega utripa prispemo do planiških skakalnic, kjer že od 30. let 20. stoletja potekajo tekmovanja v smučarskih skokih. Tu so skakalci prvič preskočili mejo 100 in 200 metrov ter postavili kup svetovnih rekordov. Z asfalta zapeljemo na makadam in se počasi vzpenjamo po dolini vse do Doma v Tamarju. Dolina se zaključi na vznožju mogočnega Jalovca. V Kranjsko Goro se vrnemo po isti poti.

Zanimivosti ob poti:

Breginjski kot

Zanimivosti ob poti:

Progetti INTERBIKE e BIMOBIS finanziati nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Območje je priljubljeno pri ljubiteljih zimskih športov, znano pa tudi po izviru naše najdaljše reke, krasnih pogledih na okoliške vršace ter smučarskih skakalnicah in letalnicah. Preveč za kratko kolesarsko turo? Sploh ne, saj nam kolesarjenje iz Kranjske Gore po trasi nekdanje železnice mimo Podkorena in Rateč v dolino Planice ter naprej v njen zatrep Tamar ob poti ponudi še druge bisere.

v

Na tej nezahtevni kolesarski turi z nekaj krajšimi vzponi obiščemo glavne znamenitosti Tolmina in okolice, reki Tolminki pa sledimo skoraj od njenega izliva do izvira. Za ogrevanje najprej obkrožimo Kozlov rob z ostalinami srednjeveškega gradu in se mimo Tolmin­ ske­ga muzeja spustimo do festivalskega Sotočja, kjer se ob pravljični plaži Tolminka izliva v Sočo. Turo nadaljujemo po makadamski poti mimo učnega gozdička in nemške kostnice iz 1. sv. vojne. Od tam se mimo civilnega pokopališča peljemo do glavne ceste, kjer zavijemo levo, nato pa kmalu desno na makadamsko pot. Tu se priključimo pohodniški poti Alpe Adria Trail, ki vodi mimo kampa, nato pa nas čaka krajši vzpon do lokalne ceste, kjer zavijemo desno. Kolesarimo skozi Gabrje in Dolje, nato zavijemo levo proti Zatolminu, kjer sledimo oznakam za cerkev na Javorci.

Izdali in založili: Posoški razvojni center, Razvojna agencija ROD Ajdovščina, RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, Občina Brda, LTO Sotočje in Občina Kranjska Gora; Avtorji besedil: Peter Dakskobler, Andrej Bandelj, Nataša Bratina; Uredniški odbor: Peter Dakskobler, Tatjana Šalej Faletič, Jana Apih; Prevodi: Eurotranslate d.o.o.; Zemljevid/karta: Kartografija d.o.o.; Fotografije: Arhivi LTO Sotočje, LTO Bovec, LTO Kranjska Gora, TIC Brda, TIC Vipava, TIC Ajdovščina, Center za idrijsko dediščino. Tomi Kanalec, Tyler Robertson, Matteo Danesin, Vasja Urh, Peter Dakskobler, Marko Munih, Marijan Močivnik, Uroš Švigelj, Robert Niedring, Damjan Vidic, Nejc Bole, Blaž Jereb; Oblikovanje in priprava za tisk: Premedia, Andrej Juvan; Tisk: Kartografija d.o.o.; Naklada v štirih jezikovnih različicah: SLO, ITA, ANG, NEM: 50.000 izvodov.

Raziskovanje okolice najbolj znanega slovenskega smučarskega kraja

Na bovškem trgu se mimo cerkve povzpnemo na vrh naselja. Čez približno dva kilometra se odcepimo levo za vas Plužna z akumulacijskim jezercem in slapom Virje. V vasi zavijemo levo in se mimo golf igrišča spustimo do glavne ceste ter nadaljujemo v smeri proti Žagi. Na poti si ogledamo mogočni slap Boka. Nadaljujemo do odcepa za Log Čezsoški, kjer prečkamo reko Sočo in se vračamo proti Bovcu skozi vas Čezsoča. Na koncu vasi gremo naravnost proti zaselku Jablenca, za katerim se levo odcepi pešpot do mostu čez Sočo. Po prečkanju mostu še enkrat zavijemo levo in prečkamo naslednji most čez reko Koritnico. Ta del poti je zagotovo atraktiven, a zaradi prečkanja mostov in izpostavljenih predelov zahteva tudi precejšnjo mero pozornosti. Iz zaselka Vodenca se povzpnemo po strmi asfaltni cesti in se vračamo proti Bovcu. Izlet lahko na tem mestu podaljšamo tako, da obkrožimo bližnje bovško letališče ali obiščemo muzej na prostem Ravelnik.

Zanimivosti ob poti: – slap Virje, izvir Gljuna in akumulacijsko jezero pri Plužnah – slap Boka – sotočje rek Soče in Koritnice – muzej na prostem Ravelnik – cerkvica Device Marije

Publikacija je na voljo v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Tolmin, oktober 2014

Spoznavna tura po Bovški kotlini je primerna za vsakogar; kratke vzpone in izpostavljena mesta lahko opravimo tudi s kolesom v roki. Popelje nas mimo slapov Virje in Boka, kolesarimo ob lepotici Soči, mimo sotočja in korit Soče in Koritnice. Na poti lahko ves čas občudujemo Julijske Alpe z mogočnim Kaninom, Rombonom in celo Triglavom na čelu.

Po visokogorskih travnikih

Partnerji pri projektu BIMOBIS: Občina Tolmin • Občina Kobarid • Občina Bovec • Občina Kanal ob Soči • Mestna občina Nova Gorica • Občina Brda • Lokalna turistična organizacija LTO Sotočje Kobarid - Tolmin • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za ceste • Comune di Cividale del Friuli (UD) • Comunità Montana Valli del Torre Natisone e Collio (FVG) • Comune di San Pietro al Natisone • Comune di Pulfero • Comune di Corno di Rosazzo • Consorzio tutela vini »Friuli Colli orientali« e »Ramandolo«

Krog po Bovcu

Kranjska Gora

Črni vrh nad Cerknim

Obisk največjih znamenitosti v Tolminu ob reki Tolminki

Partnerji pri projektu INTERBIKE: Regionalni razvojni center Koper - Centro regionale di sviluppo Capodistria • Provincia di Venezia • Provincia di Ferrara • Provincia di Ravenna • Provincia di Rovigo • Provincia di Padova • Provincia di Trieste • Provincia di Gorizia • Provincia di Udine • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, GAL Venezia Orientale • Delta 2000 • GAL Polesine Delta del Po • Občina Cerkno • Občina Kranjska Gora, Občina Kobarid • Občina Brda • Občina Miren-Kostanjevica • Mestna občina Koper - Comune città di Capodistria • Občina Komen • Razvojna agencija ROD Ajdovščina • Posoški razvojni center • RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica

Bovec

10

15

20

asfalt makadam

150 m 0 km

10

20

30 33,5

asfalt

makadam


Gorska trasa Adriabike

1

2

Dolinska trasa Adriabike

Krak Kranjska Gora-BledBohinj-Baška grapa (smer Cerkno)

Gorska trasa Adriabike

Dolinska trasa Adriabike

Gorska trasa Adriabike

Krak Kranjska Gora-BledBohinj-Baška grapa (smer Cerkno)

Čezmejni kolesarski krog

3

Dolinska trasa Adriabike

4 6 Gorska trasa Adriabike

5

Gorska trasa Adriabike Čezmejni kolesarski krog

Gorska trasa Adriabike

7 8

Dolinska trasa Adriabike

Čezmejni kolesarski krog

15 Gorska trasa Adriabike

10

Gorska trasa Adriabike    

9

Gorska trasa Adriabike Dolinska trasa Adriabike Čezmejni kolesarski krog Krak Kranjska Gora-Bled-BohinjBaška grapa (smer Cerkno) Navezovalne poti Intermodalna povezava (vlak) Jesenice-Most na Soči

Lokalne ture:  Kranjska Gora  Bovec  Breginjski kot  Tolmin  Šentviška planota  Črni vrh nad Cerknim

Gorska trasa Adriabike

K rajinski park Zgornja Idrijca  T rnovski gozd  N anos  Vipavski griči  S v. Martin v Vipavski dolini

 Šebrelje (pri Cerknem)  Komen na Krasu  Vojsko  Goriška brda

13

LEGENDA Pozidava - Industrija - Daljnovod Buildings - Industry - Powerline Gebäude - Industrie - Hochspannungsleitung Edifici - Industria - Elettrodotto Avtocesta - Hitra cesta Motorway - Expressway Autobahn - Schnellstrasse Autostrada - Superstrada Številka avtoceste - Izvoz Motorway number - Exit Autobahnnummer - Anschlussstelle Numero autostradale - Raccordo Predor - Viadukt Tunnel - Viaduct Tunnel - Talbrücke Galleria - Viadotto

Bencinski servis - odprto24 ur Petrol station - 24h open Tankstelle - 24h offen Stazione di servizio - aperto 24h Turistične informacije Zdravstveni dom Tourist informations Ambulance Touristisches Informationen Ambulante Informazioni turistiche Ambulatorio Kulturna zanimivost Cultural feature of interest Kultursehenswürdigkeit Punto di interesse culturale

Glavna cesta Trunk road Fernverkehrstrasse Strada di grande comunicazione

Naravna zanimivost Natural feature of interest Natursehenswürdigkeit Monumento della natura

Regionalna cesta 1 - 2 - 3 (T) Main road Hauptstrasse Strada principale

Muzej - Manjša muzejska zbirka Museum - Small museum collection Museum - Kleine Museumssammlung Museo - Piccola collezione museale

Lokalna cesta Secondary road Nebenstrasse Strada secondaria Neasfaltirana kategorizirana cesta Unsurfaced road Strasse ohne Belag Strada non asfaltata Ostale ceste (asphalt ali macadam) Other roads (paved or unpaved) Sonstige strassen (mit oder ohne belag) Altre strade (asfaltate o non asfaltate)

Arheološko najdišče Slikovito mesto Archaeological site - Picturesque town Archäologische Ausgrabungstätte - Malerisches stadtbild Sito archeologico - Cittá pittoresca

14

Gozdna cesta - Cesta, zaprta za motorna vozila Forest road - Road closed to motor traffic Waldweg - Für Kfz gesperrte strasse Strada forestale - Strada chiusa al mototraffico Kolovoz - Steza Cart track - Footpath Fahrweg - Fussweg Carrareccia - Sentiero Železniška proga, enotirna dvotirna Railway, single track - double track Eisenbahn, eingleisig mehrgleisig Ferrovia a uno - a doppio binario Železniška postaja - Postajališče Railway station - Stop Bahnhof - Haltestelle Stazione ferroviaria - Fermata Cerkev - Grad - Grajska razvalina Church - Castle - Castle ruins Kirche - Schloss - Ruine Chiesa - Castello - Rudere

12

Dolinska trasa Adriabike

Servis koles Bicycle service Fahrrad-Service Manutenzione biciclette Izposoja koles Bicycle rental Fahrradverleih Noleggio biciclette Kolesarska trgovina Bicycle shop Fahrradgeschäft Vendita biciclette e accessori

Dolinska trasa Adriabike

11


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.