2014miporlp by Zveza potrošnikov Slovenije

2014

MIPOR ABOUT MIPOR - International Consumer Research Institute was established in 1993 by the Slovene Consumers’ Association and Which? (then called Consumer Association). MIPOR is a research institute, active in the fields of consumer protection policy, comparative testing of goods and services, capacity building and consultancy projects in the area of New Member States. MIPOR’s tests are published on a monthly basis in the only independent Slovene consumer magazine VIP and on the webpage of the Slovene Consumer’s Organization ZPS, together with various product pickers and additional content. O MIPORJU - Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je raziskovalna organizacija, ki se ukvarja s politiko varstva potrošnikov, s primerjalnim ocenjevanjem kakovosti izdelkov in storitev, z informacijsko dejavnostjo v podporo zastopanju, svetovanju, informiranju in izobraževanju potrošnikov. Leta 1993 ga je ustanovila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) skupaj z britansko potrošniško organizacijo Consumer Association. MIPOR je izdajatelj revije za potrošnike VIP, v sodelovanju z ZPS pa izdaja tudi vrsto izobraževalnih brošur za potrošnike. Aktivnosti MIPOR-ja niso osredotočene zgolj na Slovenijo, temveč tudi na Novo (Srednjo in Vzhodno) Evropo, kamor posreduje svoje izkušnje in izkušnje svojih partnerjev pri vzpostavljanju varstva potrošnikov in pri krepitvi nevladnih organizacij za varstvo potrošnikov.

LETNO POROČILO MIPOR 2014

MIPOR V ŠTEVILKAH V LETU 2014 Izvedli smo 39

potrošniških primerjalnih testov. Od tega je bilo 9 testov izvedenih v Sloveniji (zamrznjene pice margerita, bolonjske omake, pomarančni sokovi, zamrznjeni krompirček, detergenti za barvasto perilo, oblačila za tek, lesni peleti, alkalne baterije AA, klicni centri ponudnikov plina) in 30 mednarodnih testov izdelkov in storitev. Med najbolj brane teste na spletni strani se je uvrstil

test tabličnih računalnikov, ki si ga je ogledalo več kot 23.000 potrošnikov, sledita test mobilnikov in test lesnih peletov, ki ga pripravljamo skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije.

Veliko prahu je dvignil test zobnih krem dvignil veliko prahu, kjer se je izkazalo, da za dobro pasto ni potrebno odšteti veliko denarja in da so trgovske blagovne znamke enakovredna konkurenca dražjim blagovnim znamkam. Med primerjalniki pa so si potrošniki najpogosteje ogledali

Primerjalnik tabličnih računalnikov, Primerjalnik mobilnikov in Primerjalnik pomivalnih strojev.

V letu 2014 smo v slovenskih laboratorijih z ICRT oz. podskupino NTG (Nordic Testing Group), skupaj izvedli dva testa (detergenti za barvasto perilo in oblačila za tek), kar je vsekakor priznanje tako za ZPS kot tudi za slovenske laboratorije. Naročniki na revijo VIP so prejeli 12

številk revije VIP, ki so izšle v desetih zvezkih oz. na 352 straneh, ki so

potrošnikom ponudile obilo koristnega branja. Potrošniki so lahko na policah našli 32

novih izdelkov oz. storitev, označenih z znakom VIP Test. Pripravili smo 5

posebnih finančnih prilog s področja bančnih storitev na 20 straneh. Prispevki iz priloge Osebne finance na spletni strani www.zps.si ostajajo med zelo branami vsebinami. Najbolj bran članek je bil na temo varčevanja

»Poskrbite za svoje prihranke«. Ogledalo si ga je skoraj 6000 potrošnikov.

LETNO POROČILO MIPOR 2014

KAZALO 1

3 4

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA VIP 1. 1. Splošno o reviji VIP

1. 2. Izhajanje in obseg

1. 3. Redne rubrike revije VIP

1. 4. Priloga »Osebne finance«

1. 5. Financiranje in naročniki

1. 6. Znak kakovosti VIP TEST

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI 2. 1. Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev

2. 2. Testiranje tehničnih in drugih neprehranskih izdelkov

2. 3. Testiranje prehranskih izdelkov

2. 4. Tržni pregledi

MEDNARODNI PROJEKTI 3. 1. Tehnična podpora pri informacijski kampanji o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

3. 2. Efficiency_2.1 - New media for top informed consumers regarding sustainable and energy efficient products

DRUGO MEDNARODNO SODELOVANJE Pregled sestankov, delovnih srečanj in izobraževanj, ki so jih v letu 2014 opravili sodelavci MIPOR/ZPS

LETNO POROČILO MIPOR 2014

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA VIP

1.1.

Splošno o reviji VIP Pomemben del informiranja potrošnikov poteka prek revije za potrošnike VIP. Revija, ki izhaja od leta 1991, nastaja po mednarodno sprejetih pravilih, ki veljajo za potrošniške revije. V reviji ni oglasnih sporočil ponudnikov izdelkov in storitev, avtorji prispevkov pa so neodvisni strokovnjaki. Revija je kot vir nepristranskih in strokovno podprtih informacij v 23 letih izhajanja pridobila zaupanje, tako med potrošniki, kot strokovno javnostjo. Bralci med rednimi prispevki v reviji še posebej cenijo rezultate neodvisnih primerjalnih testov izdelkov in storitev, tudi zaradi dejstva, da nanje proizvajalci in trgovci nimajo vpliva. V reviji so bile objavljene vse najpomembnejše ugotovitve o testiranih izdelkih in storitvah, vključno s testnimi ocenami, podrobnosti o izvedenih testih pa smo redno objavljali tudi na spletu.

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

cena

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

4,95 EUR

cena

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

771318 108405

številka 4/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084 9

številka 3/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084 9

številka 2/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

4,95 EUR

številka 1/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084 cena

771318 108405

Med rednimi vsebinami so za potrošnike-bralce posebno zanimivi tudi prispevki, prek katerih jih seznanjamo s pravicami, ki jih imajo kot potrošniki. Bralcem hkrati svetujemo, kako pravice uveljaviti v praksi. Zelo dobro so med bralci sprejeti prispevki s področja varnosti tako živil kot izdelkov splošne rabe, prispevki o zdravem življenjskem slogu in zdravi prehrani ter okoljske vsebine, veliko prostora v reviji pa je bilo v letu 2014 namenjeno prispevkom s področja osebnih financ, predvsem bančnim in zavarovalniškim storitvam, saj zanimanje bralcev za tovrstne vsebine ne pojenja, zagotovo tudi zaradi pomanjkanja neodvisnih informacij s tega področja.

4,95 EUR

cena

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

številka 5/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

4,95 EUR

cena

4,95 EUR

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

VIP TEST

SADNI JOGURTI V nekaterih je sadja le za vzorec, veliko pa je sladkorja

UDARNI IN BATERIJSKI VRTALNIKI

VIP TEST

PRALNI STROJI

na trgu prevladujejo veliki

vse več je povprečnih

15. MAREC - SVETOVNI DAN PRAVIC POTROŠNIKOV

ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE - VESTE, KDAJ IN DO ČESA STE V PRIČAKOVANJU UPRAVIČENI? VELIKEGA POKA - telekomunikacije v Sloveniji

Potrošniki na preizkušnji? Vedno pogosteje!

VIP TEST n Samočistilne vgradne pečice

AVTO n Euro NCAP v letu 2013

n Električni brivniki

n Raziskava zanesljivosti avtomobilov

n Zobne kreme

PREhRANA/ZDRAVJE VIP TEST n Pametni n Vitamini skupine B telefoni MINI TEST n Predpakirana, očiščena zelenjava

OSEBNE FINANCE n Bančni računi za upokojence n Pomembna zmaga za uporabnike spletne banke

VIPOV VIP PARAGRAF TEST n Nesreče na smučiščih n Tablete za strojno– pomivanje kako ukrepati? posode n Zamrznjene pice margerita

KOMBINIRANI HLADILNOVIP TEST ZAMRZOVALNI APARATI POZOR, ROBOTI

NA VRTU

uporabna prostornina je lahko tudi za tretjino manjša!

Test robotskih kosilnic

NOVO: MOBILNA APLIKACIJA

OZNAČEVANJE

VIPOV PARAGRAF VIP TEST

n Dobite toliko izdelka, kot je zapisano na embalaži

n Pravica do zdravstvenih n Letne pnevmatike storitev v drugi državi n Protivirusni programi članici EU n Rjave barve za lase

KAKO NAJBOLJE DO KREDITA? »Veš kaj ješ«

POD DROBNOGLEDOM n Zobozdravstvene storitve – cene različne, prav tako čakalne dobe

VIP TEST VIPOV PARAGRAF n Otroški vozički n Ploski televizorjin Nakup stanovanja kaj je dobro vedeti

POD DROBNOGLEDOM

PREHRANA/OZNAČEVANJE

n Turistični aranžmaji skozi težave potrošnikov

n Potrošniki želimo vedeti označevanje porekla živil

Izhajanje in obseg

1.2.

V letu 2014 je izšlo dvanajst številk revije, ki so izšle v desetih zvezkih. Revija je izhajala prvi četrtek v mesecu v povprečnem obsegu posamične številke 32 strani, oziroma 48 strani, kot je bil obseg razširjenih izdaj (VIP 7-8/2014 in VIP 11-12/2014). V letu 2014 smo pripravili skupaj 352 strani koristnega branja. Enako kot v letu 2013, smo tudi v letu 2014 bralcem ponudili številne prispevke s področja osebnih financ, skupaj 20 strani. Te vsebine smo zaradi večje preglednosti objavljali v posebnih prilogah »Osebne finance«, ki so v letu 2014 izšle petkrat, in sicer v VIP št. 2, 5, 7-8, 10 in 11-12.

cena

4,95 EUR

cena

771318 108405

9,90 EUR

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

številka 9/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

številka 7-8/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

številka 6/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

771318 108405

Revija je v letu 2014 izhajala v povprečni skupni nakladi 6.590 izvodov. Večino izvodov smo distribuirali neposredno naročnikom oz. članom ZPS, del pa je bil namenjen prodaji prek kolportaže.

cena

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

številka 11-12/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

številka 10/2014 Letnik XXIV ISSN 1318-1084

4,95 EUR

cena

4,95 EUR

cena

9,90 EUR

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

OSEBNE FINANCE

VIP TEST

POGOSTO NISO TISTO, KAR PRIČAKUJEMO Test bolonjskih omak

Z OBRTNIKOM NE KAR »PO DOMAČE« VIP TEST

POD DROBNOGLEDOM

■ Otroški avtomobilski sedeži ■ Pralno-sušilni stroji ■ Kreme proti gubam

■ S posebnim zavarovanjem hitreje do specialista?

VIP_6_2014.indd 1

DOBRA KAKOVOST ŽE ZA MALO DENARJA

Test pomarančnih sokov LETALSKE DRUŽBE: NAJBOLJŠE IN NAJSLABŠE E VIP TEST PREHRANA ■ Sredstva za zaščito pred otroke ■ soncem Goljuﬁje za s hrano ■ Kolesarske čelade ■ Digitalni fotoaparati VIP_7-8_2014.indd 1

28. 05. 14 22:01

POD DROBNOGLEDOM ■ Kakovost klicnih centrov ponudnikov zemeljskega plina

PRIH www.ZAMENJAJin

RANI.si

POSKRBITE ZA SVOJE PRIHRANKE

Vipov paragraf

LAHKO IZDELEK PREPROSTO VRNETE V TRGOVINO?

Z Zvezo potrošnikov Slovenije do nižjega računa Pridružite se!

www.ZAMENJAJinPRIHRANI.si

Kako načrtovati praznične izdatke?

PREDSTAVLJAMO SPREMEMBE ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV se do 15. oktobra! Prijavite PREDSTAVLJAMO SPREMEMBE ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV OSEBNE FIN VIPFINANCE TEST

■ Kako■plačevati na Lesni peleti dopustu? ■ Detergenti za barvasto perilo ■ Talni sesalniki

VIP_9_2014_A.indd 1

26. 06. 14 11:47

POD DROBNOGLEDOM ■ Očala na recept – kakšna je sploh izbira?

OKOLJE VIP ravnanje TEST z ■ Ekološko

POD DROBNOGLEDOM

organskimi odpadki ■ Zimske pnevmatike ■ Večfunkcijske naprave

VIP_10_2014.indd 1

28. 08. 14 11:03

■ Zanesljivosti gospodinjskih aparatov

ŠPORT

VIP TEST

■ Zamrznjeni krompirček ■ Oblačila za ■ tek Dezodoranti in antiperspiranti ■ Slušalke za pametne telefone

OSEBNE FINANCE ■ Stroški gor, krediti za malenkost cenejši ■ Kaj pričakujemo od nove Evropske komisije?

POD DROBNOGLEDOM ■ Kako do manjkajočih zob? 9 771318 108405

25. 09. 14 06:52

LETNO POROČILO MIPOR 2014

Redne rubrike revije VIP

1.3.

Pomembnejše objave Največ prostora v reviji, v povprečju 85 %, zavzemajo prispevki, ki jih objavljamo v rubrikah Pod drobnogledom, VIP TEST, Tržni pregled, Vipov paragraf in Vprašali ste.

Rubrika Pod drobnogledom To je rubrika, ki je prisotna v vsaki številki revije, namenjena pa je objavi rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela, ki ga opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, v rubriki pa bralce seznanjamo tudi z aktivnostmi ZPS pri različnih kampanjah in mednarodnih projektih s področja varstva potrošnikov. VIP št. 1/2014:

Zdraviliško zdravljenje – veste, kdaj in do česa ste upravičeni?

VIP št. 2/2014:

Telekomunikacije v Sloveniji – v pričakovanju velikega poka

VIP št. 3/2014:

Potrošniki na preizkušnji – ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov

VIP št. 4/2014:

Zobozdravstvene storitve – cene različne, prav tako čakalne dobe

VIP št. 5/2014:

Turistični aranžmaji skozi težave potrošnikov

VIP št. 6/2014:

S posebnimi zdravstvenimi zavarovanji hitreje do specialista?

VIP št. 7-8/2014: VIP št. 9/2014:

Čakanje je zdaj krajše – klicni centri ponudnikov plina

VIP št. 10/2014:

Očala »na recept« Zanesljivost gospodinjskih aparatov – najboljši so dražji

VIP št. 11-12/2014:

Zobna protetika – kako do manjkajočih zob?

1/2014 Pod drobnogledom/VIPov paragraf

2/2014 pod drobnogledom

ZDraViliŠKO ZDraVlJenJe VeSTe, kdAj in do ČeSA STe uPrAVIČenI? Jasmina Bevc Bahar, Jana Huč Uršič

Okrevanje oziroma rehabilitacija po poškodbi, bolezni ali kirurškem posegu so najpogostejši razlogi za zdraviliško zdravljenje. A pridobiti odločbo le ni tako preprosto. Številne vloge so zavrnjene. Vprašanj o upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja je vedno več, izkušnje posameznikov z enako boleznijo pa so različne, zato smo tokrat zbrali ključne poudarke iz zakonodaje, ki opredeljuje to pravico. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so imenovani zdravniki v letu 2012 izdali 34.875 odločb glede napotitve na zdraviliško zdravljenje. Odobrenih je bilo 24.352 predlogov, na podlagi pritožb pa je Zavod odobril še dodatnih 444 napotitev.

V prIČAKoVANJU VelIKegA poKA Telekomunikacije v Sloveniji Boštjan Okorn

Slovenski telekomunikacijski trg je tudi v preteklem letu predvsem pobiral sadove vlaganj v minulih obdobjih. Prav veliko presenetljivega se na splošno ni dogajalo, so pa nekateri posamezni dogodki potrjevali tisto, kar smo zapisali že v lanskem prispevku: operaterji telekomunikacijskih storitev so se znašli v pasti, saj so cene do zdaj predvsem zmanjševali, pa čeprav jih v naslednjem obdobju čakajo velika vlaganja v nakup licenc za mobilno telefonijo, pa tudi v obnovo in razširitev omrežij.

4/2014 Pod drobnogledom

NAJBOLJŠI SO DRAŽJI!

Gredo Ljubljančani v zdravilišče pogosteje kot Mariborčani? Po podatkih ZZZS ne. Sporočili so, da je bilo v letu 2012 največ finančnih sredstev porabljenih za zavarovance v območni enoti Maribor (124 % glede na povprečje v Sloveniji), za njo so se zvrstile naslednje območne enote: Nova Gorica (116 %), Celje (107 %), Ravne na Koroškem (100 %), Ljubljana (97 %), Koper (96 %), Kranj (92 %), Murska Sobota (87 %), Krško (77 %) in Novo mesto (68 %). Podatkov o starostni strukturi zavarovancev pa ne spremljajo. 4

zdrAVIlIŠČe

Raziskava o zanesljivosti gospodinjskih aparatov nekaj statistike Po podatkih, ki jih je zbral Apek v zadnjem poročilu, je v Sloveniji stopnja uporabe mobilnih telefonov že skoraj 110 odstotna. to pomeni, da je v uporabi več telefonskih številk, kot je prebivalcev. Pravzaprav ni to nič čudnega, saj imamo poleg mobilnih telefonov še številne druge naprave, ki za povezovanje uporabljajo mobilna omrežja (denimo, tablične računalnike, naprave za avtomatizacijo doma; kartice SiM lahko najdete tudi v številnih avtomatih za pijačo, parkomatih in podobno ...).

mesečna naročnina za telefon pogosto zgolj simbolična. Pri mobilni telefoniji sta opazni dve pomembni spremembi. Med operaterji zdaj ni več Mobitela in zdaj govorimo le o telekomu Slovenije. in prav lani je bil telekomov tržni delež prvič manj kot 50-odstoten; to mejo navzdol je prestopil tudi pri deležu naročnikov. Seveda pa ostaja največji operater mobilne telefonije, za njim pa sta še vedno Simobil in tušmobil. kot kažejo Apekovi podatki, smo Slovenci pri uporabi širokopasovnega (fiksnega) interneta glede na evropsko povprečje nekaj manj napredni. Delež gospodinjstev, ki od doma komunicira s svetom vsaj

uporabnikov je hitrost celo manjša od 2 Črt Breskvar Mbit/s (le stežka bi lahko rekli, da gre za širokopasovni dostop). Je pa dejstvo, da se njihov delež vendarle zmanjšuje (še pred letom dni je bil več kot 17-odstoten), vendar pa je tudi delež tistih s hitrostjo prenosa nad 30 Mbit/s še vedno zgolj dobrih 5 odstotkov.

Danes težko rečemo, da je pralni stroj prestižni dodatek, ali da lahko sodobno gospodinjstvo preživi brez hladilnika. Nekaj spodbudnih številk pri širokopasovnem dostopu kažejo Tudi ponovno sesalnik nimobilna le gospodinjska muha, omrežja. število paketov z naročenim prenosom še podatkov se jevgradna v enem letu povemanj pečica. Okvara čalo za 20 odstotkov (približno 600.000). katerega kolimodemov od naštetih gospodinjskih tudi uporabnikov brezžičnih je že okrog 200.000. Je pa treba pripomniti, aparatov je zoprna zadeva, saj da mobilni internet vendarle ne more po-

zobozDraVStVene StoritVe Na drugi strani se na trgu fiksne telefonije še naprej zmanjšuje delež klasične

stati polnovredno nadomestilo za fiksni,

se je zgodilo sorodniku mojega znanca ...?«) in gotovo niso uporaben vir podatkov za odločitev o nakupu dragega gospodinjskega aparata. Ali torej sploh obstajajo kredibilni podatki o zanesljivosti izdelkov?

Po »W žn ra ra ka Zanesljivost aparatov je resnično težko ulovlji- lo va vrednota. Deloma jo lahko preverimo z labo- po ratorijskimi preizkusi, ko vzorčni aparat ciklično to

1.3.

Rubrika VIP TEST V tej redni rubriki objavljamo rezultate primerjalnih testov izdelkov in storitev, ki jih izvajamo potrošniške organizacije skupaj v okviru mednarodne organizacije za izvajanje potrošniških primerjalnih testov in raziskav ICRT (InternationalConsumerResearch&Testing) in v sodelovanju s posameznimi članicami ICRT. V rubriki VIP TEST objavljamo tudi rezultate tkim. domačih primerjalnih testov, ki jih izvedejo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave in Zveze potrošnikov Slovenije v sodelovanju z neodvisnimi zunanjimi inštitucijami (laboratoriji, razvojnimi in raziskovalnimi inštituti). Dobro ocenjenim izdelkom na željo proizvajalcev teh izdelkov podelimo znak kakovosti VIP TEST. V letu 2014 smo v rubriki VIP TEST objavili skupaj 39 primerjalnih testov, od tega 30 mednarodnih in 9 domačih testov. VIP št. 1/2014:

Euro NCAP / Samočistilne vgradne pečice / Zobne kreme / Električni brivniki za moške

VIP št. 2/2014:

VIP št. 3/2014:

Udarni in baterijski vrtalniki / Tablete za pomivalni stroj / Zamrznjene pice margerita / Osnovni mobilni telefoni

VIP št. 4/2014:

Letne pnevmatike / Hladilno-zamrzovalni aparati / Barve za lase / Protivirusna programska oprema

VIP št. 5/2014:

Ploski televizorji / Robotske kosilnice / Otroški vozički

VIP št. 6/2014:

Pralno-sušilni stroji / Kreme proti gubam / Bolonjske omake

Pralni stroji / Pametni telefoni

VIP št. 7-8/2014:

Zimske pnevmatike / Večfunkcijske naprave / Oblačila za tek lušalke za pametne telefone / Akcijske kamere / Dezodoranti in S antiperspiranti / Zamrznjeni krompirček

VIP št. 11-12/2014:

2/2014 Vip test

KOLESARSKA ČELADA – NEOBVEZNA, A KORISTNA

400 – 500 ppm

A 4.2.2

130

16/10,6

A 4.2.2

146

0,47

132

585

16/11,8

A 4.2.2

A 4.3.0

152

0,36

126

PrImernoST Za naVIgaCIjo

126

16/9,05

650

samsung galaxy s 4 active i 9295

Za odrasle osebe je uporaba čelade pri

InTerneT

144

0,40

32/26,3

510

Lg g 2

PoSluŠanje glaSbe

0,36

680

samsung galaxy s 4 gt-I 9505

elekTronSka PoŠTa

167

Cena: Več koT 500 € samsung galaxy note 3

HtC Windows phone 8 s

samsung galaxy Xcover 2 gt-I 7710

Teža (g)

Diagonala zaslona (mm)

Snemanje VIdea

(GB)

Vrednost SAR (10 g)

foTografIranje

Cena (€)

Urša Šmid Božičevič

Operacijski sistem*

klICanje In kraTka SPoročIla

PameTnI TelefonI - rezultati testa

Večno mlada koža je sveti gral kozmetične industrije in oglaševalcev, a tudi tokrat se je na testu izkazalo, da velika večina krem na testu kaj dlje od neutemeljenih trditev o učinkovitosti (žal) še ni prišla.

ZaSnoVa mobIlnIka

Urša Šmid Božičevič

nokia Lumia 625

samsung ativ s gt-I 8750

Test zobnih krem

Kaj je INCI? INCI je kratica za International Nomenclature of Test kolesarskih čelad Cosmetic Ingredients (mednarodna za odraslekozmetičnih nomenklatura sestavin). Po evropski zakonodaji Črt Breskvar morajo biti vsi kozmetični izdelki, zakon predpisuje, da morajo kiPrometni so v prodaji v EU, označeni s vsi otroci do 14. leta na INCI, kolesuvobvezno seznamom sestavin katerem nositi čelado, obveznost pa zvelja, četudi so sestavine navedene njihovimi se otroci na kolesuimeni. peljejo le kot potniki. mednarodnimi

Test krem proti gubam

Vgrajeni pomnilnik/ pomnilnik, ki je na voljo

HtC desire 500

OTROCI:

aš test je na laž postavil pretirane Učinkovitost pri glajenju gub smo izmerili obljube proizvajalcev o »glajenju do nanometra natančno: vsako od krem najbolj globokih gub z naravnim na testu je preizkusilo 30 udeleženk, ki pro-retinolom«, o »učinku liftin- so štiri tedne uporabljale kremo dvakrat (15 %) (10 %) (4 %) (10 %) (10 %) (15 %) (5 %) ga in biološkem delovanju« (karkoli naj bi dnevno. Na polovico obraza so namazale to že pomenilo) in o »poživljajoči dnevni testni vzorec, na drugo pa placebo kremo, 2 (4,4) 1 (4,6) (4,5) 2iz-(4,0)tako 1da (4,6) 1 (5,0)zelo natančno 1 (5,0) 2 (4,0) kremi proti gubam, ki vidno1zmanjša smo lahko izmerili 1 (4,5) (4,8)hkrati pa v trenutku 2 (4,3)prebudi 2 (3,7)razliko 1 (4,6) 1 (5,0) 1 (4,7) 2 (4,0) razitost 1gub, v globini gub in vlažnosti kože pri 2 (4,2) (4,2) 2 (3,8)eni in2 drugi (4,4) kremi. 1 (5,0) 1 (4,8)kamero 2 (3,8) kožo ter1ji(4,9) podari svež in sijoč2videz«. S posebno smo udeleženki rali območje 2 (4,4) 1 (4,8) 2 (3,8) 3 (3,1)pri vsaki 1 (4,6) 1 (5,0) fotograﬁ 2 (4,3) 2 (3,9) (27 %)

7-8/2014

6/2014

O PRAVI UČINKOVITOSTI (ŠE?) NE MOREMO GOVORITI samsung galaxy s 4 mini gt-I 9195

sony Xperia Z 1

ODRASLI: 1.000 do 1.500 ppm

BOlJ Beli, KOT SO, ne BODO Fluor je zelo pomembna sestavina zobnih krem in tokrat smo v laboratoriju med drugim izmerili, koliko ga zares vsebujejo. Izkazalo se je, da proizvajalci v svojih navedbah praviloma pretiravajo. Ugotovili pa smo tudi to, da za dobro zobno kremo ni treba odšteti veliko denarja. Na tiste »osvežujoče kristale«, ki naj bi jih vsebovala zobna krema, pa raje kar

samsung galaxy s 4 active i 9295

Lg g 2

Cena: Več koT 500 €

Lg optimus L 7 II p 710

samsung galaxy s 4 gt-I 9505

Raziskave so pokazale, da fluoridi v zobnih kremah za 30 do 40 odstotkov zmanjšajo možnost za nastanek zobne gnilobe. Pogoj: krema mora vsebovati zadostno količino fluorida.

samsung galaxy note 3

1/2014 VIP tESt

vožnji kolesom priporočljiva. Ali je sposebna krema zaIzjeme nego so profesionalni kolesarji sKoža tekmovalno okoli oči res nujna? okoli licenco, ki morajo obvezno oči je tanjša, a za njenouporabljati nego ne čelado. potrebujete posebne kreme. Ne obstaja raziskava, ki bi potrjevala, da za nego kože okrog oči potrebujete posebne izdelke. Kupovanje največkrat zasoljeno (4 %) dragih izdelkov, namenjenih negi okoli oči, jeotorej odveč. oliko predpisih. A navkljub želji,

SkuPna oCena

VIP št. 10/2014:

Lesni peleti / Talni sesalniki / Detergenti za barvasto perilo

uSklajeVanje PodaTkoV

VIP št. 9/2014:

Digitalni fotoaparati / Alkalne baterije AA / Kreme za sončenje za otroke / Pomarančni sokovi / Klicni centri ponudnikov plina / Kolesarske čelade za odrasle / Nosilci za kolesa

popravili, še vedno pa velja, da je uporaba število preizkuševalcev pa je dodalo individualne ocene o priročnosti, udobju in uporabnosti čelad. V tabelo s testnimi rezultati smo uvrstili modele, ki smo jih našli pri nas, celotno tabelo pa si lahko ogledate

1 (4,7) da bi1 (4,6) bilo drugače, ostajajo kolesar- čelade zelo priporočljiva. dali še jidve, tega ranljivimi ne obljubljata: Vichy med udeleženci 1 (4,9) 1kinajbolj (4,6) Aqualia & natural. prometu.inInNivea poškodbami, Na srečo se kolesarji tega vse bolj zave1 (4,7) vthermal 1 (4,5) med pure ki nastanejo prometnih ali pri dajo. Najbolj vestni uporabniki so starši, Zanimivo je,vda je njunnesrečah učinek na gube 1 (4,7)

LETNO POROČILO MIPOR 2014

1.3.

Rubrika Tržni pregled V rubriki objavljamo rezultate tržnih pregledov izdelkov in storitev, pri katerih si ogledamo eno ali nekaj njihovih pomembnih lastnosti (n.pr. vsebnost hranil in drugih sestavin, prehranske in zdravstvene trditve na deklaraciji, cene …). V letu 2014 smo objavili rezultate izvedenih 9 tržnih pregledov izdelkov in storitev, med njimi so bili najpogosteje zastopani prehranski izdelki. Tržne preglede opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. VIP št. 1/2014:

Sadni jogurti

VIP št. 2/2014:

Predpakirana, očiščena in oprana zelenjava

VIP št. 4/2014:

Jajca

VIP št. 4/2014:

Zobozdravstvene storitve

VIP št. 6/2014:

Posebna zdravstvena zavarovanja

VIP št. 7-8/2014: VIP št. 9/2014:

Nadomestki mesa in sira

VIP št. 10/2014:

Očala na recept Sveže mleto meso

VIP št. 11-12/2014:

Izdelki iz surimija

2/2014 prehrana/mini test

10/2014 Prehrana/Tržni pregled

4/2014 Prehrana/Tržni pregled

IZ OZNAČB POGOSTO TEŽKO RAZBEREMO KAKOVOST MESA

doBIte tIsto, KAr ste prIČAKoVAlI?

Kokoši nesejo jajca z rjavo, belo in zelenkasto lupino. Nekateri menijo, da so jajca z rjavo lupino boljša, bolj »naravna« od npr. tistih z belo lupino. To ne drži, saj kakovost jajc ni odvisna od barve lupine; ta je namreč odvisna zgolj od vrste kokoši nesnice.

Predpakirana, očiščena in oprana zelenjava

Ob vsakodnevnem pomanjkanju časa je zagotovo dobrodošla ponudba predpakirane in očiščene listnate zelenjave, torej tiste, pri kateri embalažo le odpremo, preložimo vsebino v posodo, jo po želji zabelimo in zaužijemo. Vendar pa so nas potrošniki že večkrat opozorili, da zelenjava ni izpolnila njihovih pričakovanj, saj je bila uvela, neprijetnega vonja, posamezni listi so bili celo nagniti. Odpravili smo se po nakupih, da bi preverili dejansko stanje na trgu.

jajCa–

dr. Tanja Pajk Žontar

o vzorce predpakirane, očiščene zelenjave smo se odpravili v sedem trgovin, a našli smo jo le v štirih. kupili smo enajst vzorcev očiščene zelenolistne zelenjave (v nadaljevanju solatnice): štiri vzorce mešane solate, dva vzorca rukole ter po en vzorec motovilca, solate ledenke, kodrolistne endivje, berivke in solate romana. V trgovinah so bile največkrat na izbiro solatnice blagovne znamke Valfrutta, največjo ponudbo pa so imeli v e. leclerc-u.

soLata In sLovenCI Slovenci imamo radi različne zelene solate, kar je potrdila tudi raziskava o prehrambnih navadah odraslih prebivalcev Slovenije (iVZ RS, 2009). 33,9 % Slovencev uživa različne vrste zelene solate 4 do 6-krat na teden, kar pa je manj kot leta 1997. V zadnjih letih se je povečal tudi delež ljudi, ki solate nikoli ne uživajo. Verjetno so tudi vse višje cene zelenjave eden od razlogov za manjše uživanje solate. »Mehke« solatnice so bolj priljubljene pri otrocih in starostnikih, običajno pa vsebujejo manj hranilnih snovi v primerjavi s »trdimi« solatnicami, ki vsebujejo več vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, več pa je v njih tudi različnih grenčin in snovi, ki ugodno vplivajo na naše telo.

nepogrešljiva in poceni

Marjana Peterman

če je bilo le mogoče, smo izbrali vzorce z daljšim rokom uporabnosti. Pri solatnicah smo preverili njihove senzorične lastnosti, označbe, higieno in varnost (morebitno prisotnost bakterij) ter seveda popisali cene.

izgubljene informacije Pri pregledu označb smo upoštevali informacije v slovenskem jeziku. Preverili pa smo tudi, kaj je proizvajalec zapisal v tujem jeziku in ugotovili, da se pri prevajanju kar nekaj informacij »izgubi«, kot da za slovenskega potrošnika ne bi bile zanimive oziroma pomembne. ena od takšnih informacij je hranilna vrednost: pri šestih vzorcih je bila izpisana le v tujem jeziku. izgubijo se tudi informacije o priporočeni

➊

➋

temperaturi shranjevanja v hladilniku (ali pa so v slovenščini drugačne kot v originalnem jeziku), pa informacije o poreklu ter deležih posameznih vrst solatnic v embalaži. tudi dejstvo, da je vrečka biorazgradljiva, je informacija, ki bi zagotovo zanimala naše kupce.

Jajca že od začetkov civilizacije sodijo med človekova osnovna živila. S prehranskega vidika so beljakovinsko živilo, ki je mnogostransko uporabno v kulinariki in tudi cenovno dostopno. Ponudba jajc je danes zelo pestra, tako po kakovosti kot tudi glede pestrosti prireje. Seveda tudi cenovno. O tem smo se prepričali, ko smo se odpravili v nekatere večje trgovine in preverili ponudbo jajc. nekaj statističnih podatkov

Senzorične lastnosti

človek je že v pradavnini nabiral jajca različnih ptic, kokoši pa naj bi udomačil okoli leta 7.500 pred našim štetjem. Danes za prodajo v velikem obsegu pridobivamo le kokošja jajca (Gallus gallus). Druge vrste jajc so redkejše, na primer prepeličja, pa tudi gosja (so 4-krat težja od kokošjih), račja, jerebičja. Posebnost so nojeva jajca, ki so 20-krat težja od kokošjih, okus pa je podoben.

Skupina senzoričnih preizkuševalcev je pri vzorcih še isti dan, ko so bili kupljeni, preverila barvo, videz, vonj in zaznavo v ustih, pri čemer je imela v končni oceni največjo težo ocena za zaznavo v ustih. Za optimalno izražene vse senzorične lastnosti bi lahko vzorec dobil največ 20 točk, a takšnega nismo našli.

➌

Eno veliko jajce (okoli 58 gramov užitnega dela) v povprečju vsebuje:

➍

➎

78 kcal/327 kJ, 6,3 g beljakovin, 5,4 g maščobe in 1,5 g nasičenih

➊ Neenakomerno veliki listi, ki niso dobro ločeni. ➋ Prisotne so koreninice. ➌ Rjavi rezi. ➍ Slabo oprana solata in nagniti listi. ➎ Nagniti listi.

maščobnih kislin.

Po podatkih FAO, Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, naj bi bilo leta 2009 na svetu 6,4 milijarde kokoši nesnic, v Sloveniji pa jih je bilo leta 2012 okoli 1,2 milijona in znesle so kar 322 milijonov jajc, pri čemer so jih 133 milijonov ali 19.000 ton prodali kot sveža, jedilna jajca. V Sloveniji smo v letu 2012 pojedli 9 kilogramov jajc na prebivalca, kar je nekaj manj kot 3 jajca na teden. evropsko povprečje je bilo 12 kilogramov na leto na prebivalca. V letu 2012 je bila v Sloveniji cena konzumnih jajc 18 % pod povprečjem eU. V letu 2012 je bila v Sloveniji samooskrba z jajci 92-odstotna.

Jajca so dober nadomestek za meso Jajca vsebujejo biološko zelo kakovostne beljakovine, saj imajo vse esencialne aminokisline (te so gradniki naših tkiv). Že dve jajci (okoli 100 gramov) na dan zadostijo 25 % naših telesnih potreb po beljakovinah. Jajca so dober vir vitaminov A, D, b 6 in b 12, riboflavina, folne kisline, holina, v njih je tudi nekaj vitamina e. So vir železa, kalcija, fosforja, kalija, cinka in selena, pa tudi luteina (antioksidant).

Ponudniki zelo različno navajajo podatke o kategoriji, količini in razmerju posameznih vrst mesa. Najkakovostnejše mleto mešano meso smo glede na obvezne oznake našli v Lidlu. Proizvajalec Chira ponuja v mešanem mletem mesu svinjsko meso I. kategorije (stegno) in goveje meso I., II. in III. kategorije. Žal pa iz oznak ni mogoče razbrati, koliko je v izdelku posameznih kategorij mesa. »Mleto mešano« iz Eurospina vsebuje le meso III. kategorije. Najbolj pogosto pa izdelki vsebujejo mlado govedino III. kategorije (vrat, podplečje) in svinjsko meso II. kategorije (pleče). Tudi natančnost označevanja razmerja med kategorijami mesa je na posameznih izdelkih različna. Še najbolj natančni so pri Mesninah Celje. Ena od obveznih navedb na izdelku, ki tudi določa njegovo kakovost, je razmerje med kolagenom (beljakovina vezivnega tkiva) in mesnimi beljakovinami. Za mleto mešano meso, ki vsebuje tudi svinjino, mora biti to razmerje manjše ali enako 18 %. V vseh izdelkih je to razmerje ustrezno, na mletem mesu iz Eurospina pa tega podatka ni.

NAŠ NASVET Predpakirano sveže mešano mleto meso izginja s trgovskih polic, namesto njega pa velika večina trgovcev ponuja potrošnikom »mesni pripravek« z nepotrebnimi dodatki. Svetujemo, da se po sveže mleto meso raje odpravite k mesarju, kjer boste tudi sami določili, iz katerega dela živali naj vam odreže meso za mletje (najprimernejši so kosi govejega ali svinjskega mesa II. kategorije), kolikšno naj bo razmerje med svinjino in govedino, kako drobno naj bo meso zmleto, ne nazadnje pa boste izvedeli tudi za poreklo mesa; in mesar ga bo zmlel pred vašimi očmi.

Prehranska tabela na izdelku sicer ni obvezna, so jo pa nekateri proizvajalci uporabili za prikaz razmerja med sestavinami mesa. Opazili smo, da je realna vrednost beljakovin v izdelkih sorazmerno majhna, le 15 %, med tem ko recimo goveji ali svinjski zrezek vsebuje kar 20 % beljakovin. Pripravki iz mešanega mletega mesa lahko vsebujejo do 30 % maščobe. Izdelek Eurospina »Mleto mešano« je edini, na katerem sploh ni navedena vsebnost maščobe, pri drugih pa je zapisano, da ima meso manj kot 20 % maščobe. Hofer obljublja mesni pripravek z najmanj maščobe (15 %), najbolj masten izdelek, 30 % maščobe, pa smo našli v Intersparu in E. Leclercu.

In ne pozabite: sveže mleto meso kupujte sproti in ga porabite še isti dan, do takrat pa ga obvezno hranite v hladilniku.

Izdelke porabite še isti dan

Po KrIVIcI Na slabeM glasu Jajca so bila zaradi količine maščobe dolgo na slabem glasu, predvsem pa zaradi holesterola. Najnovejše raziskave pa kažejo, da sta učinek nenasičenih maščobnih kislin v jajcu in dejstvo, da je v njem razmeroma malo nasičenih tista dejavnika, ki izboljšujeta razmerje med HDl (dober holesterol) in lDl (slab holesterol). Zato so se spremenila tudi priporočila glede uživanja jajc. Mirno lahko zaužijemo eno jajce na dan (7 na teden), seveda če smo zdravi. Za tiste s sladkorno boleznijo tipa 2 in tudi tiste, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, pa velja omejitev, da lahko na teden zaužijejo največ tri jajca.

Rok trajanja predpakiranega svežega mletega mešanega mesa je 8 dni, za sveže mleto mešano meso iz Eurospina in mesni pripravek iz E. Leclerca pa 4 dni. Neupoštevanje pogojev hranjenja zelo skrajša rok uporabe, zato izdelek porabite, če je le mogoče, še isti dan. Pri nakupu preverite datum pakiranja in izberite čim bolj svež izdelek. Navodila za pripravo smo našli na vseh izdelkih. Večina proizvajalcev navaja, da je treba izdelek pred uporabo toplotno obdelati na 85 °C, hraniti pa ga je treba na temperaturi do +4 °C. Presenetljivo, Lidlove izdelke naj bi potrošniki hranili pri 0 do 2 °C, kar ni temperatura, ki bi jo lahko dosegli v hladilnem delu običajnega domačega hladilnika. Potrošnik praktično že takoj, ko pri trgovcu vzame izdelek s hladilne police, prekine hladno verigo. Če bi potrošnik izdelek reklamiral, bi potegnil »ta kratko«, saj neustrezno ravnanje z izdelkom precej zmanjšuje trgovčevo odgovornost. Sicer pa lahko pohvalimo Lidlove in Hoferjeve izdelke, saj smo pri njih našli tudi sicer koristne informacije o ravnanju z mesom.

CENE – LE ENA VEČJA PODRAŽITEV Cene predpakiranega mletega mesa so se v primerjavi z lanskim letom le malo spremenile. Opazili pa smo, da se trgovci pri oblikovanju cen prilagajajo drug drugemu. Najcenejša sta Hofer in Lidl, ki cen nista spremenila, s pocenitvijo za 14 centov pa se jima je približal Spar. Za 30 centov dražje meso kot lani boste kupili v Eurospinu in E. Leclercu. Mercator pa je izdelek podražil kar za 46 odstotkov, tako boste za kilogram odšteli 2,10 evrov več kot lani, in sicer 6,64 evra. Cene svežega mletega mešanega mesa pri mesarjih (tudi tistih v sklopu večjih trgovin) so odvisne od kakovosti zmletega mesa in vaših morebitnih zahtev, da zmeljejo prav določeno kategorijo mesa. V Mercatorju je bila cena za povprečno kakovostno meso 6,99 evra, v Intersparu pa za I. kategorijo 8,47 evra. Pri nakupu pa vendarle velja biti pozoren, saj lahko tudi pri mesarju naletite na »mesni pripravek«, mislite pa, da ste dobili poceni sveže mleto mešano meso. To se je nam zgodilo pri E. Leclercu. Primerjava cen predpakiranega mešanega mletega mesa Mercator (mesni pripravek)

V 100 gramih užitnega dela jajca je 10 gramov maščobe, a le okoli 2,4 grama nasičenih maščobnih kislin. V 100 gramih govejega in tudi svinjskega mesa je še enkrat več nasičenih maščobnih kislin, zato so jajca zdrav nadomestek za meso in so primerno živilo za »dan brez mesa«.

l. 2013 Cena v €/kg 4,54

l. 2014 Cena v €/kg

Razlika v €

6,64

+ 2,1

Spar (mesni pripravek)

4,12

3,98

- 0,14

E.Leclerc (mesni pripravek)

3,99

4,29

+ 0,3

Lidl (sveže meso)

3,98

Lidl- Chira (mesni pripravek)

4,58

Eurospin (sveže meso)

3,99

4,29

+ 0,3

Hofer (mesni pripravek)

3,98

24 VIP_10_2014.indd 24

25. 09. 14 06:52

1.3.

Rubrika Vipov paragraf Rubrika je namenjena seznanjanju potrošnikov z aktualno zakonodajo in predpisi, ki so pomembni za potrošnike in varstvo njihovih pravic. Rubriko pripravljajo praviloma strokovnjaki pravne stroke, ki delujejo v okviru pravne in svetovalne pisarne ZPS. VIP št. 1/2014:

Pravica do zdraviliškega zdravljenja

VIP št. 2/2014:

Nesreče na smučiščih – kako ukrepati in kdo krije stroške reševanja

VIP št. 3/2014:

Pravica do zdravstvenih storitev v drugi državi članici EU

VIP št. 4/2014:

Nakup stanovanja – kaj je dobro vedeti

VIP št. 5/2014:

Turistični aranžmaji – kako ukrepati, ko gre kaj narobe

VIP št. 6/2014:

Pravice potrošnikov in obrtniške storitve

VIP št. 7-8/2014: VIP št. 9/2014:

Zdravstvene storitve v tujini

VIP št. 10/2014:

Spremembe Zakona o varstvu potrošnikov Pravice pacientov

VIP št. 11-12/2014:

Možnost vračila brezhibnih izdelkov Rubrika Vprašali ste V rubriki objavljamo predvsem praktične primere pritožb in oškodovanj potrošnikov, s katerimi so se srečali svetovalci v svetovalni pisarni ZPS, in pa različna vprašanja, ki jih potrošniki zastavljajo uredništvu revije prek e-pošte in družabnih omrežij Facebook in Twitter, kot tudi prek foruma na www.zps.si. V povprečju smo v rubriki v vsakem zvezku revije objavili po 6 primerov.

2/2014 Vipov paragraf

4/2014 Vipov paragraf

7-8/2014 Vipov paragraf

ogled nepremičnine

Z modro kartico do enakih pravic kot domačini

Zelo pomembno je, da se ne osredotočite

NesreČe NA sMUČIŠČIH

NAKUP STANOVANJA-

mag. Jana Huč Uršič

Smučanje je pri Slovencih med bolj priljubljenimi zimskimi športi. Ker pa se na naših smučiščih poškoduje vsako leto kar odstotek smučarjev, bi morala biti pozornost vseh odgovornih, pa tudi smučarjev, usmerjena predvsem v varno smuko. To še posebej velja med šolskimi počitnicami, ki so pred vrati. Na srečo se velika večina nesreč konča le z manjšimi poškodbami. Pa vendar, kaj storiti, če se na belih strminah pripeti nesreča?

e se zgodi nesreča na cesti, večina ve, kako ukrepati, če pa se zgodi na smučišču, pa mnogi ne vedo, da je to področje tudi zakonsko urejeno. Zakon o varnosti na smučiščih (v nadaljevanju Zakon) namreč določa pravice in dolžnosti upravljavca smučišča in njegovih nadzornikov, ureja tudi pooblastila policistov na smučišču in določa pravila ravnanja smučarjev in drugih obiskovalcev na urejenih smučiščih. Pravila so namenjena prav zagotavljanju varnosti in večjega reda na smučiščih ter varovanju smučarjev pred poškodbami. odgovornost drugega smučarja za poškodbe. če smučar ravna v nasprotju s pravili varnega smučanja, kot so določena v mednarodnih pravilih FiS ter v Zakonu, potem je odgovoren za nesrečo in morebitne poškodbe drugega smučarja. Med pogoste vzroke nesreč sodijo prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje, nedovoljeno prečkanje smučišča, zadrževanje na njem, smučanje pod vplivom alkohola ali drog, deloma pa tudi neprimerna oprema in precenjevanje smučarskih sposobnosti. Smučar, ki je odgovoren za povzročeno škodo, jo mora oškodovancu tudi povrniti. odgovornost upravljavca smučišča. Za nesrečo je lahko odgovoren tudi upravljavec smučišča, ki ni storil vsega, kar mu za zagotavljanje varnosti na smučišču nalaga zakon. Upravljavec mora npr. poskrbeti, da so meje smučišča jasno vidne. Poskrbeti mora za zavarovanje pred plazovi, za urejenost in označenost smučarskih prog, zaščito nevarnih mest, nadzor na smučišču in za reševanje. Zakon mu tudi nalaga, da mora zapreti smučišče, ali njegov del, če obstaja nevarnost sprožitve plazov, če so zaščitna sredstva poškodovana, če vremenske razmere (gosta megla, močan veter…) pomenijo nevarnost za smučarje, če ni zagotovljen nadzor na smučišču in če ni zagotovljeno reševanje poškodovancev. če se poškodujete po krivdi ali zaradi malomarnosti upravljavca smučišča, je ta odgovoren za škodo, ki jo pri tem utrpite. Upravljavci smučišč zato zavarujejo svojo odgovornost za telesne po-

kaj je dobro vedeti Za večino potrošnikov je nakup nepremičnine eden večjih projektov v življenju. Da bo potekal čim manj stresno, je dobro poznati pravila, ki veljajo pri prometu z nepremičninami, ter pasti pri nakupu. V tokratnem prispevku se bomo omejili na nakup stanovanja. mag. Jana Huč Uršič

škodbe ali poškodbe opreme, če bi škoda nastala po njihovi krivdi ali zaradi njihove malomarnosti. Na smučišču pa so zavarovani le smučarji, ki imajo veljavno smučarsko vozovnico. Upravljavec smučišča je odgovoren le takrat, ko smučate na smučarski progi, ki je odprta. Upravljavec smučišča ne odgovarja za poškodbe smučarja, ki se je poškodoval zunaj urejenih prog.

Pred nAKuPom Pred nakupom je treba dobro premisliti, kakšno stanovanje si želite oziroma ga potrebujete, seveda pa je še kako pomembna tudi finančna plat nakupa. če računate na kredit, je dobro vedeti, da banke ne ponujajo kredita v višini vrednosti nepremičnine, ampak ga znižajo za določen odstotek (vsaj za 20 %). banke običajno pri dodeljevanju kredita tudi ne upoštevajo oglaševane cene, ali cene, ki ste jo dosegli v pogajanjih s prodajalcem, temveč same ocenijo vrednost stanovanja, običajno po opravljenem ogledu. to v praksi pomeni, da lahko banka stanovanje, za katerega sta se s prodajalcem dogovorila za ceno 170.000 evrov, oceni na 150.000 evrov in vam odobri kredit v višini največ 120.000 evrov. torej boste morali 50.000 evrov zagotoviti sami.

Na smučiščih smo velikokrat priča gneči, ki je pogosto vzrok za nesreče, zato bi morali čim prej določiti zgornjo mejo zmogljivosti posameznega smučarskega centra, upravljavce smučišč pa kaznovati, če bi na smučišče spustili več smučarjev, kot je zmogljivost smučarskih prog.

kako ukrepati, če se zgodi nesreča? če menite, da je za vašo poškodbo kriv upravljavec smučišča ali drug smučar, je treba takoj poklicati na pomoč reševalno službo in nadzornika smučišča, ki bosta sestavila zapisnik o nesreči ter fotografirala prizorišče nesreče. če imate pri sebi mobilni telefon ali fotoaparat, tudi sami fotografirajte kraj dogodka, seveda če lahko to storite. Svetujemo tudi, da shranite svojo veljavno smučarsko karto. Poskušajte zbrati tudi imena in naslove prič dogodka, saj so pri dokazovanju krivde največkrat ključne. Žal se očividci pogosto nočejo vmešavati v pojasnjevanje okoliščin nesreče in običajno hitro odidejo s prizorišča. Vsakdo pa se mora zavedati, da mora, ko je očividec ali nepoškodovani udeleženec nesreče, počakati na prizorišču do prihoda nadzornika ali policista.

če se vam z nakupom ne mudi, ne hitite, saj statistični podatki kažejo, da se cene stanovanj še vedno znižujejo.

Zasebni oglasi in oglasi nepremičninskih agencij Primerno stanovanje običajno iščemo s pomočjo oglasov v časopisih, različnih oglasnikih in na spletu, ki jih objavljajo tako zasebni prodajalci kot tisti, ki so se odločili izvesti prodajo s pomočjo nepremičninske družbe. Pri oglasih nepremičninskih agencij pa se rado zatakne. ko potrošnik pokliče zaradi oglasa za stanovanje, ki ga ponuja nepremičninska agencija, se nemalokrat zgodi,

Zavedati se tudi morate, da pri nesreči običajno ugotavljajo tudi psihofizično stanje poškodovanega smučarja. Pozorni so zlasti na to, ali je poškodovanec morebiti pod vplivom alkohola in ali je uporabljal zaščitno čelado in drugo zaščitno opremo. takojšnje ukrepanje poškodovanega smučarja ali oseb, s katerimi smuča, je pomembno zato, ker bo moral kasneje sam doka-

da nepremičninski posrednik kot pogoj za ogled stanovanja zahteva podpis pogodbe o posredovanju. PoZor: potrošniku, ki se zanima za nakup stanovanja, z agencijo ni treba podpisati pogodbe o posredovanju. Takšno pogodbo sta namreč sklenila nepremičninska agencija in lastnik, ki želi prodati stanovanje. S to pogodbo se je nepremičninska družba zavezala, da si bo prizadevala najti tretjo osebo, ki se zanima za nakup nepremičnine, in navezati stik z naročnikom (lastnikom stanovanja). če vas nepremičninska družba kot potencialnega kupca sili k sklenitvi pogodbe o posredovanju ali kot pogoj za ogled zahteva podpis pogodbe, je takšno ravnanje v nasprotju s kodeksom dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami. takšno ravnanje pomeni tudi nepošteno poslovno prakso. kršitelja lahko prijavite komisiji za kršitve kodeksa pri Združenju družb za nepremičninsko posredovanje. Seveda pa takšno ravnanje ni stalna praksa nepremičninskih družb. Na spletnem mestu http://zdnp.gzs.si/slo/ kodeks/ si lahko ogledate seznam nepremičninskih družb, podpisnic izjave o spoštovanju kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami.

zgolj na stanovanje, ampak ste pozorni tudi na »splošno kondicijo« stavbe kot celote (stanje strehe, fasade, urejenost/dotrajanost skupnih prostorov in naprav), v kateri je stanovanje, ki vas zanima. Slaba streha in prazen rezervni sklad lahko pomenita več tisoč evrov dodatnih stroškov, ki vas bodo doleteli po nakupu stanovanja. k ceni stanovanja dodajte tudi potrebne izdatke za prenovo.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EKZZ) je brezplačna, do nje ste upravičeni, če ste obvezno zdravstveno zavarovani. Z njo ste med začasnim bivanjem v vseh državah članicah EU, na Islandiji, Norveškem, v Liechtensteinu, Švici, na Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in v Avstraliji upravičeni do potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Kartica vam torej odpira vrata izvajalcev zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži pod enakimi pogoji, kot veljajo za domačine.

Od lastnika stanovanja zahtevajte podatke o mesečnih stroških (stroški ogrevanja, skupni stroški večstanovanjske hiše, rezervni sklad, upravnik, parkiranje ipd.), saj so lahko razlike med stanovanji precejšnje.

Preverjanje zemljiškoknjižnega stanja

Obseg pravic se razlikuje od države do države

Pozorni bodite na zemljiškoknjižno urejenost (urejeno lastništvo, vpisana etažna lastnina) ter na morebitne obremenitve nepremičnine (hipoteka, osebna služnost, ipd.). PoZor: če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (ZK), boste lahko kot kupec vpisali lastninske pravice v ZK samo, če vam bo prodajalec izročil listino (pogodbo), na podlagi katere je sam pridobil lastninsko pravico. Če je bila nepremičnina od takrat, ko je bila zgrajena, prodana večkrat, vam mora prodajalec izročiti vse pogodbe, na podlagi katerih so njegovi pravni predniki (prejšnji prodajalci) pridobili lastninsko pravico (t. i. veriga pogodb). Na vsaki pogodbi mora biti overjen podpis prodajalca in v njej podatki o nepremičnini, ki so potrebni za vpis v ZK. Če je prodajalec nepremičnino pridobil na podlagi dedovanja, vam mora izročiti tudi sklep o dedovanju s potrdilom sodišča, da je sklep pravnomočen.

Koristne informacije vedno na dlani! Na pametni telefon si lahko naložite aplikacijo »evropska kartica zdravstvenega zavarovanja«. To je vodnik za njeno uporabo, ki obsega splošne informacije o kartici, telefonske številke za klic v sili, informacije o vrstah zdravljenja in stroških, za katere velja kartica, navodila za povračilo stroškov in podatke o osebah, s katerimi se povežete, če jo izgubite. Aplikacija je na voljo v 24 jezikih s preprosto možnostjo preklapljanja med njimi.

TUDI Z „MODRO KARTICO“ NI VSE BREZPLAČNO

SKlenITeV Pogodbe Po uspešnih pogajanjih s prodajalcem je treba skleniti prodajno pogodbo. če to iz različnih razlogov še ni mogoče, pa je treba skleniti predpogodbo. Zakoni, ki urejajo promet z nepremičninami, kot pogoj za veljavnost pogodbe o prodaji nepremičnine določajo, da mora biti ta sklenjena v pisni obliki. Kaj je ara? V prometu z nepremičninami se stranki pogosto dogovorita za aro. to je instrument utrditve pogodbene obveznosti. Višina are naj ne bi presegala 10 % dogovorjene cene nepremičnine. V praksi stranke pogosto zmotno mislijo, da je ara veljavna že s tem, ko kupec izroči prodajalcu določen znesek denarja kot aro, ne da bi stranki hkrati sklenili tudi prodajno pogodbo ali

Zdravstvene storitve v tujini mag. Jana Huč Uršič

Zakorakali smo v čas poletnih počitnic, ki jih veliko slovenskih potrošnikov preživi tudi čez mejo. Vedno več se jih zaveda, da mora biti obvezen del počitniške prtljage tudi evropska kartica zdravstvenega zavarovanja oz. t. i. "modra kartica". Včasih pa od nje pričakujemo več, kot nam lahko zagotovi. Ali veste, kakšne so njene omejitve, v katerih državah jo lahko uporabite in kako jo lahko najhitreje naročite?

Zdravstveni sistemi v posameznih državah so različni (različen je npr. obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ponekod je v veljavi sistem soudeležbe pacienta pri stroških za vsak obisk zdravnika ali izdani recept idr.), zato se še pred odhodom pozanimajte, kaj zagotavlja javni zdravstveni sistem v državi, kamor se odpravljate na počitnice. Koristne informacije o zdravstvenih sistemih drugih držav boste našli na spletnem mestu ZZZS v rubriki Zdravstveno zavarovanje v tujini /Informacije o tujih državah.

EKZZ ne velja pri načrtovanem zdravljenju v tujini Dobro je vedeti, da kartica ne pokriva stroškov zdravljenja v drugi državi, če ste se v tujino odpravili z namenom, da bi se tam zdravili ali pa rodili. O možnostih povračila stroškov za načrtovano zdravljenje v drugih državah, članicah EU, smo pisali v reviji VIP 3/2014.

EKZZ ne pokriva stroškov prevoza v domovino Upoštevajte tudi, da kartica običajno sicer omogoča nujne reševalne prevoze do najbližjega izvajalca zdravstvenih storitev v tujini, ne bo vam pa v pomoč npr. pri prevozu domov, če boste resno zboleli ali doživeli hudo nesrečo. Tudi nujni prevozi po zraku (npr. s helikopterjem) niso povsod del pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Če se v tujino odpravljate na aktivne počitnice (npr. gorsko plezanje, potapljanje, kolesarjenje ...) razmislite o sklenitvi komercialnega zavarovanja.

28 VIP_7-8_2014.indd 44

26. 06. 14 11:51

LETNO POROČILO MIPOR 2014

Priloga »Osebne finance«

1.4.

Tudi v letu 2014 smo posebno pozornost namenili informiranju potrošnikov na področju osebnih financ in ponudbe finančnih produktov, saj zanimanje bralcev za tovrstne vsebine ne upada. Pripravili smo pet posebnih finančnih prilog in na ta način bralcem ponudili 20 strani koristnega branja s področja bančništva in zavarovalništva. Finančna priloga v reviji VIP izhaja v okviru dejavnosti informiranja in izobraževanja potrošnikov, osredotočena pa je na storitve, ki jih ponujajo banke in hranilnice v Sloveniji. V letošnjem letu je do izšlo 10 mesečnih številk Revije VIP, finančna priloga pa je bila vključena v številkah 2, 5, 7-8, 10 in 11-12. Prispevki iz Finančne priloge so objavljeni tudi na spletni strani www.zps.si in so brezplačno dostopni vsem obiskovalcem spletne strani.

Letos izdane finančne priloge so obravnavale naslednje teme:

Bančni računi za upokojence / ZPS je za uporabnike banke dosegla pomembno zmago / Potrebne so izboljšave pri direktnih obremenitvah VIP št. 5 Kako najbolje do kredita? VIP št. 7-8 Kako plačevati na dopustu? / Za varno uporabo bančne kartice in mobilne banke / Prihaja brezstično plačevanje z bančno kartico VIP št. 10 Poskrbite za svoje prihranke – varčevalni račun, obročno varčevanje, depozit VIP št. 11-12 Stroški gor, krediti za malenkost cenejši / Kaj pričakujemo od nove Evropske komisije / Kako načrtovati praznične izdatke? VIP št. 2

Prilogo Osebne finance, kakor tudi primerjalnike bančnih storitev, sofinancira Banka Slovenije, s katero ZPS že dlje časa dobro sodeluje. Podpora informiranju in osveščanju potrošnikov, ki ga izvaja potrošniška organizacija, je dobra praksa, s katero je Banka Slovenije kot prvi nadzornik trga v Sloveniji pokazala, da sta zaupanje potrošnikov in zaščita njihovih interesov ključnega pomena za delovanje in stabilnost trga. VIP/Osebne ﬁnance 11-12/2014

vIp/osebne finance 2/2014

BANČNI rAČUNI ZA UpoKoJeNCe

VIP/Osebne ﬁnance 7-8/2014 Pripravlja: Boštjan Krisper Ureja: Meta Stegenšek

KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVE EVROPSKE KOMISIJE

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira Banka Slovenije

Boštjan Krisper

NADZOR NAD FINANČNIM TRGOM

KAKO PLAČEVATI NA DOPUSTU?

Čeprav med dopustom neradi razmišljamo o denarju, pa je ta neizogibno povezan z njim. Potem ko smo pred dopustom sestavljali počitniški proračun, se moramo tudi odločiti, kako bomo med dopustom kupovali in plačevali. Če bomo odgovor na to vprašanje poiskali, še preden se bomo nanj sploh odpravili, bomo med dopustom gotovo veliko manj razmišljali o denarju. Zbrali smo nekaj nasvetov, ki vam bodo v pomoč, da bo vaš dopust kar najbolj prijeten in varen.

Boštjan Krisper, Alina Meško

Večina bank v reklamah poudarja svojo skrb za upokojence, ki jo kažejo s ponudbo posebnih produktov, ki so prikrojeni za potrebe upokojencev. Pa se »upokojenski« bančni računi resnično razlikujejo od »navadnih«? Ali starejšim zares prinašajo ugodnosti? Pregledali smo ponudbo bančnih računov za upokojence in preverili, kako lahko upokojenci

Naš pregled ponudbe je pokazal, da so nekatere banke za upokojence občutno znižale cene za plačilo položnic. S tem so pokazale več družbene odgovornosti, seveda pa se tudi zavedajo, da bi lahko njihove stranke odšle drugam.

ed nami je več kot 680.000 upokojencev, ki imajo tudi pri finančnem poslovanju zelo različne potrebe in želje. Medtem ko nekateri že redno uporabljajo sodobne načine poslovanja z banko, imajo drugi raje preproste in pregledne bančne storitve. čeprav upokojenci v povprečju opravijo nekoliko manj plačilnih transakcij, pa jih visoki stroški poslovanja z banko zaradi manjših dohodkov bolj prizadenejo. to še posebej velja za tiste, ki ne uporabljajo interneta. Prav za te upokojence so možnosti,

lovenci pogosto počitnikujemo tudi zunaj EU, ali pa vsaj zunaj evrskega območja, zato se je dobro še doma pozanimati, katera valuta je v uporabi tam, kamor smo namenjeni, in o možnostih uporabe različnih plačilnih sredstev. Idealnega plačilnega sredstva v tujini ni. Vsako ima svoje prednosti in slabosti, ki se tudi razlikujejo med različnimi počitniškimi cilji. Za dopust je dobro poiskati pravo »mešanico« plačilnih sredstev, ki vas bo zavarovala pred visokimi stroški plačevanja in tudi pred neljubim položajem, ko si nečesa ne bi mogli privoščiti, ker ne bi imeli na voljo pravega plačilnega sredstva. Poleg gotovine in plačilne kartice, ki sta pravzaprav obvezni, vam bo pogosto prišla prav tudi kartica z odloženim plačilom. Zgodi se lahko, da vam kartico ukradejo (posledica je seveda njena blokada), zato je koristno, če ima več družinskih članov s sabo svojo bančno kartico, ali pa, da imate pri sebi obe kartici: plačilno in tisto z odloženim plačilom (npr. Maestro in Mastercard).

GOTOVINA Brez gotovine skoraj ne bo šlo, saj lahko le redkokje vse nakupe opravite s kartico. Na tržnicah, še posebej v odročnejših območjih, je lahko uporaba kartic zelo omejena, zato je seveda gotovina nepogrešljiva. Kjer so na voljo bankomati in plačilni terminali za kartice, pa temeljito razmislite, koliko gotovine boste potrebovali in kako najlažje in najugodneje priti do nje. Še pred odhodom preverite menjalni tečaj. Preračunajte nekaj številk v novo valuto, da boste imeli občutek, koliko približno vas

bo stalo prenočišče, kosilo ali kava. Če v državo potujete prvič, si na spletu poglejte, kako so videti kovanci in predvsem bankovci. S tem se lahko zavarujete pred triki uličnih preprodajalcev, ki bi vam želeli podtakniti napačno valuto ali neveljavne bankovce. Ker najbrž že veste, da vam lahko za dvig gotovine na bankomatu v državi, kjer nimajo evra, kar mastno zaračunajo, je na mestu razmislek, ali si ne bi nekaj tuje valute priskrbeli že doma, vsaj za prve stroške (npr. za prevoz z letališča), ali pa je bolje, da vzamete s sabo nekaj evrske gotovine in jo zamenjate v lokalno valuto, ko boste prispeli na cilj. Svetujemo, da ne začnete šele na letališču razmišljati o tem, kako priskrbeti gotovino, saj je tečaj prav tam praviloma najmanj ugoden. Najbolje bo, da se pozanimate, kje v kraju vašega dopustovanja je menjalni tečaj najboljši (hotel, menjalnica,…). Če boste želeli kupiti večjo količino tuje valute, prej pokličite banko in vprašajte, ali jo imajo na zalogi oziroma, ali jo lahko naročite in po kakšnem tečaju. Če potujete v bolj oddaljene kraje, kjer je tečaj menjave evra neugoden, je mogoče dobra rešitev, da vzamete s seboj nekaj ameriških dolarjev. Enako velja tudi za pot nazaj. Bolj eksotičnih valut, ki jih niste porabili na potovanju, pri nas mogoče ne bodo hoteli menjati, zato jih je bolje spet zamenjati v evre ali dolarje, še preden se vrnete domov. V ZPS smo v prvem tednu junija preverili, kje je najugodnejši nakup hrvaških kun. Za menjavo so se kot najugodnejše izkazale hrvaške banke, tako da lahko tam z menjavo evrov prihranite vsaj

V preteklih letih je bila v EU sprejeta pomembna zakonodaja, ki ščiti potrošnike pri najemanju kreditov in plačevanju, pri sklepanju zavarovanj ali dolgoročnih naložb. Žal pa se ta pravila v posameznih državah članicah v praksi različno uveljavljajo.

Od Komisije pričakujemo: ➜ da bo uporabil vsa sredstva, da potrošniške pravice v nekaterih državah članicah EU ne bodo ostale le mrtve črke na papirju; ➜ da bo državam članicam predpisala, naj vzpostavijo nadzornike finančnega trga z nalogo varstva potrošnikov, ki bodo imeli dovolj sredstev in pooblastil za opravljanje svojega dela; ➜ da bo okrepila delovanje evropskih nadzornikov bančnega, naložbenega in zavarovalniškega trga pri varstvu potrošnikov.

PREZADOLŽENOST Vse več potrošnikov v EU se znajde v pasti dolgov, ki brez vsakršne pomoči počasneje poplačajo svoje dolgove, pri tem pa so izpostavljeni velikim pritiskom.

Od Komisije pričakujemo: ➜ da bo sprejela ukrepe, ki bodo zaščitili potrošnike pred previsokimi stroški kreditov, preveč tveganimi oblikami kreditiranja in oderuškimi praksami; ➜ da bo vsem državljanom EU zagotovila dostop do brezplačnega strokovnega svetovanja za tiste, ki imajo težave z dolgovi; ➜ da bo poskrbela za pravice potrošnikov, ki imajo težave pri odplačevanju kreditov, posebej pri reprogramiranju dolga, izvršbah in rubežih.

FINANČNO SVETOVANJE Potrošniki pri urejanju svojih osebnih financ naletijo na vedno težje izzive. Pomembne odločitve, kot so varčevanje za upokojitev, nakup nepremičnine in načrti za doseganje drugih

finančnih ciljev, zahtevajo dobro analizo lastnega finančnega položaja za izbiro primerne rešitve. Tudi izbira primernega finančnega produkta je vedno zahtevnejša. Žal lahko veliko potrošnikov pri tovrstnih težavah prosi za nasvet le ponudnike finančnih storitev, ki pa stremijo predvsem za lastnim dobičkom.

Od Komisije pričakujemo: ➜ da bo ustvarila pogoje, da bo imel vsak potrošnik dostop do neodvisnega finančnega svetovanja; ➜ da bo sprejela pravila za prepoved finančnih in drugih spodbud pri trženju finančnih produktov, ki povzročajo konflikt interesov.

NADZOR NAD FINANČNIMI PRODUKTI Na finančnem trgu se potrošniki srečujejo z množico nepreglednih in težko razumljivih produktov, ki so pogosto dragi, preveč tvegani in povsem neprimerni za izpolnjevanje njihovih potreb. Finančnim podjetjem pri razvoju in testiranju novih produktov (za razliko od proizvajalcev avtomobilov, hrane ali pa zdravil) ni treba skrbeti, kakšen bo njihov učinek na potrošnike, čeprav so lahko posledice nakupa napačnega finančnega produkta uničujoče.

Od Komisije pričakujemo: ➜ da bo finančne nadzornike na evropski in nacionalni ravni opremila s pooblastili in potrebnimi sredstvi za proaktivno ukrepanje na finančnem trgu v korist potrošnikov; ➜ sprejela ukrepe z namenom, da bodo na trg prihajali finančni produkti, katerih cilj je zares izpolnjevati potrebe potrošnikov.

ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO Načrtovani sporazum med EU in ZDA pomeni za potrošnike tveganje tudi na področju finančnih storitev. V okviru sporazuma je namreč predvidena uvedba arbitražnega mehanizma za zunajsodno razreševanje sporov med državo in investitorji. Ta naj bi podjetjem iz tujine omogočal, da uveljavljajo kompenza-

Pred kratkim smo državljani EU za naslednjih 5 let dobili novo evropsko komisijo. Danes v Bruslju sprejemajo veliko večino zakonodaje, pomembne za potrošnike, zato so naša pričakovanja velika. To velja tudi za področje ﬁnančnih storitev za potrošnike, kjer čaka Evropsko komisijo še veliko dela. Predstavljamo vam glavne naloge, po katerih bomo presojali uspešnost njenega dela. cijo od države, če verjamejo, da njena dejavnost ali predpisi zmanjšujejo vrednost njihovih investicij.

Od Komisije pričakujemo: ➜ da bo takšen mehanizem umaknila s pogajanj, saj lahko ta pod krinko »pravic investitorjev« postane orodje za preprečevanje ukrepov za boljši nadzor nad finančnimi trgi in varstvo potrošnikov.

KAJ PA PRIČAKUJEMO OD SLOVENSKE VLADE? Od nove slovenske vlade pričakujemo, da bo po nekajletnem mrtvilu spet začela izvajati politiko varstva potrošnikov. Posebej pomembno je: ➜ da bo na področju finančnih storitev končno vzpostavila nadzor nad tržnimi praksami z vidika varstva potrošnikov, da bodo potrošniki tudi v resnici uživali pravice, do katerih so upravičeni z zakonodajo; ➜ da bo poskrbela za učinkovit prenos evropske zakonodaje na nacionalno raven. Posebej pomembno je, da vlada prepreči finančno izključevanje in omogoči potrošnikom, da odprejo cenovno dostopen osnovni bančni račun; ➜ da bo poskrbela za vzpostavitev strokovnega svetovanja za (pre)zadolžene potrošnike in jim tako zagotovila pomoč pri reševanju njihovih finančnih težav.

Financiranje in naročniki

1.5.

Tudi v letu 2014 ZPS ni prejemala sofinanciranja revije s strani MGRT, čeprav gre za edino potrošniško revijo v Sloveniji in čeprav sprejeta resolucija NPVP 2012-2017 določa, da bo država še naprej sofinancirala potrošniško revijo. Članstvo je v letu 2014 zraslo za okrog 20 %. BEUC in njene članice so nam pomagale ohraniti in naprej razvijati revijo, kar je gesta solidarnosti in priznanja ZPS za dosedanje dobro delo v korist potrošnikov.

VIP/osebne finance 5/2014

VIP/Osebne ﬁnance 7-8/2014

Pripravlja: boštjan Krisper Ureja: meta Stegenšek

Pripravlja: Boštjan Krisper Ureja: Meta Stegenšek

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira banka Slovenije

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira Banka Slovenije

kako najboljE do krEdita? Boštjan Krisper, Alina Meško

Potrošniki smo večkrat soočeni z dejstvom, da za večje izdatke, kot so prenova stanovanja, nakup hišnih aparatov, opreme, plačilo obrtnikom, nimamo dovolj lastnega privarčevanega denarja. Torej moramo za investicijo, še posebej, če je ta nujno potrebna, najeti kredit pri banki. Odločili smo se, da na spletnih mestih bank in neposredno v njihovih poslovalnicah preverimo, kako dobiti ugoden kredit. Ugotavljamo, da je primerjava koristna in da banke pri zagotavljanju kakovostnih storitev čaka še veliko dela. Potrošniki pri večjih nakupih kar nekaj časa namenimo iskanju kakovostnih in cenovno dosegljivih izdelkov. tudi iskanje zanesljivega obrtnika in organizacija del doma, še posebej, če smo se lotili prenove stanovanja, vzame kar nekaj časa. in potem je treba poiskati še ugoden kredit. V ZPS se dobro zavedamo, da mnogi potrošniki nimajo ne dovolj znanja ne časa za iskanje najprimernejšega kredita, zato bi bilo prav, da bi bila vsaj bančna ponudba kreditov pregledna in jasna. to bi potrošnikom omogočilo hitro in enostavno primerjavo med krediti, ki jih ponujajo banke in hranilnice. in ko bi se potrošnik na podlagi take primerjave odločil za sklenitev kreditne pogodbe, bi moral biti postopek nezapleten in hiter.

KAKO PLAČEVATI NA DOPUSTU?

baNke »PoZabljajo« Na sTroške VodeNja Trr

Žal moramo spet ponoviti, da vse banke (izjemi sta Raiffeisen in Skb) v izračune eOM še vedno ne vključujejo stroškov vodenja bančnega računa. tako je njihova ponudba na videz ugodnejša, kot je v resnici. Nobena od bank, ki jih je potrošnica obiskala, ji ni ponudila informativnega izračuna na standardiziranem obrazcu, ki ga predpisuje zakon. V pisnih ponudbah pa sta ponudbo na takšnem obrazcu poslali le Delavska hranilnica in Unicredit.

Boštjan Krisper, Alina Meško

NaJPREJ JE Na vRSTi ocENa kREdiTNE SPoSobNoSTi še preden začnete raziskovati ponudbo, ocenite, koliko kredita boste lahko mesečno odplačevali, ne da bi zaradi tega bistveno poslabšali kakovost življenja svoje družine, ali celo povzročili, da zaradi kreditnega obroka ne bi mogli plačati kakšnih drugih nujnih stroškov oziroma položnic. Za oceno kreditne sposobnosti seveda potrebujete dober pregled nad svojimi mesečnimi prihodki in vsemi nujnimi izdatki. Nikoli se ne odločite za takšen kreditni obrok, ki bi vas pahnil v življenje na finančnem robu. tako boste namreč imeli že pri majhnih nepričakovanih stroških težave z odplačevanjem kredita, za premostitev boste verjetno uporabljali drag limit in mogoče boste zabredli v težave pri odplačevanju kredita. Prevelika drznost in nepremišljenost pri izbiri višine kreditnega obroka je torej nespametna, kar pa velja tudi za pretirano bojazljivost, saj odločitev za (pre)majhen obrok pomeni, da boste kredit odplačevali veliko dlje časa in dražje, kot bi ga, če bi izbrali primerno višino kreditnega obroka.

če še ne vodite domačega knjigovodstva, je pred najetjem kredita skrajni čas, da ga začnete. Naredite seznam izdatkov v zadnjih nekaj mesecih. Zagotovo imate shranjene odrezke položnic, bančne izpiske, verjetno tudi račune za večje izdatke. Ocenite, koliko porabite za redni nakup hrane in potrebščin v trgovini, koliko za

Še pred odhodom preverite menjalni tečaj. Preračunajte nekaj številk v novo valuto, da boste imeli občutek, koliko približno vas

VIP_7-8_2014.indd 24

26. 06. 14 11:50

LETNO POROČILO MIPOR 2014

1.6.

Znak kakovosti VIP Test Znak VIP Test pomaga slovenskemu potrošniku pri izbiri kakovostnih in trajnostno naravnanih izdelkov. Znak ponuja objektivne informacije o kakovosti izdelkov, trgovcem in proizvajalcem pa preprečuje, da bi na zavajajoč način interpretirali informacije in rezultate testa. Seznam označenih izdelkov z znakom VIP Test je na spletni strani www.zps.si. Informacije o znaku VIP Test vključujemo tudi v komuniciranje preko družbenih omrežij Facebook in Twitter, na Facebooku pa objavljamo tudi fotografije izdelkov z znakom.

1.6. Znak VIP Test podeljujemo od leta 2009. Med leti 2009 in 2014 se je za znak VIP TEST odločilo več kot 130 proizvajalcev oz ponudnikov, spodaj so izdelki/blagovne znamke, ki so znak »nosili« v letu 2014:

RBO ELL TU DURAC URALOCK MAX D

AA ) terij tipa zelo dobro (4,8 : 13 ba : Na testu cena na testu 14 o 20 Najvišja sta: VIP 7-8/ te Objava

4,8)

obro ( zelo d

LETNO POROČILO MIPOR 2014

1.6. Sweet Valley, 100 % pomarančni sok

Y ACTIV ENERGLINE A LK A ER P SU

za alnih baterij AA Na testu: 13 alk bo ora enkratno up bro (4,8) na testu: zelo do Najvišja ocena 7-8/2014 P VI ta: tes a Objav

dobro (4,3)

Pure fruits, 100 % pomarančni sok Na testu: 15 pomarančnih sokov Najvišja ocena na testu: dobro (4,8) Objava testa: VIP 7-8/2014

dobro (3,6)

Na testu: 15 pomarančnih sokov Najvišja ocena na testu: zelo dobro (4,8) Objava testa: VIP 7-8/2014

zelo dobro (4,8)

LETNO POROČILO MIPOR 2014

2 2.1.

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev MIPOR je tudi v letu 2014 nadaljeval z aktivnostmi za dvig prepoznavnosti spletne strani ZPS Osebne finance. Da bi z novimi in obstoječimi orodji informiranja in izobraževanja potrošnikov dosegli čim večje število potrošnikov smo tudi okrepili proaktivno sodelovanje z mediji, z namenom predstavitve vsebine na spletni strani ZPS Osebne finance in uporabnosti informacij, ki jih lahko potrošniki tam prebirajo. Izpostavili smo pomen objektivnih, neodvisnih informacij in primerjalnike, ki jim nudijo možnost, da na preprost način primerjajo ključne dejavnike izbranih finančnih ponudb. In kar je ključno, da potrošniki na ta način lahko tudi prihranijo, ti prihranki pa na letni ravni niso majhni in nepomembni. MIPOR v okviru revije VIP izdaja prilogo Osebne finance, ki jo sofinancira Banka Slovenije Vsi prispevki so brezplačno dostopni vsem potrošnikom preko spletne strani www.zps.si in štiri primerjalnike s področja finančnih storitev, ki so prav tako na voljo brezplačno vsem potrošnikom: • potrošniških kreditov, • stanovanjskih kreditov, • stroškov poslovanja z bančnim računom, • obrestnih mer za depozite.

Ocenjujemo, da smo na področju finančnih storitev: • s prispevki o osebnih financah in bančnih storitvah smo prispevali k boljši informiranosti in boljšem odločanju potrošnikov o produktih, potrošnike pa uspešno ozaveščali o odgovornem vodenju osebnih financ in varnem poslovanju z banko, • olajšali izbiro med ponudniki, ki so najugodnejši za specifične potrebe potrošnikov, • opozorili na problem oderuških kreditov nebančnega sektorja in potrošnikom pomagali pri razreševanju, • opozorili na prakse na trgu zavarovanj, ki potrošnikom otežujejo informirano izbiro, • ocenjujemo, da smo z objavljanjem in učinkovito diseminacijo z osebnimi financami povezano tematiko uspešno lansirali v medijski prostor kot atraktivno temo. Še pred nekaj leti so mediji zelo malo pisali o teh temah, danes pa zaznavamo veliko prispevkov, specializiranih strani in izdaj. Mediji se zelo pogosto poslužujejo naših materialov pri izdelavi vsebin, saj jim posebej pri kompleksnejših temah za lastne vsebine primanjkuje ekspertize in kapacitet,

Pomembna dejavnost inštituta so raziskovalne dejavnosti, ki jih izvaja v sodelovanju z drugimi evropskimi potrošniškimi organizacijami, ali v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.

2.1.

• zaključke in nasvete iz naših prispevkov pogosto zasledimo tudi pri branju bančnih materialov, predvsem reklamnih in izobraževalnih. Banke so tudi same začele objavljati več izobraževalnih materialov, • prepričani smo, da smo prispevali k večji konkurenci med ponudniki. Če je bil na primer še pred leti mogoče edini razlog za zamenjavo banke najem stanovanjskega kredita, imamo danes konkurenco tudi pri drugih produktih. Banke, ki so v zadnjih letih uspešno začele povečevati svoj tržni delež na področju bančnih računov zaradi ugodnejšega bančnega poslovanja bi to težko storile brez tega, da smo potrošnike odmevno obveščali o razlikah v stroških in neproblematičnosti zamenjave banke. V letu 2014 smo nadaljevali dialog in sodelovanje z nadzornimi institucijami in s stanovskimi združenji, jih opozarjati na izsledke primerjalnih testov in krepili zagotavljanje potrošniških pravic pri reformiranju in opravljanju nadzora finančnih trgov.

LETNO POROČILO MIPOR 2014

2.1.

Spletna stran ZPS Osebne finance Spletna stran ZPS Osebne finance, ki je urejena v okviru spletne strani www.zps.si, je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov, ki potrošniku omogočajo, da hitro in na preprost ter pregleden način pridejo do želenih informacij: 1. Osebni računi: Koliko bi za svoje poslovanje z osebnim računom plačevali pri drugi banki, kako zamenjati banko … 2. Varčevanja: Na trgu je množica tipov varčevanj, vendar vsako ni primerno za vsak namen, kako izbirati pravo za vaše potrebe … 3. Zavarovanja: Kako se odločiti med številnimi ponudbami, ki so na trgu? Katere kriterije upoštevati pri sklenitvi?... 4. Krediti: Vse, kar morate vedeti pred sklenitvijo pogodbe, kaj vprašati kreditnega svetovalca, primerjalniki ponudbe, orodja za izračun kreditov… 5. Naložbe: Vodič po osnovah naložb, kakšne naložbe skleniti v določenem življenjskem obdobju… 6. Brošure: Za tiste, ki željo dobiti več informacij o posamezni finančni temi. 7. Kalkulatorji in primerjalniki: Na enem mestu smo zbrali vsa orodja, s katerimi si lahko pomagate pri izračunu najugodnejšega depozita, kredita …

Primerjalno testiranje tehničnih in drugih neprehranskih izdelkov

2.2.

7-8/2014 VIP TEST

V okviru organizacije ICRT (International Consumer Research and Testing) je MIPOR tudi v letu 2014 aktivno sodeloval pri mednarodnem neodvisnem potrošniškem testiranju različnih izdelkov. V tem času smo za objavo pripravili 30 testov, pri določenih smo na testiranja vključili tudi izdelke slovenskih blagovnih znamk.

POMEMBNA JE PREDVSEM – CENA Boštjan Okorn

Baterije oziroma baterijski vložki so potrošni material in skoraj nezavedno jih uporabljamo iz dneva v dan. Šele, ko daljinski upravljalnik ne sprejme več našega ukaza, ko ugasne baterijska svetilka, ko otrok z žalostnimi očmi pove, da ga njegova igrača ne uboga več, se zavemo, da obstajajo. Baterije imamo po navadi pri roki, sicer pa, prodajalna nikoli ni daleč – niti v kakšnem odmaknjenem koncu sveta ne. Kljub vsemu se najbrž kdaj pa kdaj vprašamo, ali ne bi s kakšno drugo baterijo podaljšali časa, ko jih je treba zamenjati. Vsaj za baterije AA smo odgovor poiskali s primerjalnim testom, na katerem smo preverili 26 različnih vzorcev, polovica jih je naprodaj tudi v Sloveniji.

aterije imajo dolgo zgodovino, saj so menda njihove ostanke odkrili celo v Babilonu. A prvo definicijo tega pojma je »šele« v sredini 18. stoletja postavil Benjamin Franklin. Razvoj je prinesel številne spremembe in novosti. Ker smo preizkusili alkalne baterije, omenimo, da so se prvič pojavile na začetku 20. stoletja, izumitelj naj bi bil Thomas Alva Edison.

baterij tržni delež alkalnih skoraj 50-odstoten in podobno je tudi drugje po svetu. Da jih lahko kupujemo in uporabljamo vsepovsod, jih izdelujejo v standardni velikosti, v valjasti ali gumbasti obliki, posamezne baterije pa lahko združujemo in tako dobimo dovolj energije tudi za poganjanje zahtevnejših naprav.

zapletena je zgodba s kapaciteto. Baterije AA imajo nazivno napetost 1,5 V, ki je po navadi poleg tipa baterije in nekaterih varnostnih napotkov označena, na baterijah za enkratno uporabo pa boste zaman iskali nazivno kapaciteto. Ta je namreč odvisna od obremenitve, ki jo priključimo na baterijo, in je lahko od zgolj 700 mAh pri veliki obremenitvi do 3000 mAh, če je obremeVse to, seveda, že veste, morda tudi to, da nitev majhna. so valjaste baterije, ki jih najbolj pogosto Ta tip baterij je danes najbolj razširjen, saj uporabljamo, na voljo v različnih velikostih Med uporabo se napetost zmanjšuje, pri jih letno po vsem svetu prodajo več kot 10 – od najmanjše AAA do največje D, najbolj čemer je oblika krivulje odvisna od obremilijard, torej vsak človek »porabi« vsaj eno pogosti pa sta velikosti AAA (tudi micro menitve: pri manjši obremenitvi se krivulja in pol. V EU je med vsemi možnimi vrstami ali LR 3) in AA (mignon oziroma LR 6). Bolj spušča počasi, pri veliki obremenitvi pa bolj strmo. V primeru, ki smo ga izbrali za test (baterija je napajala fotografsko bliAlkalne ali litijeve? skavico), je na krivuljah dobro vidna sposobnost baterije, da se (delno) regenerira Poleg alkalnih baterij, ki smo jih preizkusili, se lahko odločite tudi za nakup litijevih – krivulja se najprej strmo spusti, po koncu baterij za enkratno uporabo. Njihova kapaciteta je bistveno večja, zato jih cenijo zlaobremenitve pa napetost v bateriji ponovsti profesionalni uporabniki za naprave z veliko obremenitvijo – pri tovrstni uporabi no rahlo naraste. se izkažejo bistveno bolje kot alkalne. Zdržijo dlje in njihova krivulja zmanjševanja Za primerjavo smo poleg precej zahtevnekapacitete je enakomernejša, zato je občutno višja nakupna cena upravičena. Prav ga testa, ki simulira bliskavico, izbrali tudi cena pa je najbrž razlog, da bodo alkalne baterije pri običajnih uporabnikih še nekaj lažjega, s katerim smo preverili, kako se bačasa glavnina ponudbe. terija obnaša pri stalni majhni obremenitvi,

VIP_7-8_2014.indd 12

26. 06. 14 11:48

KAKOVOST JE BOLJŠA, OZNAKE SO ŠE VEDNO SLABE Test lesnih peletov

9/2014

NA KAJ JE TREBA BITI POZOREN OB NAKUPU Manj kakovostne pelete je mogoče prepoznati po obliki (običajno so zlomljeni in razdrobljeni) ter po velikem deležu prahu in finih delcev v vreči (učinkovita je primerjava s peleti, ki imajo certifikat En Plus). Obstaja pa tudi nekaj drugih načinov, kako ločiti slabe od kakovostnejših izdelkov.

Poleg mednarodnih primerjalnih testov smo za objavo v reviji VIP pripravili tudi 5 domačih testov, ki smo jih opravili skupaj z ustrezno akreditiranimi laboratoriji v Sloveniji: • Klicni centri ponudnikov plina • Alkalne baterije AA • Lesni peleti • Oblačila za tek • Tekaške nogavice

OZNAČEVANJE

Boštjan Okorn, dr. Peter Prislan, dr. Nike Krajnc

Lanski test lesnih peletov, ki jih pri nas večina uporablja kot kurivo v pečeh za centralno ogrevanje, namenjeni pa so tudi kurjenju v kaminih, je na eni strani dokazal neurejenost trga, na drugi pa je požel veliko zanimanje potrošnikov. Skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo se zato odločili, da pred začetkom letošnje kurilne sezone test ponovno izvedemo. Tokrat smo preizkusili 15 vzorcev, rezultati testa pa so glede kakovosti peletov vendarle spodbudnejši kot lani.

ačin nakupovanja vzorcev in povsem praktični razlogi nam omogočajo preizkušanje zgolj tistih peletov, ki so pakirani v 15-kilogramskih vrečah. Načeloma so tako pripravljeni peleti primernejši za uporabo v kaminu ali manjših sistemih za centralno ogrevanje, a v Sloveniji v zadnjem času narašča tudi uporaba manj učinkovitih predelanih peči na olje z zamenjanim gorilnikom. Takšni sistemi običajno nimajo ustreznega zalogovnika, zato je nakup vreč pogosto edina možnost. Tokrat smo pustili vnemar manjše prodajalce in smo kupovali samo v večjih trgovinah, ki so dostopne najširšemu krogu potrošnikov.

peleti Gatis Extra pa so imeli preslabo mehansko obstojnost. Pri tem vzorcu (na lanskem testu se je izkazal za kakovostnega, pa tudi letos je pri drugih kriterijih dobil dobre ocene) velja poudariti, da je bilo mogoče v vreči že na prvi pogled opaziti različne pelete, kar bi lahko pomenilo težavo pri polnjenju. Na drugi strani kakovostne lestvice sta se znašla dva vzorca, ki po vseh kazalnikih ustrezata najvišjemu kakovostnemu razredu A1. Peletom avstrijske znamke Schweighofer, za katere smo že na lanskem testu ugotovili, da so kakovostni, so se letos pridružili še peleti Forest Premium s praktično enakimi značilnostmi in zato tudi z enako skupno oceno. Oba vzorca sta označena s certifikatom En Plus, podrobno preverjanje številke certifikata pa je pokazalo, da pelete obeh znamk izdelujejo v isti romunski tovarni. Je pa pomenljivo, da smo za vrečo peletov Forest Premium plačali dober evro več kot za vrečo Schweighoferjevih.

Preizkusi, ki smo jih izvedli, so bili načeloma enaki kot v lanskem letu. Pri peletih smo ugotavljali vsebnost vode, delež pepela, preverili smo njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja. Glede na izkušnje strokovnjakov, ki so jih potrdili tudi rezultati lanskega testa, tokrat pri peletih nismo posebej preverjali kurilne vrednosti, saj je odvisna predvsem od vsebno- Ta dva vzorca sta edina, ki po vseh merilih sodisti vode. ta v najvišji kakovostni razred A1. Temu razredu pa se je zelo približal tudi hrvaški vzorec z itaKljub spodbudnim rezultatom testa tudi le- lijanskim nazivom Pellet di puro legno vergine, tos štirje vzorci (vsaj pri enem kriteriju) niso ki je razred A1 zgrešil le zaradi nekoliko višjega ustrezali zahtevam evropskega standarda EN deleža pepela. Po kakovosti izstopajo še slo14961-2, kar pomeni, da so neustrezni. Pri dveh venski peleti Energija narave, pri katerih je devzorcih (Forest Pellet in Pellets di prima catego- lež pepela še nekoliko manjši, nekoliko slabši ria, Brucciolo) smo izmerili premajhno gostoto pa so bili rezultati pri drugih merilih – vendar nasutja, pri peletih Matelda iz čiste bukve je še vedno dovolj dobri za uvrstitev v kakovostni po izgorevanju ostalo bistveno preveč pepela, razred A2. Vanj pa zgolj po rezultatih ne sodijo

ZELO POMEMBNO: skupni kakovostni razred (A1, A2 ali B), po možnosti s certifikatom En Plus, ostanek pepela (meja za kakovostni razred A2 je 1,5 %, za A1 pa 0,7 %) in poreklo surovine; POMEMBNO: vsebnost vode (več kot 10 % je neustrezno), gostota nasutja, mehanska obstojnost, izdelovalec, distributer; MANJ POMEMBNO/NEPOMEMBNO: energijska vrednost.

CERTIFIKATI Največjo tradicijo ima nemški certifikat DIN plus, uveljavlja pa se tudi certifikat En Plus, ki temelji na evropskem standardu EN 14961-2. V bližnji prihodnosti je malo verjetno, da bi se omenjena certifikata združila oziroma poenotila. Pri izdelovalcih, ki so pridobili enega od omenjenih certifikatov, certifikacijski organi redno, nenapovedano pregledujejo kakovost peletov, zato imajo običajno vzpostavljen zelo učinkovit sistem notranjega nadzora in zagotavljanja kakovosti. Žal pa večina peletov, ki so naprodaj pri nas, sploh nima kakršnega koli certifikata, kar pomeni, da pravzaprav kupujemo mačka v žaklju ... Za primerjavo povejmo, da ima certifikat En Plus kar 90 odstotkov nemških in avstrijskih izdelovalcev peletov, pri nas pa zgolj eden (GG Postojna / Enerles).

RAZVOJ TRŽNE ZNAMKE Rezultati dosedanjih analiz kažejo, da bi bilo treba v Sloveniji vzpodbuditi uporabo peletov s certifikati (DIN Plus ali En Plus), ali pa vzpostaviti lastno tržno znamko za manjše izdelovalce, ki bi vključevala redni nadzor kakovosti. S preprostim sistemom spremljanja in zagotavljanja kakovosti bi lahko izkazovali na izdelku označeno/ deklarirano kakovost in tako potrošnikom zagotavljali domač in kakovosten izdelek.

9/2013 9//2 9 10/2014 20 013 3 Šport Pod P Po od drobnogledom drobn dr ob o bno nogl gl e ed dom VIP_9_2014_A.indd 11

28. 08. 14 11:03

OBLAČILA ZA TEK Dušica Breskvar

Sodeč po številnih ljubiteljih teka, ki jih srečujemo na bolj ali manj urejenih poteh v mestih in v naravi, lahko rečemo, da imamo Slovenci radi ta šport. Največ je rekreativcev. Seveda lahko tečemo v povsem običajnih oblačilih, da so le dovolj udobna, a užitek bo večji, počutje pa boljše, če si nadenemo hlače in majice, ki so jih namensko razvili za tek. Kaj je značilno zanje?

ako rekreativni tek kot športna vadba teka se prek celega leta odvijata predvsem zunaj in v vseh vremenskih razmerah. To upoštevajo tudi proizvajalci tekaških oblačil, pri izdelavi oblačil pa namenijo pozornost tudi intenzivnosti vadbe športnikov, ki so jim oblačila namenjena. Vrhunski športniki imajo seveda najzahtevnejše treninge, oblačila, ki so jim namenjena, pa so najdražja. Dejavnejši rekreativci tečejo praktično vsak dan, zato po zahtevah ne zaostajajo veliko za njimi. Najštevilčnejši pa so tisti, ki pogosto tečejo, ukvarjajo pa se tudi z drugimi dejavnostmi, kolesarijo, smučajo, planinarijo. Ti ne iščejo oblačil, ki bi bila namenjena samo teku, morajo pa kljub temu zadostiti tudi zahtevam tega športa. Tek je povezan z naporom, telo pa se nanj odzove s potenjem. Če bi imeli na sebi oblačila iz naravnih materialov, na primer iz bombaža, ki hitro vpija vlago, bi se med tekom napojila z znojem, mokra oblačila pa hladijo telo in lahko bi se prehladili. Ohladile bi se tudi mišice, kar vpliva na zmanjšanje telesne zmogljivosti. Za potrebe tega športa so se zato uveljavila oblačila, izdelana iz materialov, ki skrbijo za prenos vlage s kože na površino oblačila. Zračna struktura pletiva omogoča, da znoj prehaja na zunanjo stran oblačil, kjer izpari, telo in oblačila pa ostanejo suha. Proizvajalci s to tehnologijo zagotavljajo tudi optimalno termoregulacijo telesa v vseh vremenskih razmerah, kar omogoča tek v vseh letnih časih. Poleti taka oblačila zagotavljajo hlajenje, pozimi toplotno izolacijo, po potrebi toploto tudi dodajajo. Nekaj k temu prispevajo tudi kroji oblačil: poleti nosimo kratke ali tričetrtinske hlače in majice s kratkimi rokavi ali zgolj z naramnicami, kar omogoča večjo zračnost, za hladnejši del leta pa so primerne hlače z dolgimi hlačnicami, majice z dolgimi rokavi, izrezi so tik ob vratu, včasih tudi z višjimi ovratniki.

VIP_10_2014.indd 20

Pred začetkom testiranja temeljito preverimo stanje na trgu in izdelke, ki so naprodaj v Sloveniji, primerjamo s tistimi, ki jih naši partnerji najdejo na različnih evropskih trgih. Na podlagi teh informacij vodja testa določi mednarodni nabor izdelkov, ki predstavljajo osnovo za izbiro vzorcev za preskušanje v laboratorijih. Po koncu testiranja izdelovalce in zastopnike obvestimo o rezultatih meritev pri njihovih izdelkih in preverimo morebitna odstopanja oziroma pritožbe. Pred objavo testa v reviji oziroma na internetu še enkrat preverimo trg in cene.

25. 09. 14 06:52

Pri testih alkalnih baterij AA, oblačil za tek in tekaških nogavic, pri katerih smo sodelovali s slovenskimi laboratoriji in strokovnjaki, so sodelovale tudi potrošniške organizacije iz Švedske, Danske, Finske in Češke, ki pri ICRT skupaj z ZPS tvorijo skupino NTG (Nordic Testing Group). Vse aktivnosti pri omenjenih testih smo vodili pri ZPS in MIPOR. V prihodnosti skupaj z ostalimi članicami skupine NTG načrtujemo nadaljnje skupno testiranje pri slovenskih laboratorijih, pri čemer bomo še razširili raznolikost testov tudi na področje testiranja lesnih goriv in obutve. V letu 2014 smo s Slovenskim institutom za kakovost in meroslovje vzpostavili sodelovanje z namenim predstavitve primerjalnega testiranja kot mehanizma vzpodbujanja kakovosti in konkurenčnosti gospodarstva.

LETNO POROČILO MIPOR 2014

2.3.

Stična točka je bilo prepričanje, da slovensko gospodarstvo v kriznih časih potrebuje dodaten vzgon, s katerim bi povečalo svojo konkurenčnost. V gospodarsko razvitih državah je namreč dejavnost primerjalnega testiranja zelo razširjena oblika informiranja potrošnikov in ponudnikov o kakovosti izdelkov in storitev na trgu. Neodvisni primerjalni testi, ki jih opravljajo potrošniške organizacije, so preizkušeno pomemben tržni indikator kakovosti izdelkov. Testi imajo pomemben vpliv na nakupne odločitve potrošnikov, pomagajo tako potrošnikom pri nakupu kot tudi ponudnikom, saj jim nastavljajo ogledalo in jih postavljajo neposredno ob bok konkurentom. S projektom želimo povečati prepoznavnost neodvisnega primerjalnega testiranja, okrepiti vključenost izdelkov na testih, ki se prodajajo v slovenskih trgovinah, posredno pa povečati konkurenčnost domačih ponudnikov v primerjavi s tujimi. Zveza potrošnikov Slovenije, Slovenski institut za kakovost in meroslovje ter Gospodarska zbornica Slovenije vas vabijo na okroglo mizo

“Primerjalno testiranje kot mehanizem vzpodbujanja kakovosti in konkurenčnosti gospodarstva”, v sredo, 28. maja 2014, v konferenčni dvorani Tehnološkega parka 19 v Ljubljani, med 10.30 in 13.30 uro. Zakaj so rezultati primerjalnega testiranja pomembni za potrošnike? Zakaj so rezultati primerjalnega testiranja pomembni za ponudnike? Zakaj so rezultati primerjalnega testiranja pomemben mehanizem vzpodbujanja kakovosti in konkurenčnosti? Primerjalno potrošniško testiranje je zmagovalna kombinacija tako za ponudnike kot potrošnike. Podjetje z dobrimi rezultati dobi neodvisen dokaz za nadpovprečno kakovost svojega izdelka, ki mu lahko bistveno pomaga pri uspešni prodaji ne samo na domačem, pač pa tudi evropskem trgu, potrošnik pa lahko za ceno, ki jo je pripravljen plačati, kupi najbolj kakovosten izdelek. Gostje okrogle mize: ● Breda Kutin, predsednica, Zveza potrošnikov Slovenije ● Alenka Avberšek, izvršna direktorica za politike in zakonodajo, Gospodarska zbornica Slovenije ● Igor Likar, direktor, Slovenski institut za kakovost in meroslovje ● Boštjan Pečnik, izvršni direktor za področje razvoja, Gorenje, d. d. ● Ajda Pulko, vodja zagotavljanja kakovosti, Lidl d. o. o. k. d. ● Harke Smits, vodja raziskovalnega oddelka, Euroconsumers/ ICRT (International Consumer research and Testing) ● Dušan Pšeničnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Okrogla miza je namenjena tudi skupnemu razmisleku in izmenjavi mnenj o vzpostavitvi sistema, ki bi omogočil krepitev izvajanja dejavnosti primerjalnega testiranja in ob strogem spoštovanju mednarodnih pravil zagotovil stabilno in nevtralno financiranje dejavnosti v korist kakovosti in poštene konkurence. Vljudno vabljeni! Alenka Avberšek GZS

Igor Likar SIQ

Breda Kutin ZPS

Testiranje prehranskih izdelkov

2.3.

V letu 2014 smo izvedli štiri prehranske teste, in sicer test zamrznjenih pic margerit, bolonjskih omak, pomarančnih sokov in zamrznjenega krompirčka. 1. Zamrznjene pice margerita V zadnjih letih se je razširila ponudba zamrznjenih pic, ki jih pripravimo zelo enostavno in hitro, zato nas je zanimalo, ali so senzorične lastnosti takih pic podobne sveže pripravljenim picam, pa tudi kakšne so razlike med njimi v količini maščobe, soli in ceni. Vzorci pic so v 100 gramih vsebovali od 0,9 do 1,3 grama soli in od 4,7 do 9,3 grama maščobe. Zelo dobro oceno je za senzorične lastnosti prejel le eden vzorec. 2. Pogosto niso to, kar pričakujemo, Test bolonjskih omak Pri enajstih vzorcih bolonjskih omak smo preverili količino maščobe, soli, vezivnega tkiva, senzorične lastnosti, označbo in ceno. Ugotovili smo, da bolonjske omake vsebujejo različno količino maščobe, in sicer od 1,9 pa do 9,6 grama v 100 gramih izdelka ter 1,2 do 2,7 grama soli. V okviru raziskave smo ugotovili tudi, da nekateri vzorci vsebujejo le »za vzorec« mesa.

3/2014

6/2014 VIP TEST

6/2014

ZMERNA KOLIČINA MAŠČOBE IN SOLI ČE POJEMO LE KOS PICE Test zamrznjenih pic margerita Pica je klasična italijanska jed, hkrati pa je tudi mednarodna, saj je danes to hrustljavo testo z različnimi oblogami priljubljeno tako pri mlajših kot starejših po vsem svetu. V zadnjih letih se je razširila tudi ponudba zamrznjenih pic, ki jih pripravimo zelo enostavno in hitro. Zanimalo nas je, ali so senzorične lastnosti takih pic podobne sveže pripravljenim picam, pa tudi kakšne so razlike med njimi v količini maščobe in soli. Med vzorci je tudi pica brez glutena.

Osnovni podatki o testu

Margerita sodi med prve in enostavnejše pice. Legenda pravi, da je ime dobila po italijanski kraljici Margheriti Savojski, ženi Umberta I, ki ji je leta 1889, ko je obiskala Neapelj, takrat najbolj znani picopek Raffael Esposita pripravil pico, obloženo s sestavinami v barvah italijanske zastave – z rdečim paradižnikom, belo mocarelo in zeleno baziliko. Pica je bila kraljici zelo všeč, zato jo je picopek poimenoval po njej.

POGOSTO NISO TISTO, KAR PRIČAKUJEMO

OZnačbe DObRO Kot po navadi smo pri vzorcih najprej pregledali označbe in tokrat jih lahko pohvalimo. Zagotovo k pregledni, čitljivi označbi

s koristnimi informacijami prispeva tudi dovolj velika embalaža. Tudi vzorcev, na katerih so bili alergeni še posebej označeni, je bilo kar nekaj. Pogrešali smo sicer več razširjenih hranilnih tabel, torej takih, na katerih je med drugimi sestavinami navedena tudi količina soli. Zmotilo nas je, da je bila na embalažah pic »Antica Pizzeria« in »3 Pizza Margherita« natisnjena italijanska zastava oziroma barve te zastave, iz česar bi lahko potrošnik sklepal, da prihajata iz Italije. V resnici sta državi porekla Avstrija in Nemčija in res škoda, da proizvajalca pic, ki sta se na testu uvrstili na prvo in tretje mesto, na tak način zavajata potrošnike o poreklu svojih izdelkov.

VZORČENJE: vzorce smo kupili v trgovinah E. Leclerc, Hipermarket Mercator, Hofer, Interspar, Lidl in Tuš. PREVERILI SMO: označbo, kemijske (vsebnost skupne maščobe, soli in vezivnega tkiva) in senzorične lastnosti. KONČNA OCENA: sestavljena je iz ocen označbe (15 %), kemijskih (40 %) in senzoričnih lastnosti (45 %).

Test bolonjskih omak

Oceno za kemijske lastnosti sestavljajo ocene za vsebnost skupne maščobe, soli in vezivnega tkiva, vse v enakih deležih.

dr. Tanja Pajk Žontar

Bolonjska omaka, saj veste tista tipična italijanska omaka z mletim mesom, paradižnikom in začimbami, ki jo imamo vsi radi. Njena priprava vzame kar nekaj časa, zato se zdi, da je kupljena bolonjska omaka dobra rešitev, še posebej, če se odpravimo dopustovat v kakšen kamp. Preverili smo, kako kakovostne in okusne so pripravljene bolonjske omake, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah, in ali res dobimo tisto, kar bi lahko sklepali iz slik na embalaži.

dr. Tanja Pajk Žontar

a testiranje smo izbrali zamrznjene pice margerita, saj smo potem, ko smo obiskali več prodajaln, ugotovili, da je ponudba te vrste pic najboljša. Margerita je preprosta pica, obložena s paradižnikom in sirom, zato ji lahko po lastnem okusu poljubno dodamo tudi druge sestavine. Med zamrznjenimi picami je poleg margerite razmeroma dobra tudi ponudba pic z oblogo iz tunine in salame, kar za druge vrste pic ne moramo reči. Najbolj pestro izbiro zamrznjenih pic imajo v Eurospinu (Rudnik) in v Sparu (BTC).

IZBIRA VZORCEV: kupili smo omake, ki so imele na embalaži napis »bolognese«. Če je bilo mogoče, smo izbrali tiste z daljšim rokom uporabnosti.

OCenJeVanJe senZORičniH lasTnOsTi

kuharskih knjigah in tudi na spletnih straneh lahko najdemo številne recepte za pripravo bolonjske omake. Njena osnova je mleto mešano meso, goveje in/ali prašičje, ki mu je dodana paradižnikova mezga in/ali koščki olupljenega paradižnika ter zelenjava, kot so kocke korenčka, zelene, čebule ali česna. Omaka vsebuje tudi nekaj maščobe (pogosto je to olje; priporočamo uporabo olivnega), v receptih pa bomo našli tudi maslo in koščke pancete. Brez začimb in zelišč seveda ne gre, od soli, popra, bazilike, rožmarina, žajblja, lovorjevega lista, ki dajo omaki boljši vonj in okus.

Senzorična ocena je kombinacija delnih ocen petih senzoričnih lastnosti (videz, vonj, tekstura, topnost, okus in aroma), ki so jih pri vzorcih pice ocenili strokovnjaki. Strokovnjaki so preverili senzorične lastnosti pečenih pic, videz in vonj pa tudi pri zamrznjenih picah. Pice smo za senzorično ocenjevanje pripravili po navodilih na embalaži. Glede na to, da so bili nekateri vzorci, pripravljeni po navodilih, nekoliko premalo ali preveč pečeni (za pico brez glutena »Pizza Margherita, Bontà ď Italia » in vzorec »3 pizze Margherita con mozzarella« so senzorični strokovnjaki ugotovili, da bi bil čas peke 17

Sestavine bolonjskih omak Sestavine kupljenih bolonjskih omak se od »domačih« razlikujejo predvsem v količini mesa, ki je pri kupljenih razmeroma majhna, in po dodanih aditivih. Pogled na seznam sestavin razkrije, da lahko bolonjska omaka poleg osnovnih sestavin (to so meso, paradižnik, zelenjava, olje, čebula in začimbe) vsebuje tudi različna gostila, kot so modificirani škrob, koruzni in rižev škrob, koruzna moka, pšenična moka, sojine beljakovine ipd. Nekatere omake

OSNOVNA ZAKONODAJA: Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ul. RS št. 50/2004 z vsemi dopolnili).

vsebujejo tudi aromate, mlečno kislino, citronsko kislino, sladkor, kvasni ekstrakt, beljak v prahu in posneto mleko v prahu. Dva vzorca (»Podravka Bolognese, omaka iz zelenjave in mesa« in »Kras«) pa vsebujeta tudi ojačevalce arome.

Podroben seznam sestavin v testiranih omakah objavljamo na našem spletnem mestu www.zps.si. Ocena označbe Pri označbi smo najprej ocenili njeno preglednost in razločnost, nato pa tudi, ali vsebuje navodila za pripravo, razširjeno hranilno tabelo in navodila za shranjevanje omake potem, ko embalažo odpremo. Spomnimo naj, da je treba izdelek po odprtju embalaže shraniti v hladilniku in ga nato porabiti v nekaj dneh. Vzorca »Barilla« in »Turini« sta imela hranilno tabelo izpisano samo v tujem jeziku, pri vzorcu »Tuš« pa je bila v hranilni tabeli označena sol, kot to zahteva nova zakonodaja, ki stopi v veljavo konec leta 2014,

zato je to še toliko bolj pohvalno. Prav tako lahko pohvalimo, da je zelena (je alergen), ki jo vsebuje ta omaka, med sestavinami označena s poudarjenim tiskom, tako kot bodo morali biti v prihodnje navedeni alergeni na vseh predpakiranih živilih.

Vezivno tkivo Pri vrednotenju kakovosti bolonjskih omak se najprej vprašamo, ali vsebujejo kakovostno meso, torej tako z malo vezivnega tkiva. Količina vezivnega tkiva je seveda odvisna od količine mesa. Da ne bi izdelek, ki vsebuje več mesa, »po krivici« dobil slabše ocene za vezivno tkivo, smo ga ocenili na podlagi razmerja med analitsko določeno količino vezivnega tkiva in količino mesa, navedenega na označbi izdelka. Razlike med razmerji so bile zanemarljive in vsi vzorci so dobili oceno »zelo

dobro«. Izjema je le vzorec »Podravka, Bolognese, omaka iz zelenjave in mesa«, pri katerem je bilo razmerje zaradi zanemarljivo majhne količine mesa večje, posledica pa je bila slabša ocena (»povprečno«). Naša raziskava je pokazala, da je pri bolonjskih omakah večja težava, da vsebujejo malo mesa in ne to, da imajo več vezivnega tkiva.

Maščoba in sol Z analizo smo ugotovili, da bolonjske omake vsebujejo različno količino maščobe, in sicer od 1,9 pa do 9,6 grama v 100 gramih izdelka. Vsebnost maščobe smo ponazorili s semaforjem (rdeča luč = veliko, oranžna = srednje, zelena = malo) in pri večini vzorcev je zasvetila oranžna luč, kar je za tovrsten izdelek primeren rezultat.

Ali podatki v hranilni tabeli držijo? V okviru raziskave smo tudi preverili, ali so količine skupne maščobe in soli, ki smo jih določili z analizami, enake vrednostim, navedenim na označbah oziroma, ali so v mejah t. i. tolerančnih vrednosti za posamezno hranilo, ki v obliki Priporočil veljajo v EU. Takšna primerjava je bila za sol mogoča le pri šestih, pri maščobi pa pri devetih vzorcih, saj pri drugih vzorcih količina maščobe in soli na označbi ni bila navedena. Pri tem smo upoštevali tudi vrednosti iz hranilnih tabel v tujem jeziku. Pri soli večjih odstopanj nismo opazili, pri količini maščobe pa je bila pri dveh vzorcih navedena vrednost maščobe na označbi večja od analitsko določene.

VIP_6_2014.indd 8

Enako kot pri maščobi smo s semaforjem ponazorili tudi vsebnost kuhinjske soli. V vzorcih jo je bilo od 1,2 do 2,7 grama v 100 gramih izdelka. Pri petih vzorcih od enajstih je za vsebnost soli na semaforju zasvetila rdeča luč, torej so vsebovali veliko soli. Senzorični preizkuševalci niso nobenega od vzorcev bolonjskih omak ocenili kot premalo slanega, kar pomeni, da je z vidika okusa dovolj »že« 1,2 grama soli v 100 gramih omake (»oranžna luč«). Glede na to, da bolonjska omaka običajno vsebuje tudi čebulo, zelišča in začimbe, je več kot dovolj možnosti za »plemenitenje« njenega okusa, seveda ob zadostni količini primerno kakovostnega mesa. Pretiravanje s soljo je torej povsem nepotrebno.

28. 05. 14 22:02 VIP_6_2014.indd 9

28. 05. 14 22:02

LETNO POROČILO MIPOR 2014

2.4. 3. Dobra kakovost že za malo denarja, Test pomarančnih sokov Pri 15 vzorcih pomarančnih sokov smo preverili količino vitamina C, senzorične lastnosti, označbo in ceno. Velika večina sokov je za senzorične lastnosti dobila dobre ocene. Ugotovili smo, da sokovi vsebujejo različne količine vitamina C in da so v ceni precejšnje razlike. 4. Med maščobo in senzoriko, Test zamrznjenega krompirčka Ponudba zamrznjenega krompirčka, t. i. pomfrita je v naših prodajalnah vse večja, kar je bil razlog, da smo se odločili preveriti njegove senzorične lastnosti, količino in kakovost maščobe, v kateri so predpripravljeni, označbo ter ceno. Vzorci predpripravljenega pomfrita so vsebovali od 2,8 do 6,9 grama maščobe v 100 gramih, njena kakovost pa je bila različna. Ugotovili smo tudi, da se za navedbo »rastlinsko olje« dokaj verjetno »skriva« palmina maščoba, ki je s tehnološkega vidika sicer stabilnejša, za varovanje zdravja pa manj ugodna.

7-8/2014 VIP TEST

11-12/2014 VIP TEST

11-12/2014 Pomfrit iz pečice? Prednost tako pečenega pomfrita je predvsem v tem, da v primerjavi s tistim, ki ga cvremo v olju, vsebuje manj maščobe in je torej z vidika varovanja zdravja primernejši. Pri tem bo sicer marsikdo podvomil, ali bo pomfrit, pečen v pečici, lahko dosegel hrustljavost in druge senzorične lastnosti, ki jih pričakujemo od klasično pripravljenega pomfrita.

Test pomarančnih sokov Pomarančni sok, »džus«, kot ga pogovorno tudi imenujemo, velja med pijačami za dobro izbiro, saj vsebuje vitamin C in nima dodanih aditivov in sladkorja. Naša raziskava je pokazala, da lahko slovenski potrošniki izbiramo med kakovostnimi pomarančnimi sokovi, ki pa so naprodaj po dokaj različnih cenah.

Pommes frites classic, Farmer's gold, klasični pomfrit, predpečen v rastlinskem olju €.c.o.+, ocvrt krompirček, predpečen v sončničnem olju Pommes frites, Farmer's gold, pomfrit predpečen v sončničnem olju McCain golden longs, predpečen pomfrit v sončničnem olju Spar, Pommes Frites, narezan krompir, predpečen v rastlinskem olju Pommes Frites, Harvest Basket, pomfrit, predpečen v sončničnem olju Ledo, Pommes Frites, predpečen v palminem olju Natureta Eta, ocvrt krompirček, krompirjeve rezine, predpečen v palminem olju Aviko classic, tanek in dolg pomfrit, predpečen v rastlinskem olju Pommes Frites, Harvest Basket, pomfrit, predpečen v rastlinskem olju Delizie dal sole, Patate Fritte, pomfrit predpečen, v rastlinskem olju Tuš, pommes frites, v palminem olju predpečen narezan krompir

dr. Tanja Pajk Žontar

KAKO NASTANE POMARANČNI SOK? Pomarančni sok naredijo iz posebnih sort pomaranč, ki jih gojijo prav v ta namen. Ena bolj znanih je sorta pera iz Brazilije, od koder mnoge države uvažajo pomarančni koncentrat oz. zgoščeni pomarančni sok. Osnovna razlika med sokom, ki si ga pripravimo doma z ožemanjem pomaranč, in kupljenim je torej v tem, da je slednji

narejen iz sort pomaranč, ki jih gojijo prav v ta namen, domači sok pa ožamemo iz jedilnih pomaranč. Pomaranče za sok običajno cele zdrobijo in stisnejo, nato odstranijo trde dele (lupino in albedo, to je bela plast pod lupino). Večji del eteričnih olj iz lupine odstranijo, manjši del pa ostane v soku. Prav ta ostanek, če je koncentracija primerna, da pomarančnemu soku prijetno grenčino

in polnost arome. Če je sok pripravljen iz koncentrata, sledi odstranjevanje vode t. i. »odparevanje«. Pri bolj kakovostnih tehnologijah to poteka pri nizki temperaturi, kar pomeni, da se bolje ohranijo senzorične in hranilne lastnosti soka. Med tem postopkom se izločijo tudi arome, a jih »lovijo« posebej in jih ponovno dodajo pri proizvodnji sokov. Zgoščeni sok nato aseptično polnijo v sode ali pa zamrznejo v bloke. Kakovost zgoščenih sokov je

* Sestavine so navedene samo v tujem jeziku.

VIP_7-8_2014.indd 32

26. 06. 14 11:51

15 %

g/100 g

1 (5,5)

SKUPNA OCENA

Cena €/kg

SENZORIČNE LASTNOSTI

Kupljeno v

VSEBNOST IN KAKOVOST MAŠČOBE

Proizvajalec

Razmerje med večkrat nenasičenimi in nasičenimi maščobnimi kislinami

POMFRIT, zamrznjeni, predpečeni rezultati testa

Indeks aterogenosti

Nekateri potrošniki menijo, da je sok iz koncentrata slabši od tistega, ki je narejen iz zgoščenega soka, kar pa ne drži. Koncentrat je namreč le drug izraz za zgoščeni sok. Danes lahko na večini pomarančnih sokov preberemo, da so narejeni iz zgoščenega pomarančnega soka, pred leti pa so proizvajalci pogosteje uporabljali besedo »koncentrat«. Prav zaradi nekoliko negativne zaznave med potrošniki pa so besedo zamenjali z izrazom »zgoščeni sok«. Izraz »zgoščeni sadni sok« je naveden tudi v Pravilniku o kakovosti sadnih sokov in nekaterih podobnih izdelkov.

Vsebnost maščobe

DOBRA KAKOVOST ŽE ZA MALO DENARJA

OZNAČBA

Je razlika med zgoščenim sokom iz pomaranč in sokom iz koncentrata?

30 %

55 %

100 %

11er Nahrungsmittel GmbH, Avstrija

Hofer, Šiška

0,96

0,2

3 (2,8)

1 (4,9)

1 (4,5)

Proizvedeno v Belgiji

E. Leclerc Rudnik

1,08

2 (4,3)

2,8

0,1

4,9

1 (5,4)

2 (3,6)

2 (4,2)

11er Nahrungsmittel GmbH, Avstrija

Hofer, Šiška

1,19

1 (5,3)

6,9

0,06

1,88

2 (4,0)

Alina Mežko 2 (4,2)

McCain, Poljska

Tuš, BTC

2,65

5 (1,4)*

4,1

0,11

3,58

1 (5,0)

2 (4,2)

Cena za kilogram najbolje ocenjenega pom2 (4,0)

Proizvedeno v Nemčiji za Spar

Interspar, BTC

1,19

2 (4,3)

3,6

0,96

0,19

3 (2,7)

2 (4,3)

2 (3,9) Cene surovega krompirja v trgovinah in na lju-

Za Lidl proizvedeno v Belgiji

Lidl, Rudnik

1,19

1 (4,5)

4,3

0,12

4,07

1 (4,9)

3 (3,2)

2 (3,8) krompir je nekaj dražji (1,4 do 2 evra). Cena za-

Agristo BV, Nizozemska

Hipermarket Mercator Šiška

3,6

0,94

Le malo dražji kot surov krompir frita s testa je malenkost manj kot en evro, v povprečju pa stanejo vzorci okoli evra in pol.

bljanski tržnici so večinoma v razponu od 50 do 80 centov za kilogram, le ekološko pridelani mrznjenega krompirčka, ki je že delno pečen,

1,69

2 (3,5)

3,2

0,98

0,19

3 (2,8)

2 (3,7)

je torej ugodna, saj je le nekoliko višja od su2 (3,5)

Proizvedeno v Belgiji za Eto Interspar, BTC

1,98

3 (3,3)

3,7

1,02

0,18

3 (2,6)

2 (3,7)

3 (3,4) pri lupljenju ter porabljeno olje in ceni sta sko-

Za Aviko proizvedeno v EU

Hipermarket Mercator Šiška

1,99

2 (3,5)

4,7

0,94

0,21

3 (2,5)

3 (3,2)

ko pripravite (le) okoli pol kilograma pomfrita. 3 (3,1)

Za Lidl proizvedeno v Belgiji

Lidl, Rudnik

0,96

2 (4,3)

3,6

0,91

0,23

3 (2,9)

krompir vsebuje okoli 75 odstotkov vode. Če že 3 (3,1)

1,00

2 (3,8)

3,1

0,98

0,2

3 (2,9)

3 (2,8)

nikakor ne sme zamenjati zaloge svežega suro3 (3,0)

1,49

2 (4,3)

3,5

0,9

0,21

3 (2,9)

3 (2,6)

in s prehranskega vidika pomembno živilo. 3 (2,9)

Proizvedeno in pakirano v Belgiji za Eurospin Italija s. p. a. Za Engrotuš d. d. proizvaja Lutosa SA, Belgija

raj enaki. Iz kilograma surovega krompirja lah-

Eurospin Rudnik

Tuš, BTC

rovega krompirja. Če boste pomfrit pripravili sami, je treba seveda upoštevati še odpadek

Razlika gre na račun izgube teže zaradi olupkov in izparevanja vode med pečenjem, saj surovi domača priprava pomfrita ne prinaša finančne koristi, pa zamrznjeni pomfrit v gospodinjstvu

vega krompirja, saj je ta vsestransko uporabno

* Legenda: 1 zelo dobro (4,5 - 5,5 točk) 2 dobro (3,5 - 4,4 točk) 3 povprečno (2,5 - 3,4 točk) 4 pomanjkljivo (1,5 - 2,4 točk) 5 nezadovoljivo (0,5 - 1,4 točk)

Naredili smo torej manjši preizkus in med našimi vzorci naključno izbrali dva, pri katerih je bilo na embalaži zapisano, da ju lahko tudi pečemo v pečici ter ju spekli po navodilih proizvajalca. Primerjava senzoričnih lastnosti pomfrita, pečenega v pečici, s klasično pripravljenim je pokazala, da so senzorične lastnosti prvega enake ali slabše v primerjavi z drugim. Poleg tega lahko pri pomfritu, pečenem v pečici, pričakujemo, da bo njegova barva manj enotna, pa tudi priprava po navodilih proizvajalca traja dlje kot v cvrtniku.

Doma pripravljen pomfrit Za domačo pripravo okusnega pomfrita je poleg olja, v katerem ga pečemo, ključnega pomena izbira prave sorte krompirja. Od pri-

delovalca krompirja smo izvedeli, da za pomfrit gojijo predvsem sorto agria, pa tudi sorte spunta, adora in marabel. Poleg njih se pri pripravi pomfrita dobro obnesejo še nekatere druge sorte krompirja, na primer red scarlett, romano, laura, desiree, jelly in ne nazadnje ena od najbolj razširjenih sort pri nas, to je kennebec.

Akrilamid Naj spomnimo, da akrilamid nastane predvsem pri praženju, cvrenju in pečenju živil, v katerih je veliko škroba, pa tudi pri pripravi živil na žaru. Čim dalj časa pečemo živilo pri temperaturi nad 120 °C, več akrilamida nastane, še posebej pri temperaturi nad 175 °C, zato je smiselna uporaba kuhinjskega termometra. Evropska agencija za varno hrano na svojem spletnem mestu navaja, da je akrilamid običajno prisoten v kavi, kruhu, keksih, pecivu ter tudi v pomfritu. Koliko akrilamida nastane pri peki pomfrita, je med drugim odvisno tudi od količine sladkorja v krompirju; pri vrstah krompirja, ki vsebujejo več sladkorja, nastane več akrilamida; tudi pri peki manjših in tanjših kosov krompirja nastane več akrilamida.

Cene pomfrita v restavracijah s hitro hrano Odpravili smo se v nekaj takšnih restavracij v Ljubljani (McDonald’s, Burger King, Hot Horse in Surf’n’Fries) in v vsaki kupili veliko porcijo krompirčka, ga stehtali in seveda poskusili. Cene za porcijo so bile od 1,7 do 2,5 evra, v njih pa je bilo od 130 in 285 gramov krompirčka. Najboljše razmerje med količino in ceno boste dobili v Surf’n’Fries, kjer je bila porcija največja (z dvema dodatnima omakama po izbiri), zanjo pa smo odšteli 2,5 evra – torej stane kilogram njihovega pomrita nekaj manj kot 9 evrov. Pri McDonald’s-u in Burger Kingu je bil krompirček sicer cenejši, vendar pa sta bili tudi porciji manjši. Preračun na kilogram je pokazal, da v teh dveh restavracijah stane kilogram krompirčka nekaj več kot 13 evrov. Po ceni in velikosti porcije je bila v sredini restavracija Hot Horse, tam stane kilogram pečenega krompirčka dobrih 11 evrov. Pripravljeni pomfrit v restavracijah s hitro hrano je torej precej dražji od kupljenega ali doma pripravljenega, seveda pa moramo upoštevati tudi pripravo, embalažo, prostor, postrežbo ... Prepogosto uživanje tega precej mastnega obroka ni ravno priporočljivo, a včasih, ko nam zmanjka časa za kaj bolj zdravega, nam lahko tudi pečen krompirček dobro poteši lakoto.

Tržni pregledi

2.4.

V letu 2014 smo izvedli številne tržne preglede, in sicer tako na področju prehrane, financ kot na drugih segmentih. V rubriki objavljamo rezultate tržnih pregledov izdelkov in storitev, pri katerih si ogledamo eno ali nekaj njihovih pomembnih lastnosti (n.pr. vsebnost hranil in drugih sestavin, prehranske in zdravstvene trditve na deklaraciji, cene …). Med tržnimi pregledi v letu 2014 so bili najpogosteje zastopani prehranski izdelki. • Sadni jogurti • Predpakirana, očiščena in oprana zelenjava • Jajca • Nadomestki mesa in sira • Sveže mleto meso • Izdelki iz surimija

4/2014 Pod drobnogledom

1/2014 Prehrana/tržni pregled

Pod drobnogledom 9/2014

OČALA »NA RECEPT«

v enem jogurtu je tudi do sedem kock sladkorja! Sadni jogurti vsebujejo kar precej več sladkorja kot navadni. V prejšnjem VIP-u ste lahko prebrali, da navadni jogurti vsebujejo od 3 do 5 gramov sladkorja (oziroma laktoze iz mleka) v 100 gramih. Tej številki se je najbolj približal jagodni jogurt »Oki doki«, namenjen otrokom, ki po podatkih z označbe vsebuje 8,6 grama sladkorja/100 g. Vsekakor pohvalno.

Ponekod lahko izbirate tudi med več kot 100 brezplačnimi okvirji mag. Jana Huč Uršič

Drugi sadni jogurti, tako tisti z okusom jagode kot tisti z okusom gozdnih sadežev, so vsebovali od 10 do 14 gramov sladkorja v 100 gramih, torej bi na prehranskem semaforju vsem po vrsti zasvetila oranžna luč. Običajno pa pojemo vsebino celega lončka jogurta naenkrat in ker so embalažne enote večje od 100 gramov (150 - 250 g), zato s sadnim jogurtom zaužijemo tudi primerno večjo količino sladkorja - od 15,9 do 35,5 grama, kar pomeni približno 3 do 7 kock sladkorja.

Strošek za očala lahko hitro preseže nekaj sto evrov, med potrošniki pa še vedno velja prepričanje, da je pot do očal »na recept« dolgotrajna in zapletena, ponudba očal brez doplačila pa zelo skromna. Vse to pa ne drži, kar je potrdila naša raziskava. Zato pri naslednjem naročilu očal le izkoristite možnost, do katere ste kot zavarovana oseba upravičeni.

Po prehranskih priporočilih naj z enostavnimi vrstami sladkorja ne bi vnesli v telo več kot 10 % dnevnih energijskih potreb. Če upoštevamo dnevno energijsko potrebo 1.500 kcal, ki (poenostavljeno) velja za otroke, pa tudi za odrasle, ki telesno niso dejavni, bi s sadnim jogurtom, ki vsebuje več sladkorja, zaužili kar polovico ali celo več »še varne« dnevne količine sladkorja.

V neKaTeriH Je SaDJa le Za VZOrec, VeliKO Pa Je SlaDKOrJa Tržni pregled sadnih jogurtov v lončku z okusom jagode in gozdnih sadežev dr. Tanja Pajk Žontar

Lična embalaža sadnih jogurtov obljublja sadje, pogled na podatke na embalaži pa pokaže drugačno sliko. Verjetno nihče ne bi pomislil, da je lahko v lončku jagodnega jogurta manj kot ena jagoda - tako so vsaj pokazali naši izračuni. Pri 26 sadnih jogurtih, ki smo jih pregledali, smo bili pozorni tudi na količino sladkorja ter druge sestavine, zaradi katerih je jogurtov okus v ustih bogat in sadno aromatičen.

D zobozDraVStVene StoritVe -

KAJ PA, ČE NA JOgURTU NI POdATKA O KOLIČINI SLAdKORJA? Na nekaterih sadnih jogurtih ni navedena količina sladkorja, je pa podatek o vsebnosti ogljikovih hidratov. Pri oceni, koliko sladkorja vsebuje jogurt, si lahko pomagate tudi s tem podatkom, saj je količina sladkorja običajno za gram manjša od količine ogljikovih hidratov.

Delež sadja – pri nekaterih jogurtih ga ni mogoče ugotoviti Pri večini sadnih jogurtov bi na podlagi embalaže pričakovali, da vsebujejo kar nekaj sadja. Seveda nas je zanimalo, koliko ga je zares v izdelkih. Kaj hitro pa smo ugotovili, da samo iz označbe pogosto ni mogoče enostavno razbrati informacije, koliko sadja je v izdelku. Količina sadja je namreč pri nekaterih izdelkih označena kot odstotek sadja, pri nekaterih pa kot odstotek sadnega pripravka v jogurtu. V sadnem pripravku pa ni zgolj sadje, ampak so tudi druge sestavine (na primer sladkor, modificirani škrob, arome, barvila, zgoščen sadni sok ...). Če je na označbi podrobno navedena sestava sadnega pripravka (podatek o odstotku sadja v sadnem pripravku), lahko sami izračunamo, koliko sadja vsebuje jogurt, kar pa je zagotovo nepraktično in zamudno. Če sestava sadnega pripravka na jogurtu ni podrobno navedena (med pregledanimi

Cene razLiČne, praV tako ČakaLne Dobe Osnovna funkcija zob je res trganje in žvečenje hrane, a njihova vloga je še pomembnejša. So temelj zdravja in tudi lepote, saj je lep nasmeh ena prvih stvari, ki jih opazimo pri sočloveku. Jasmina Bevc Bahar

drasel človek ima praviloma 32 zob, a četudi izvajamo redno higieno ustne votline, dlesni, jezika in zob, uživamo primerno prehrano, je občasen pregled pri zobozdravniku nujen, četudi le zaradi preventivnih namenov.

Zobozdravstvene storitve z naslova zdravstvenega zavarovanja izvaja po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 646 izvajalcev zdravstvenih storitev, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS. Med njimi je 55 zdravstvenih domov, 2 klinična centra ter 589 zasebnikov s koncesijo. V javnih zavodih tako izvaja storitve z naslova zdravstvenega zavarovanja 518 zobozdravnikov1, pri zasebnikih s koncesijo pa 593 zobozdravnikov1. 1 Po informaciji ZZZS podatek ne pomeni števila fizičnih oseb, temveč število delavcev z zakonsko delovno obveznostjo 40 delovnih ur/teden, kar lahko npr. pomeni, da lahko ena in ista fizična oseba (zdravnik, zobozdravnik...) opravi tudi npr. 60 ur na teden, torej delo 1,5 delavca.

številni potrošniki izberejo zobozdravnika, ki deluje v javni zdravstveni mreži, torej v javnem zavodu, ali zasebnika s koncesijo, zato smo se tokrat odločili, da podrobneje predstavimo pravice, ki jih imajo potrošniki v javni mreži na podlagi zavarovanja, obveznega in dopolnilnega, pri izdelavi zalivk, kdaj morajo za izdelavo zalivke doplačati in kam oz. kako se lahko pritožijo.

Čakalne dobe – tudi do 36 mesecev Potrošnikom, ki iščejo zobozdravnika v javni zdravstveni mreži, bo v pomoč podrobnejši seznam s čakalnimi dobami na spletnem mestu ZZZS. Podatki o čakalnih dobah pa se zelo razlikujejo, in sicer so v razponu od nič pa celo do 36 mesecev. Vsem tistim, ki še nimajo izbranega osebnega zobozdravnika oz. je čakalna doba pri zobozdravniku v javni zdravstveni mreži (v javnem zavodu ali pri zasebniku s koncesijo) v bližini njihovega doma (pre)dolga, zato svetujemo, da preverijo v sosednjih krajih.

o očal na naročilnico Zavoda za anje (ZZZS) zdravstveno zavarovanje t« ste kot oziroma »na recept« anja oseba zdravstveno zavarovanja j ki jih upravičeni, če izpolnjujete pogoje, ugotovi okulist. Pravico do očal (stekla in okvirji) imate v cenovnem standardu, ki ga je določil ZZZS. Če želite nadstandardna očala (npr. dražji okvir, stanjšana stekla), vam bo optik pri plačilu priznal znesek, ki vam pripada na podlagi zdravstvenega zavarovanja, in sicer v višini cenovnega standarda ZZZS. Ta je npr. pri očalih za daljavo za najmanjšo dioptrijo od 42 do 100 evrov, pa do 300 evrov za največjo. POZOR! Naj že kar na začetku opozorimo, da morate imeti za pridobitev brezplačnih očal sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj obvezno zdravstveno zavarovanje krije le 10 % vrednosti standardnega pripomočka za vid, 90 % odstotkov pa dopolnilno zavarovanje. In še: do bralnih očal na recept so upravičene le osebe, starejše od 63 let.

Kako do brezplačnih očal?

OBISK OFTALMOLOGA, KI IZDA NAROČILNICO Za uveljavljanje pravice do očal, ki vam pripada na podlagi zdravstvenega zavarovanja, morate najprej obiskati oftalmologa (po domače okulista), ki deluje v javni zdravstveni mreži. To je lahko zdravnik v javnem zavodu ali pa zasebnik s koncesijo. Ta vam bo po opravljenem pregledu izdal naročilnico za pripomoček za vid.

Za osnovni pregled za pridobitev naročilnice ZZZS za pripomoček za vid ne potrebujete napotnice za specialista. Na pregled se zgolj naročite pri enem od oftalmologov. Če ft l l Č potrebujete t b j t podrobnejši d b jši pregled pri specialistu zaradi morebitnih težav z očmi, pa boste potrebovali napotnico. Dobili jo boste pri svojem osebnem zdravniku. Na pregled pri oftalmologu v javni zdravstveni mreži lahko čakate tudi do 12 mesecev. Ko smo med pripravo članka pregledovali čakalne dobe, pa smo ugotovili, da ga lahko ponekod opravite že v nekaj dneh, seveda po predhodnem telefonskem naročilu. Oftalmologa si lahko izberete kjerkoli, zato velja preveriti čakalne dobe pri posameznih izvajalcih. To lahko storite na spletnem portalu Zavoda za zdravstveno zavarovanje www.zzzs.si/cakdobe. V iskalniku izberite območno enoto ZZZS, kjer želite opraviti pregled, ter storitev »prvi pregled v okulistični spec. ambulantni dejavnosti - splošno«.

Okulistične preglede ponujajo v sklopu svoje dejavnosti tudi optiki. Čeprav so ti pregledi večinoma brezplačni, pa vam oftalmolog, ki ne deluje v javni zdravstveni mreži, ži ne more izdati i d ti naročilnice čil i Zavoda Z d za zdravstveno zavarovanje, zato ne boste mogli dobiti očal brez doplačila oziroma ne boste mogli uveljaviti zneska, ki vam pripada za očala z naslova zdravstvenega zavarovanja.

Z NAROČILNICO DO OPTIKA, POGODBENEGA DOBAVITELJA Očala si lahko izberete pri enem od optikov, ki imajo z ZZZS sklenjeno pogodbo za dobavljanje pripomočkov za vid, na kar potrošnike opozori tudi posebna nalepka v optiki. Takih dobaviteljev je v Sloveniji več kot 200, seznam vseh pa lahko najdete na našem spletnem mestu www.zps.si. POZOR! Z naročilnico ZZZS niste dolžni naročiti očal v optiki, v katero bi vas morda napotil zdravnik oftalmolog. V praksi se namreč kar pogosto zgodi, da vas napoti v optiko, kjer opravlja okulistične preglede. Oftalmolog vam mora naročilnico izročiti, vi pa si lahko sami izberete, kje boste naročili očala. Z naročilom ne odlašajte preveč, saj velja naročilnica le 30 dni. 7

18 VIP_9_2014_A.indd 7

28. 08. 14 11:03

LETNO POROČILO MIPOR 2014

3 3.1.

MEDNARODNI PROJEKTI

Tehnična podpora pri informacijski kampanji o pravicah potrošnikov na Hrvaškem Evropska komisija je tako kot v preteklosti v drugih »novih« članicah EU objavila razpis za izvajalce kampanje o pravicah potrošnikov kot državljanov EU. Evropska komisija je s pripravami na kampanjo pričela v letu 2013, 2014 pa se je kampanja tudi pričela. MIPOR je kot najboljši ponudnik zmagal na razpisu CHAFEA za tehnično podporo pri informacijski kampanji o pravicah na Hrvaškem. Kampanja poteka pod sloganom „Potrošniki spoznajte svoje pravice!“ in poteka preko TV in spletnega oglaševanja, PR podpore, v kampanji pa aktivno sodelujejo tudi štirje lokalni centri za svetovanje potrošnikom iz Zagreba Osijeka, Splita in Pulja, hkrati pa kampanja promovira Evropski potrošniški center in info linijo za potrošnike 072414414 ter spletno stran www.prava-potrosaca.hr kot vir nadaljnjih informacij in nasvetov potrošnikom. Naloga MIPOR je podpora partnerjem z ekspertizo pri načrtovanju medijskih dogodkov in oblikovanju strategij, komuniciranju z javnostjo in produkciji materialov (npr. TV oglasov in brošur). MIPOR je podoben projekt v preteklih letih že izvajal v Sloveniji, na Slovaškem, na Češkem, na Madžarskem, na Malti, Cipru, V Latviji, Litvi in Estoniji, Bolgariji in v Romuniji.

3.2.

New media for top informed consumers regarding sustainable and energy efficient products (EFFICIENCY_2.1) Cilj je spodbujanje potrošnikov k izbiri visoko učinkovitih in trajnih izdelkov, obveščanje o ekološko sprejemljivi uporabi izdelkov z vidika stroškov, življenjskega cikla, in sicer preko (nove) mobilne aplikacije, spletne strani, uporabe FB, TW, uporabe sinergij z že uveljavljenimi pobudami in programi… Projekt je torej usmerjen k podpori potrošnikom pri njihovih nakupnih odločitvah za energetsko učinkovite izdelke preko zgoraj omenjenih kanalov. Vsi ti komunikacijski kanali oz. poti bodo tudi omogočale, spodbujale potrošnike, da delijo informacije s prijatelji, družino. Projekt sočasno poteka v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Sloveniji, Grčiji, Franciji, Belgiji, na Češkem in Poljskem.

LETNO POROČILO MIPOR 2014

DRUGO MEDNARODNO SODELOVANJE

Sodelavke in sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so se tudi v letu 2014 aktivno udeleževali različnih aktivnosti (seminarjev, okroglih miz, predavanj…) v Sloveniji in EU.

Aktivno smo sodelovali z organizacijami: • ICRT – International Consumer Research and testing • EFSA – Europska agencija za varno hrano • BEUC – Europska potrošniška organizacija • CI – Consumers International • TACD – Trans Atlantic Consumer Dialogue • EK – Evropska komisija • EBU – Evropski bančni regulator • ECCG – European consumer consulting group

Pregled sestankov, delovnih srečanj in izobraževanj, ki so jih v letu 2014 opravili sodelavci MIPOR/ZPS Datum

Kraj

Naslov dogodka

Opis dogodka

9. 1.

Ljubljana

Sestanek delovne skupine za vrtčevsko in šolsko prehrano, NIJZ

Na sestanku smo obravnavali možnosti za izboljšavo vrtčevske in šolske prehrane.

29.

Ljubljana

Nacionalni svet za plačila

Posvetovanje deležnikov na področju plačilnih sistemov in storitev

Bruselj

5th Comparison Tools meeting

Posvetovalna skupina pri EK o spletnih primerjalnikih.

Bruselj

BEUC delovna skupina BEUC Executives trajnostna potrošnja

Strateški sestanek na področju trajnostne potrošnje

Bruselj

BEUC

Sestanek izvršilnega odbora Evropske potrošniške organizacije BEUC

JAN

FEB

10. - 11.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

12. - 13.

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

20. - 21.

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

5. - 6.

Barcelona

Projekt Energy Efficiency, 3. sestanek

Redni sestanek v okviru projekta Efficiency 2.1. .

5. - 6.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

Milano

Altroconsumo in Euroconsumers

Sestanek z namenom sodelovanja med potrošniškimi organizacijami

MAR

12. - 13.

Bruselj

ECCG

redni sestanek

13. - 14.

Milano

Altroconsumo

Delovni sestanek okrepitev sodelovanja z Altro consumo v Euroconsumers, collective switching

16. - 18.

Atene

Greek Presidency Event: Getting Consumers Digital

Udeležba na konferenci

21.

Ljubljana

SIQ

Seja sveta zavoda SIQ

27. 3.

Ljubljana

Test tekaških nogavic

Sestanek po testu tekaških nogavic (skupina NTG), Tekstilni inštitut

28. 3.

Ljubljana

Test baterij AA

Sestanek po testu baterij AA (skupina NTG), SIQ

28.

Portorož

Posvet o poslovanju s prebivalstvom

Posvet deležnikov o finančnih storitvah v okviru Združenja bank Slovenije

1. - 6.

Chiang Mai, Tajska

Kongres Consumer International ob svetovnem dnevu potrošnikov

predavatelj na temo zlorab na področju telekomunikacij

3. - 4.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

14.

Maribor

Javna agencija za energijo RS

Sestanek o dogajanjih na energetskem trgu

16.

Ljubljana

SIQ-ZPS

Okrogla miza Pomen primerjalnega testiranja za dvig kakovosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

23. - 24.

München, Nemčija

Test mobilnih telefonov

Sestanek po testu mobilnih telefonov (ICRT)

28.- 29.

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

APRIL

LETNO POROČILO MIPOR 2014

MAJ 5. - 6.

Zagreb

Informacijska kampanja o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

Pripravljalni sestanek

12. - 13.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

15. - 16.

Bruselj

BEUC

Skupščina BEUC

15. - 16.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

19. - 20.

Zagreb

BEUC Consumer Champion

Pripravljalni sestanek za šolanje hrvaških potrošniških organizacij

23. - 27.

Washington

TACD

26.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

28.

Ljubljana

Primerjalno testiranje

Okrogla miza v organizaciji ZPS, GZS in SIQ

26. - 28.

Milano

Altroconsumo

Collective switching training

2. - 3.

Lyon

Sestanek ICRT - NTG

Detergenti za perilo. Rezultati testiranje in ocenjevanje

3. - 5.

London

Joint ESAs Consumer Protection Day

Udeležba na konferenci

JUN

3. - 6.

Bruselj

ECCG

redni sestanek

Maribor

NLZOH

Seja sveta

Ljubljana

Sestanek delovne skupine za trditve in nova živila, MKGP

Na sestanku smo obravnavali novosti s področja označevanja živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, novosti s področja novih živil in predlog nove uredbe o novih živilih.

12. 6.

Varšava

BEUC financial services experts

Posvetovanje nacionalnih ekspertov o aktualnih problemih in skupnih aktivnostih

16. - 17.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

20. 6.

Bruselj

Sestanek EFSA Steakeholders Consultative Group on Emerging Risks, 11th meeting

Na delovnem sestanku smo obravnavali potencialno možna tveganja za zdravje ljudi.

23. 6.

Ljubljana

Sestanek delovne skupine za vrtčevsko in šolsko prehrano, NIJZ

Na sestanku smo obravnavali predloge za prenovo prehranskih smernic v vzgojno izobraževalnih organizacijah.

23. 6.

Ljubljana

Sestanek delovne skupine za omejevanje trans maščobnih kislin, NIJZ

Na sestanku smo obravnavali možnosti za omejitev trans maščobnih kislin v živilih.

23. - 24.

Zagreb

BEUC Consumer Champion

Šolanje hrvaških potrošniških organizacij o svetovanju potrošnikom

23. - 24.

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

22. - 26.

Washington

TACD

TTIP konferenca

26.

Bruselj

BEUC Executives

Redni sestanek Izvršilnega odbora

30.

Aprilia

Test zimskih pnevmatik

Sestanek po testu zimskih pnevmatik (ICRT)

Aprilia

Test zimskih pnevmatik

Sestanek po testu zimskih pnevmatik (ICRT)

3- 4.

Bruselj

Sestanek - projekt CoJef

7.- 8.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

7. – 8.

Zagreb

Kampanja EK o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

Delovni sestanek sodelujočih na kampanji EK o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

Ljubljana

Sestanek EU Menu, NIJZ

Sestanek glede morebitnega sodelovanja pri skupnem projektu EU Menu.

16.-18.

Zagreb

BEUC Consumer Champion

Šolanje hrvaških potrošniških organizacij o delu z mediji

Ljubljana

Agencija za varstvo konkurence

Sestanek o možnostih sodelovanja na področju varstva konkurence

3. - 6.

Berlin, Nemčija

Sejem zabavne elektronike IFA

Obisk sejma zabavne elektronike IFA

Maribor

SODO

Sestanek s sistemskim operaterjem o stanju na slovenskem energetskem trgu

11. - 12.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

11.

Bruselj, Belgija

Experts meeting on Copyright

Sestanek o avtorskih pravicah (BEUC Digital)

18.

Bruselj BEUC

Flagship campaign Delovni sestanek o zasnovi kampanje »o meeting on durable goods trajnosti aparatov«, ki se ukvarja s sumi, da proizvajalci namenoma načrtujejo okvaro izdelka po garancijskem roku.

18.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

18. - 19.

Madrid, Španija

ICRT Renewable Energy Meeting - CLEAR

Sestanek, testiranje v okviru projekta CLEAR (ICRT)

19.

Bled

Posvet o kartičnem poslovanju

Posvet deležnikov o kartičnih storitvah v okviru Združenja bank Slovenije

24 - 25

Bruselj

BEUC Executives

Redni sestanek Izvršilnega odbora

25.

Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana

Seminar »Daljnovodi in zdravje«

Inštitut za neionizirana sevanja (INIS) je iz več strokovnih pogledov obdelal vpliv električnih daljnovodov na zdravje ljudi

25. - 26.

Zagreb

BEUC Consumer Champion

Šolanje hrvaških potrošniških organizacij o potrošniškem pravu

26.

Bruselj

6th Comparison Tools meeting

Posvetovalna skupina pri EK o spletnih primerjalnikih.

JUL

SEP

LETNO POROČILO MIPOR 2014

30.

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

5. - 6.

Luxembourg

CHAFEA

Delovni sestanek sodelujočih na kampanji EK o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

7. - 12.

Lisbona

DECO

slovesnost ob 40-delovanja portugalske potrošniške organizacije

10.

Bruselj

Sestanek EFSA Steakeholders Consultative Group on Emerging Risks, 12th meeting

Na delovnem sestanku smo obravnavali potencialno možna tveganja za zdravje ljudi.

OCT

13 - 14.

Bruselj

ANEC, General Assembly

Generalna skupščina ANEC

13. - 15.

Amsterdam

Prizewise

Licitacija ponudnikov v okviru prvega skupinskega nakupa energije v Sloveniji

14. - 15.

Berlin

Projekt Energy Efficiency, 4. sestanek

Redni sestanek v okviru projekta Efficiency 2.1. .

16.

Zagreb

Kampanja EK o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

Priprave na dogodek ob pričetku kampanje

17.

Zagreb

Kampanja EK o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

Prisotnost na dogodku ob pričetku kampanje

23. - 24

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

27.

Ljubljana

Banka Slovenije

Sestanek o aktivnostih in aktualnih dogajanjih na področju bančnih storitev

4. - 5.

Bruselj

ICRT EvalDB V4 ‘Test Drive’ meeting

Predstavitev nove baze primerjalnih testov

Ljubljana

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Sestanek deležnikov – obravnava osnutka Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov

6. – 7.

Varšava

Consumer Champion (coll.switching training of Polish Consumer Federation)

Ljubljana

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Sestanek deležnikov – obravnava predlogov za spremembo ZVPot Sestanek po testu vrtalnikov (ICRT)

NOV

13. - 14.

Chemnitz

Test vrtalnikov

12. - 14.

Bruselj

BEUC GA meeting

17. - 18.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

19.

Bruselj

BEUC Telecom Expert Meeting

Sestanek o telekomunikacijah

19. - 20.

Bruselj

ECCG

redni sestanek

24.

Ljubljana

Sestanek delovne skupine za vrtčevsko in šolsko prehrano, NIJZ

Na sestanku smo obravnavali izboljšave vrtčevske in šolske prehrane ter možnosti za izobraževanje kadra.

26.

Nazarje

Ogled tovarne BSH

Predstavitev razvoja tovarne in ogled proizvodnje, pogovori z razvojnim oddelkom

25. – 26.

Frankfurt

EIOPA Insurance and reinsurance stakeholder group meeting

Udeležba na rednem sestanku IRSG

27.

Ljubljana

Posvet: Poslovanje z nepremičninami - GZS

Gostje na okrogli mizi

27. - 28.

Berlin

„Verbraucher im EU-Binnenmarkt: Rechtsdurchsetzung in der Praxis“

Udeležba na konferenci v organizaciji Verbraucherzentrale Brandenburg in Federacja Konsumentow

Zagreb

Okrogla miza spletnih trgovcev in predstavnikov hrvaških potrošniških organizacijah o izzivih in pasteh

Udeležba na okrogli mizi v okviru kampanje EC »Potrošači upoznajte svoja prava«

Bruselj

7th Comparison Tools meeting

Posvetovalna skupina pri EK o spletnih primerjalnikih.

9. - 10.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

9. - 10.

Bruselj

BEUC Food Officer Meeting

BEUC je predstavnike seznanil z novostmi s področja živilske zakonodaje in aktivnostmi BEUC-a. Članice smo izmenjale svoje izkušnje in se pogovarjale o skupnih aktivnostih.

11. - 12.

Milano

Sestanek - projekt CoJef

DEC

16.

Ljubljana

SIQ

Seja sveta SIQ

19.

Ljubljana

Nacionalni svet za plačila

Posvetovanje deležnikov na področju plačilnih sistemov in storitev

19.

Ljubljana

Sestanek delovne skupine za trditve in nova živila, MKGP

Na sestanku smo obravnavali Uredbo o novih živilih, novosti s področja novih živil in novosti s področja zdravstvenih trditev.

LETNO POROČILO MIPOR 2014