Letno poročilo Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave by Zveza potrošnikov Slovenije

2015

MIPOR ABOUT MIPOR - International Consumer Research Institute was established in 1993 by the Slovene Consumers’ Association and Which? (then called Consumer Association). MIPOR is a research institute, active in the fields of consumer protection policy, comparative testing of goods and services, capacity building and consultancy projects in the area of New Member States. MIPOR’s tests are published on a monthly basis in the only independent Slovene consumer magazine VIP and on the webpage of the Slovene Consumer’s Organization ZPS, together with various product pickers and additional content. O MIPORJU - Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je raziskovalna organizacija, ki se ukvarja s politiko varstva potrošnikov, s primerjalnim ocenjevanjem kakovosti izdelkov in storitev, z informacijsko dejavnostjo v podporo zastopanju, svetovanju, informiranju in izobraževanju potrošnikov. Leta 1993 ga je ustanovila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) skupaj z britansko potrošniško organizacijo Consumer Association. MIPOR je izdajatelj revije za potrošnike VIP, v sodelovanju z ZPS pa izdaja tudi vrsto izobraževalnih brošur za potrošnike. Aktivnosti MIPOR-ja niso osredotočene zgolj na Slovenijo, temveč tudi na Novo (Srednjo in Vzhodno) Evropo, kamor posreduje svoje izkušnje in izkušnje svojih partnerjev pri vzpostavljanju varstva potrošnikov in pri krepitvi nevladnih organizacij za varstvo potrošnikov.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

MIPOR V ŠTEVILKAH V LETU 2015 Izvedli smo 38 potrošniških primerjalnih

testov.

Naročniki na revijo ZPStest so prejeli 12

številk

(tunina v oljčnem olju, sirni namazi, predpakirane hrenovke, sir

revije ZPStest, ki so izšle v desetih zvezkih oz. na 352 straneh, ki so potrošnikom ponudile obilo

mocarela, obroki „brez glutena“ v gostinskih obratih, lesni peleti)

koristnega branja.

in 32

Potrošniki so lahko na policah našli 26 novih izdelkov oz. storitev,

Od tega je bilo 6

testov izvedenih v Sloveniji

mednarodnih testov izdelkov in storitev.

Najbolj brani primerjalni

potrošniški testi na

označenih z znakom ZPS Test.

spletu so bili test tabličnih računalnikov, test plenic, test sredstev

Pripravili smo 5 posebnih finančnih prilog s področja bančnih

za pranje barvastega perila, test tunine v oljčnem olju in test lesnih

storitev na 20

peletov.

straneh.

Prispevke iz priloge Osebne finance

V letu 2015 smo z ICRT oz. podskupino NTG (Nordic Testing

na spletni strani www.zps.si (v 2015 jo je obiskalo več kot

Group) izvedli 3 teste (detergenti za barvasto perilo, suha hrana

850.000 posameznikov) potrošniki radi prebirajo. Najbolj bran članek je bil Kako do prihranka pri poslovanju z banko.

za odrasle mačke, gumijasti škornji), od tega 2 v slovenskih laboratorijih, kar je vsekakor priznanje tako za ZPS kot tudi za slovenske laboratorije. 11-12/2015

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

9,90 €

Test mocarele iz kravjega in bivoljega mleka

JE BIVOLJA RES BIVOLJA?

10/2015

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXV ISSN 2386-0782

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

Test sredstev za pranje barvastega perila:

4,95 €

9/2015

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXV ISSN 2386-0782

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

4,95 €

KLJUB PRANJU MADEŽI OSTAJAJO

test:

sokovniki

test:

LED-sijalke

Koliko lahko zaupamo gostinski ponudbi »brez glutena«?

Stanovanjski krediti: končno ugodnejša ponudba

test:

sušilniki perila

test:

zimske pnevmatike

ZPSt

Letnik XXV ISSN 1318-1084

številka 6/2015 Letnik XXV ISSN 1318-1084 cena

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

4,95 EUR

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

9.90 €

Otroške plenice za enkratno uporabo

PEPEL OSTAJA TEŽAVA Plačevanje novoletnih nakupov

7-8/2015

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

ZPS test

Test lesnih peletov: Darilni boni in kartice - pravila uporabe preverite pred nakupom!

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXV ISSN 2386-0782

Če ima zrna, še ni polnozrnat

Kako zavarovati otroka?

test:

sesalniki

Dodatni stroški izničijo mamljive ponudbe

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE - ZA VAS ŽE test:

suha hrana za mačke

ZPS test

TRŽNI PREGLED

POD DROBNOGLEDOM

■ Avtosedeži za otroke ■ Kombinirani hladilniki ■ Šamponi za barvane lase

■ Balzamični kis

■ Kaj turistična agencija sme in česa ne?

Cene kampov po Sloveniji

S čim odgnati komarje?

test:

kuhinjski roboti

test:

predpakirane hrenovke

9 771318 108405

LETNO POROČILO MIPOR 2015

KAZALO 1

3 4

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA ZPStest 1. 1. Splošno o reviji ZPStest

1. 2. Izhajanje in obseg

1. 3. Redne rubrike

1. 4. Priloga »Osebne finance«

1. 5. Financiranje in naročniki

1. 6. Znak kakovosti VIP Test/ZPSTest

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI 2. 1. Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev

2. 2. Primerjalno testiranje tehničnih in drugih neprehranskih izdelkov

2. 3. Testiranje prehranskih izdelkov

2. 4. Tržni pregledi

MEDNARODNI PROJEKTI 3. 1. Tehnična podpora pri informacijski kampanji o pravicah potrošnikov na Hrvaškem

3. 2. New media for top informed consumers regarding sustainable and energy efficient products (EFF ICIENCY_2.1)

DRUGO MEDNARODNO SODELOVANJE

4. 1. Pregled sestankov, delovnih srečanj in izobraževanj, ki so jih v letu 2015 opravili sodelavci MIPOR/ZPS

LETNO POROČILO MIPOR 2015

1 1.1.

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA ZPStest Splošno o reviji ZPStest Junija 2015 smo revijo VIP preimenovali v ZPStest. O novem imenu revije, ki bi bilo tesneje povezano z ZPS in ki bi na ta način pripomoglo k še večji prepoznavnosti revije, smo na ZPS razmišljali že vrsto let. Za mnenje o novem imenu smo povprašali tudi naše naročnike. Ker je bil njihov odziv zelo pozitiven, smo se odločili, da po skoraj četrt stoletja izhajanja edine potrošniške revije v Slovenije, revijo VIP preimenujemo v ZPStest. Ni naključje, da smo s spremembo imena revije obeležili tudi 25. obletnico ustanovitve ZPS. Prek revije poteka pomemben del naše dejavnosti informiranja potrošnikov. Revija, ki izhaja vse od leta 1991, nastaja po mednarodno sprejetih pravilih, ki veljajo za potrošniške revije. V reviji tako ni oglasnih sporočil ponudnikov izdelkov in storitev, avtorji prispevkov pa so neodvisni strokovnjaki. Revija je kot vir nepristranskih in strokovno podprtih informacij v 24 letih izhajanja pridobila zaupanje, tako med potrošniki kot strokovno javnostjo. Bralci med rednimi, aktualnimi prispevki v reviji še posebej cenijo rezultate neodvisnih primerjalnih testov izdelkov in storitev- Tudi zaradi dejstva, da nanje proizvajalci in trgovci nimajo vpliva. V reviji so bile objavljene vse najpomembnejše ugotovitve o testiranih izdelkih in storitvah, vključno s testnimi ocenami, podrobnosti o izvedenih testih pa smo redno objavljali tudi na spletu. Med rednimi vsebinami so za potrošnike-bralce posebno zanimivi tudi prispevki, prek katerih jih seznanjamo z njihovimi potrošniškimi pravicami. Bralcem hkrati svetujemo, kako pravice uveljaviti v praksi. Zelo dobro so med bralci sprejeti prispevki s področja varnosti živil in izdelkov splošne rabe, prispevki o zdravem življenjskem slogu in zdravi prehrani, veliko prostora v reviji pa je bilo v letu 2015 namenjeno tudi prispevkom s področja osebnih financ, predvsem bančnim in zavarovalniškim storitvam, saj zanimanje bralcev za tovrstne vsebine ne pojenja, zagotovo tudi zaradi pomanjkanja neodvisnih informacij s tega področja.

1.2.

Izhajanje in obseg V letu 2015 je izšlo dvanajst številk revije, ki so izšle v desetih zvezkih. Revija je izhajala prvi četrtek v mesecu v povprečnem obsegu posamične številke 32 strani, oziroma 48 strani, kolikor je bil obseg razširjenih izdaj (ZPStest 7-8/2015 in ZPStest 11-12/2015). V letu 2015 smo pripravili skupaj 352 strani koristnega branja. Enako kot v letu 2014, smo tudi v letu 2015 bralcem ponudili številne prispevke s področja osebnih financ, skupaj 20 strani. Te vsebine smo zaradi večje preglednosti objavljali v posebnih prilogah »Osebne finance«, ki so v letu 2015 izšle petkrat, in sicer v št. 3, 5, 7-8, 10 in 11-12. Revija je v letu 2015 izhajala v povprečni skupni nakladi 7.090 izvodov. Večino izvodov smo distribuirali neposredno naročnikom oz. članom ZPS, del pa je bil namenjen prodaji prek kolportaže. Člani, ki imajo paket Internet, pa revijo prebirajo na spletni strani www.zps.si. Na začetku leta 2016 smo izdali posebno izdajo revije ZPStest v eobliki, in sicer Zbirko testov 2015, ki je za člane ZPS brezplačno dostopna na www.zps.si, vsem ostalim pa ob plačilu 29,90 evra.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

Redne rubrike

1.3.

Rubrika ZPS TEST V tej redni rubriki objavljamo rezultate primerjalnih testov izdelkov in storitev, ki jih izvajamo potrošniške organizacije skupaj v okviru mednarodne organizacije za izvajanje potrošniških primerjalnih testov in raziskav ICRT (International Consumer Research & Testing) in v sodelovanju s posameznimi članicami ICRT. V rubriki ZPS test objavljamo tudi rezultate tkim. domačih primerjalnih testov, ki jih izvedejo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave in Zveze potrošnikov Slovenije v sodelovanju z neodvisnimi zunanjimi inštitucijami (laboratoriji, razvojnimi in raziskovalnimi inštituti). Dobro ocenjenim izdelkom na željo proizvajalcev teh izdelkov podelimo znak kakovosti ZPS test.

Največ prostora v reviji, v povprečju 85 %, zavzemajo prispevki, ki jih objavljamo v rubrikah Pod drobnogledom, ZPS test, Tržni pregled, Paragraf in Vprašali ste.

Rubrika Pod drobnogledom To je rubrika, ki je prisotna v vsaki številki revije, namenjena pa je objavi rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela, ki ga opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, v rubriki pa bralce seznanjamo tudi z aktivnostmi ZPS pri različnih kampanjah in mednarodnih projektih s področja varstva potrošnikov.

VIP št. 1/2015:

Pod drobnogledom avtomobilski servisi

VIP št. 2/2015:

Dostop do interneta – pomembni so hitrost, cena in tehnologija

VIP št. 3/2015:

Svetovni dan potrošnikov 2015 – vpliv slabe prehrane na zdravje je večji od kajenja; Domovi za starejše

VIP št. 4/2015:

Pomoč starejšim na domu

VIP št. 5/2015:

Kuponska prodaja

ZPStest št. 6/2015: 25 ZPStest št. 7-8/2015: ZPStest št. 9/2015:

ZPStest št. 10/2015:

let ZPS / Turistične agencije in pravice potrošnikov / Zavarovanje na potovanjih v tujino Mobilni operaterji – dodatni stroški izničijo mamljive ponudbe Kampanja Zamenjaj in prihrani – skoraj milijon evrov prihrankov

ZPStest št. 11-12/2015:

Pogrebne storitve Darilni boni in kartice

V letu 2015 smo v rubriki ZPS test objavili skupaj 38 primerjalnih testov, od tega 32 mednarodnih in 6 domačih testov. VIP št. 1/2015:

Šivalni stroji / Aparati za pripravo »espressa« / Kreme BB in CC

VIP št. 2/2015:

Mobilni telefoni / Vgradni pomivalni stroji / Baterijski in udarni vrtalniki

VIP št. 3/2015:

Letne pnevmatike / Parni likalniki in likalne postaje / Tunina v oljčnem olju

VIP št. 4/2015:

Mikrovalovne pečice / Pralni stroji / Protivirusne zbirke

VIP št. 5/2015:

Navigacijske naprave / Kosilnice / Sirni namazi Avtosedeži za otroke / Otroške plenice za enkratno uporabo / Kombinirani hladilniki / Šamponi za barvane lase

ZPStest št. 6/2015:

ZPStest št. 7-8/2015: ZPStest št. 9/2015:

Kuhinjski roboti / Digitalni fotoaparati / Električne škarje za živo mejo / Predpakirane hrenovke

ZPStest št. 10/2015:

Lesni peleti / Suha hrana za odrasle mačke / Sesalniki Zimske pnevmatike / Sušilniki perila / Sredstva za pranje barvastega perila / Gostinska ponudba »brez glutena« / Gumijasti škornji

ZPStest št. 11-12/2015:

Sijalke / Pametni telefoni / Tablični računalniki / Ploski televizorji / Odstranjevalci laka za nohte / Sokovniki / Mocarela iz kravjega in bivoljega mleka

LETNO POROČILO MIPOR 2015

1.3.

Rubrika Tržni pregled V rubriki objavljamo rezultate tržnih pregledov izdelkov in storitev, pri katerih si ogledamo eno ali nekaj njihovih pomembnih lastnosti (n.pr. vsebnost hranil in drugih sestavin, prehranske in zdravstvene trditve na deklaraciji, cene …). V letu 2015 smo objavili rezultate izvedenih 7 tržnih pregledov izdelkov in storitev, med njimi so bili najpogosteje zastopani prehranski izdelki. Tržne preglede opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave.

Marelična domača marmelada, džemi in sadni namazi

VIP št. 2/2015: VIP št. 4/2015:

Žita za zajtrk za odrasle

ZPStest št. 6/2015:

ZPStest št. 7-8/2015: ZPStest št. 9/2015:

Balzamični kis

Cene kampov po Sloveniji / Vaniljev sladoled v kornetu

ZPStest št. 11-12/2015:

1.3.

Rubrika paragraf Rubrika je namenjena seznanjanju potrošnikov z aktualno zakonodajo in predpisi, ki so pomembni za potrošnike in varstvo njihovih pravic. Rubriko pripravljajo praviloma strokovnjaki pravne stroke, ki delujejo v okviru pravne in svetovalne pisarne ZPS.

VIP št. 1/2015:

Pogodbeni pogoji vadbenih centrov

VIP št. 2/2015:

Splošni pogoji telekomunikacijskih operaterjev

VIP št. 3/2015:

Stanovanjsko upravljanje

VIP št. 4/2015:

Ste se znašli v dolgovih?

VIP št. 5/2015:

Pravice potrošnikov pri kuponski prodaji

ZPStest št. 6/2015:

Polnozrnati kruh

Kaj turistična agencija sme in česa ne?

ZPStest št. 7-8/2015:

Tatarski biftek

ZPStest št. 9/2015:

ZPStest št. 10/2015:

Pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov Pravice letalskih potnikov skozi težave potrošnikov

ZPStest št. 11-12/2015:

Kaj je treba urediti po smrti svojca? Darilni boni in kartice ter pravice potrošnikov Rubrika Vprašali ste V rubriki objavljamo predvsem praktične primere pritožb in oškodovanj potrošnikov, s katerimi so se srečali svetovalci v svetovalni pisarni ZPS, in pa različna vprašanja, ki jih potrošniki zastavljajo uredništvu revije prek e-pošte in družabnih omrežij Facebook ter Twitter. V povprečju smo v rubriki v vsakem zvezku revije objavili po 6 primerov.

7-8/2015 PROSTI ČAS

4/2015 Prehrana/tržni pregled

PROSTI ČAS

NEKATERI IZDELKI SO BOLJ SLADICE KOT ŽITA ZA ZAJTRK mag. Marko Prohinar, Marjana Peterman

Ponudba pripravljenih žit za zajtrk je zelo raznolika, saj imajo proizvajalci pri sestavi izdelkov proste roke. Potrošniki kupujejo žita zato, da si z njimi pripravijo hiter obrok, marsikateri v prepričanju, da je tak obrok zdrav. Tega pa ne morejo vedeti, ne da bi prebrali dolge sezname sestavin na deklaracijah izdelkov. Naš tržni pregled žit za zajtrk je namreč pokazal, da so med izdelki velike razlike predvsem v vsebnosti sladkorja (v nekaterih izdelkih ga je mnogo preveč) in prehranskih vlaknin (v nekaterih jih je le za vzorec).

Jasmina Bevc Bahar

Ni treba iti prav daleč, da za nekaj časa pozabimo na vsakdanje skrbi in si privoščimo počitniška doživetja. Slovenija ponuja obilo možnosti za aktivni oddih, tudi za ljubitelje kampiranja.

elativno poceni letna vstopnica je v primerjavi z nakupom npr. mesečne res vabljiva, a hkrati se boste z nakupom zavezali, da boste vadbo obiskovali daljše obdobje. Morda vas bo v letu dni minilo navdušenje, ugotovili boste, da vam vadba ne ustreza, spoznali, da vam obveznosti enostavno ne dopuščajo redne vadbe. Mogoče se boste odselili, morda se boste lahko celo poškodovali ali tako zboleli, da boste morali z vadbo prekiniti. In potem? Lahko se zgodi, da pogodbe ne boste mogli predčasno prekiniti.

CENA NE ODRAŽ KAKOVOSTI IZDELKA

Primer potrošnice

mag. Marko Prohinar

Še malo pa bomo pekli pustne krofe. In kaj je pri kroﬁh najboljše? Verjetno se boste strinjali, da je to slastna marelična marmelada, ki se pocedi iz še toplega krofa, ko zagrizemo vanj. Odpravili smo se torej po trgovinah in si ogledali ponudbo marelične marmelade, natančneje, ponudbo džemov, ekstra džemov, domače marmelade, ekstra domače marmelade in sadnih pripravkov oziroma namazov. Vse te kategorije izdelkov so namreč po našem pravilniku, ki je usklajen z evropsko zakonodajo, tisto, kar smo včasih preprosto imenovali marmelada in džem.

e obiska dveh trgovskih centrov, Mercatorja in E'Leclerca, sta bila dovolj, da smo se prepričali, da je izbira teh izdelkov na trgovskih policah res velika. Za šestnajst izdelkov smo preverili, ali je njihova predstavitev skladna z zakonodajo, primerjali smo sadne deleže in količino različnih vrst sladkorja v njih in zanimale so nas seveda tudi cene.

Po zakonodaji EU je marmelada le izdelek iz citrusov Ob vstopu v Evropsko skupnost smo leta 2004 sprejeli Pravilnik o kakovosti sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane kostanjeve kaše1 (v nadaljevanju Pravilnik), ki v celoti povzema evropsko direktivo2.

1 Uradni list št. 31/04, 45/08 2 Direktiva (ES) št. 113/2001 z dne 20. decembra 2001

Kakšen naj bo zdrav zajtrk? Z ustrezno sestavljenim zajtrkom in rednim zajtrkovanjem si zagotovimo potrebno energijo za vsakodnevno opravljanje različnih fizičnih in psihičnih dejavnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da so sposobnost za pozornost, spomin in reakcijski čas pri ljudeh, ki redno zajtrkujejo, boljše. Vse to pa je v veliki meri odvisno od količine in vrste živil, ki jih zjutraj zaužijemo. Če si želimo zagotoviti potrebno energijo za čez dan, naj bo zajtrk pretežno sestavljen iz polnozrnatih žitnih izdelkov, ki so bogat vir ogljikovih hidratov. Z uživanjem takšnih izdelkov si zagotovimo

Ker je po zakonodaji EU ime »marmelada« rezervirano le za izdelek iz citrusov, ki je mešanica vode, različnih vrst sladkorja in ene ali več vrst sestavin (pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta in lupine), pridobljenih iz sadja citrusov, je slovenski Pravilnik uvedel kategoriji »domača in ekstra domača marmelada«, pri katerih je pri pripravi dovoljena tudi uporaba drugih vrst sadja. Pravilnik določa zahteve za minimalno kakovost (delež sadja in skupnega sladkorja) ter poimenovanje teh kategorij izdelkov na našem trgu.

Stanovanjsko upravljanje je med potrošniki priljubljena tema. V svetovalni pisarni ZPS dobivamo številna vprašanja, večinoma o vplačevanju in upravljanju s sredstvi rezervnega sklada, o obveznostih upravnikov do etažnih lastnikov in o možnostih, ki jih imajo etažni lastniki na voljo, če z njihovim delom niso zadovoljni.

Ste ob novem letu tudi vi sklenili, da bo v naslednjem letu vse drugače? Bolj zdravo boste živeli, se redno ukvarjali s športom, morda izgubili tistih nekaj odvečnih kilogramov. Ogledujete si ugodne ponudbe vadbenih centrov in ugotavljate, da se vam nakup letne vstopnice neprimerljivo bolj 'splača'. A preden se boste odločili za tak nakup, dobro premislite.

Cene kampov po Sloveniji

naši reviji smo žita za zajtrk že večkrat postavili pod drobnogled, največkrat tista, namenjena otrokom. Tokrat smo pri trgovcih preverili ponudbo žit za odrasle. Izbrali smo 25 vzorcev z različno sestavo in določili njihov prehranski profil s prehranskim semaforjem, ki ga bralci že dobro poznate. Kateremu od njih je za vsebnost sladkorja, maščobe in prehranskih vlaknin (v nadaljevanju "vlaknine") zasvetila rdeča, oranžna ali zelena luč? Kateri izdelki so torej bolj in kateri manj primerni, da postanejo del vašega vsakodnevnega zajtrka?

Mojca Štrucl, Tina Fonovič

Mojca Štrucl, Alina Meško

POČITNICE POD ZVEZDAMI

Gospa se je odločila za vadbo v enem od centrov za fitnes. Ob prvem obisku ji je osebje na recepciji predstavilo ponudbo in ji svetovalo, naj se odloči za nakup letne vstopnice, saj bo v tem primeru za mesečno vadbo plačala bistveno manj, le 29,90 evra. Ponudba se ji je zdela zelo vabljiva. V podpis je dobila člansko pogodbo in splošne pogoje. Ker s seboj ni imela očal, je prosila osebje, naj jo opozorijo, ali je v dokumentih »kaj posebnega«. Ponovno so ji predstavili ugodnosti in ji povedali, da lahko za kupnino eno leto obiskuje vadbeni center, kolikokrat bo želela, drugih informacij pa ni dobila. Gospa je po enem letu prenehala z vadbo in doživela presenečenje. V mesecu, ko je pogodba potekla, je dobila opomin, ker ni plačala letne članarine za naslednje leto. Ko je poklicala v center in prosila za pojasnilo, so ji razložili, da bi morala pogodbo prekiniti najmanj dva (2) meseca pred njenim potekom, sicer se samodejno podaljša še za eno leto.

primerno raven glukoze v krvi, v kombinaciji z beljakovinskimi živili (mleko, mlečni izdelki, puste mesnine,…) in sadjem pa še dodatno izboljšamo delovanje našega telesa in povečujemo njegovo odpornost. Žita so tudi bogat vir prehranskih vlaknin, vitaminov iz skupine B in železa. Žita običajno uživamo z mlekom ali jogurtom in tako poskrbimo tudi za vir kalcija. Žitni kosmiči so tudi bogat vir beljakovin in velika večina teh izdelkov vsebuje več beljakovin kot na primer mesni barjeni izdelki (hrenovke, posebne salame in podobno). Žita za zajtrk so torej načeloma primeren sestavni del zdravega zajtrka, pa so takšna tudi v resnici?

Pogodbeno razmerje in splošni pogoji

ALI SO NAŠI VZORcI žIT PRIMEREN SESTAVNI DEL ZDRAVEGA ZAJTRKA?

NE NA »DIVJE«

Slovenija ima veliko lepih kotičkov in misel, da bi postavili šotor zunaj urejenega kampa, je vabljiva. A »divje« kampiranje je skladno z Zakonom o varstvu javnega reda in miru prepovedano. Globa znaša 83,46 evra in po podatkih iz leta 2014 so policisti oglobili več kot dvesto počitnikarjev. če želite kampirati na kraju, ki temu ni namenjen, morate pridobiti soglasje lastnika zemljišča (zadostuje ustno dovoljenje).

Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni, saj se izdelki po sestavi razlikujejo, zato smo se posvetili presoji ustreznosti vsakega posameznega vzorca. Pod drobnogled smo postavili sestavine, ki so lahko v izdelkih, kot so živila za zajtrk, problematične z vidika zdravega prehranjevanja; to pa so sladkor, maščoba in vlaknine.

Morda se tega ne zavedate, a vsakič, ko kupite izdelek ali storitev, vstopite s ponudnikom v pogodbeno razmerje. To pomeni, da imate nekatere pravice, a hkrati tudi obveznosti. Enako velja tudi, ko se odločite, da boste začeli obiskovati vadbeni center. Ko se včlanite in plačate vstopnico oziroma članarino, imate glede na izbrani paket seveda pravico obiskovati vadbo, hkrati pa se zavežete, da boste spoštovali pravila in hišni red, ki velja v izbranem centru, prav tako pa tudi splošne pogoje, ki so sestavni del sklenjene pogodbe. Podjetje pa ne more postavljati kakršnih koli pogojev povsem brez omejitev. Pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi, nejasna določila se razlagajo v potrošnikovo korist. Pogoji vas zavezujejo le, če ste bili pred sklenitvijo pogodbe seznanjeni z njihovim celotnim besedilom.

ste se z nakupom prenaGlili?

STANOVANJSKO UPRAVLJANJE – kaj ste nas najpogosteje vprašali?

ŽELITE OBISKOVATI VADBENI CENTER – PREVERITE POGOJE!

Tržni pregled žit za zajtrk za odrasle

Marelična domača marmelada, džemi in sadni namazi

7-8/2015 Paragraf

3/2015 Vipov paragraf

1/2015 Vipov paragraf

Prehrana/Tržni pregled 2/2015

rezervNi sklad Etažni lastniki nepremičnin, ki so starejše kot 10 let, so zavezani k vplačevanju prispevka v rezervni sklad. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, upravnik pa jih mora voditi ločeno na posebnem računu. Če upravnik opravlja storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za vsako večstanovanjsko stavbo voditi ločeno knjigovodsko evidenco za sredstva rezervnega sklada. Če upravnik izvaja vplačila etažnih lastnikov prek svojega transakcijskega računa, mora najkasneje v 10 dneh po vplačilu posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na transakcijski račun rezervnega sklada. Premoženje rezervnega sklada ni del upravnikove stečajne mase in upravnikovi upniki vanj ne morejo poseči.

A pozor – šteje se, da ste bili seznanjeni s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če vas je podjetje nanje izrecno opozorilo in če so vam bili dostopni brez težav. Določeno mero skrbnosti morate torej pokazati tudi sami – pogoje morate podrobno prebrati in oceniti, ali vam ustrezajo. Ničesar ne podpisujte, če ne veste, kaj natančno podpisujete, kot je storila »naša« potrošnica.

Pogodbeni pogoji so vsa določila v pogodbi ali v spremljajočih dokumentih (aneksi, splošni in posebni pogodbeni pogoji ...). Določi jih podjetje in nanje nimate vpliva – ko jih proučite, se lahko le odločite, ali jih boste sprejeli ali ne. Nepošteni pogodbeni pogoji so nični Pogodbeni pogoji morajo biti pošteni. Če so nepošteni, potrošnika ne zavezujejo in prodajalec se nanje ne more sklicevati.

Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik. Etažni lastniki pa se lahko v pogodbi o opravljanju upravniških storitev dogovorijo, da lahko upravnik dviguje sredstva rezervnega sklada le skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga etažni lastniki določijo v pogodbi. Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Etažni lastniki pa ne morejo zahtevati vračila zneskov, vplačanih v rezervni sklad. Zbrana sredstva z naslova obratovanja, vzdrževanja in rezervnega sklada so lahko porabljena samo namensko za potrebe posamezne večstanovanjske stavbe oziroma etažnih lastnikov, ki so ta sredstva zbrali.

Zakon o varstvu potrošnikov prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje in določa, da so takšni pogoji nični. Nepošteni pogodbeni pogoji so tisti, ki: l v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank; l povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika; l povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval; l nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.

Če menite, da so pogodbeni pogoji vašega ponudnika nepošteni, ga lahko prijavite Tržnemu inšpektoratu RS, ki je pristojen za presojo poštenosti ali nepoštenosti pogodbenih pogojev. TIRS lahko ukrepa upravno (s prepovedjo prodaje blaga ali storitev, dokler niso pomanjkljivosti odpravljene) in tudi prekrškovno (z izrekom predpisane globe).

Upravnik pripravi načrt vzdrževanja skupnih delov stavbe. Če predvideno vzdrževanje zahteva več sredstev, kot jih je trenutno na voljo v rezervnem skladu in kot je vsota predvidenih minimal-

nih vplačil v rezervni sklad, morajo biti v načrtu vzdrževanja opredeljena tudi potrebna večja vplačila v rezervni sklad, večje akontativno zbiranje sredstev in drugi možni finančni viri. Sprejeti načrt vzdrževanja stavbe je neposredna podlaga, da lahko upravnik izpelje načrtovana dela. Upravnik izvrši dela, določena v sprejetem v načrtu vzdrževanja stavbe. Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, povezana z učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje posojil, najetih za te namene, in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

zaračunavanje stroškov vodenja rezervnega sklada Upravnik je upravičen do mesečnega plačila za opravljanje svojega dela. Kaj je zajeto v ceni za upravljanje, je odvisno od dogovora med lastniki in upravnikom, ki je opredeljen s pogodbo o upravljanju. Če je v pogodbi na seznamu dejavnosti, ki jih opravlja upravnik v okviru svojega rednega dela, navedeno tudi vodenje rezervnega sklada, potem upravnik ne bi smel biti upravičen do posebnega plačila za vodenje rezervnega sklada. Če pa v pogodbi to ni izrecno dogovorjeno, lahko upravnik ta strošek zaračuna. Najbolje je, da se plačevanje dodatnega stroška uredi z aneksom k pogodbi, da ne bi bilo nejasnosti.

višina vplačil v rezervni sklad

Posebno varstvo potrošnikov pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov podjetja Jana Turk

Vas je na domu obiskal prodajalec in vam za veliko denarja prodal komplet neuničljive posode? Morda vas je na sejmu prijazna in vztrajna prodajalka prepričala, da ste kupili masažni aparat? So vas mogoče na terasi hotela vljudno povabili na večerno pogostitev s predstavitvijo izjemnih odej, pa ste eno kupili, saj vam je bilo nerodno, da ne bi kupili nič? Naslednji dan ste nakup obžalovali. Kaj lahko storite?

akon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju Zakon) zagotavlja potrošnikom posebno varstvo, ko gre za pogodbe, sklenjene zunaj prodajalčevih poslovnih prostorov. Razlog za posebno ureditev je v tem, da se lahko potrošnik znajde v nepričakovanem položaju, ko je pod psihološkim pritiskom, saj se mora za nakup odločiti takoj, nima pa možnosti preveriti izdelka in tudi ne primerjati cene s primerljivimi izdelki. lahko se zanaša le na prodajalčeve navedbe. Zakon zato daje potrošniku pravico, da odstopi od pogodbe.

V katerih primerih se šteje, da je pogodba sklenjena zunaj prodajalčevih poslovnih prostorov?

• če pogodbo sklenete neposredno s predstavnikom podjetja na svojem domu, na sejmu, na predstavitvi v gostinskem lokalu .... • če zunaj poslovnih prostorov podjetja izjavite prodajalcu, da želite skleniti pogodbo. • če na podlagi predstavitve izdelka ali storitve zunaj poslovnega prostora podjetja takoj za tem sklenete pogodbo v poslovnih pro-

ROKI 14 dni za odstop 14 dni za vračilo blaga 14 dni za vračilo denarja

Višina prispevka posameznih etažnih lastnikov je določena s Pravilnikom o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka. Odvisna je od po-

storih podjetja ali za to uporabite sredstvo za komuniciranje na daljavo. • če pogodbo sklenete med izletom, ki ga organizira podjetje z namenom prodaje blaga in storitev.

PRAVICA DO ODStOPA OD POGODBE IN KAKO JO UVELJAVItI?

Za nekatere pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, pa določila Zakona ne veljajo. to so na primer pogodbe, pri katerih skupni pogodbeni znesek ne presega 20 evrov, pogodbe, sklenjene za finančne storitve (npr. zavarovalniške pogodbe), za turistične aranžmaje, za časovni zakup nepremičnin, idr. obvezne predhodne informacije. Potrošniku, ki sklepa pogodbo zunaj poslovnih prostorov, mora podjetje pred sklenitvijo zagotoviti vse potrebne informacije. Zakon natančno določa, katere informacije, med drugimi tudi pogoje, roke in postopek za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe skupaj z obrazcem za odstop. če podjetje potrošniku ne zagotovi zakonsko predpisanih informacij, ga lahko ta prijavi tržnemu inšpektoratu RS. Po sklenitvi pogodbe mora podjetje potrošniku posredovati izvod podpisane pogodbe ali potrdilo o sklenjeni pogodbi na papirju ali na drugem trajnem nosilcu, če se potrošnik s tem strinja. S pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti pravic, ki jih ima potrošnik po Zakonu.

Pazite na 14-dnevni zakonski rok!

Potrošnik ima pravico, da pri pogodbah sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, v 14 dneh obvesti podjetje, da odstopa od pogodbe, pri čemer mu ni treba navesti razloga za odstop. če zakonski rok zamudi, izgubi pravico do odstopa. Upoštevati je treba, da gre za koledarsko štetje dni, torej se v rok vštevajo tudi dela prosti dnevi.

22 26

LETNO POROČILO MIPOR 2015

1.4.

Priloga »Osebne finance«

Financiranje in naročniki

1.5.

Tudi v letu 2015 smo posebno pozornost namenili informiranju potrošnikov na področju osebnih financ in ponudbe finančnih produktov, saj zanimanje bralcev za tovrstne vsebine ne upada. Pripravili smo pet posebnih finančnih prilog in na ta način bralcem ponudili 20 strani koristnega branja s področja bančništva in zavarovalništva. Finančna priloga v reviji ZPStest izhaja v okviru dejavnosti informiranja in izobraževanja potrošnikov, osredotočena pa je na storitve, ki jih ponujajo banke, hranilnice in zavarovalnice v Sloveniji.

Tudi v letu 2015 ZPS ni prejemala sofinanciranja revije s strani MGRT, čeprav gre za edino potrošniško revijo v Sloveniji in čeprav sprejeta resolucija NPVP 2012-2017 določa, da bo država še naprej sofinancirala potrošniško revijo. Članstvo je v letu 2015 zraslo za dobrih 18 %.

Priloga Osebne finance je bila v letu 2015 vključena v številke 3, 5, 7-8, 10 in 11-12, prispevki pa so brezplačno dostopni vsem obiskovalcem tudi na spletni strani www.zps.si.

Finančne priloge so obravnavale naslednje teme:

VIP št. 3/2015: Kako

do prihranka pri poslovanju z banko? / Letos novi napadi »phishing« na spletno banko / Previdno pri plačevanju zunaj evrskega območja / Tveganja pri najemu kredita VIP št. 5/2015: Predplačniške kartice – najprej plačam, potem kupujem / Izredni limit – le če ne gre drugače / Brezstično plačevanje z bančno kartico ZPStest št. 7-8/2015: Za enostavno, varno in ugodno plačevanje v tujini / Nakupi na obroke / Posojilne kartice ZPStest št. 10/2015: Stanovanjski krediti – končno krediti z ugodnejšo fiksno obrestno mero / Kako varčujete naši bralci? ZPStest št. 11-12/2015: Uvajanje brezstičnih kartic / Podražitve storitev osebnih računov v letu 2015 / Nova pravila za varnost spletnih plačil / Plačevanje novoletnih nakupov

10/2015

Osebne finance Pripravlja: Boštjan Krisper, Alina Meško Ureja: Meta Stegenšek

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira Banka Slovenije

NAJPREJ OCENItE SVOJO KREDItNO SPOSOBNOSt

čnoZ n o K DITI o KRe Dnejš ReUGo no oB o FIKS o meR i STn anjski kredit St an

Še pred obiskom banke preverite, ali so vaše želje v skladu z vašimi zmožnostmi. Nujno je, da že imate nekaj prihranjenega denarja, s katerim boste lahko financirali dobršen del nakupa novega doma praviloma naj bi bilo prihrankov vsaj za tretjino cene stanovanja. Ne najemajte kredita, ki vas bo vsak mesec obremenil do roba finančnih zmožnosti. Za presojo, kolikšen kreditni obrok si še lahko privoščite, je treba vsekakor pripraviti dober pregled nad financami. Kredit boste odplačevali nekaj deset let, zato pri presoji ne upoštevajte le svojih rednih izdatkov, ampak pomislite tudi na druge večje izdatke (nakup stanovanjske opreme, avtomobila, nujna popravila …). Predlagamo, da najprej določite kreditni obrok, ki ga lahko odplačujete, potem pa si izračunajte višino kredita, ki ga lahko najamete. V pomoč vam je lahko brezplačni kalkulator na www.zps. si, v zavihku Osebne finance.

Boštjan Krisper, Alina Meško

aš redni pregled ponudbe stanovanjskih kreditov je pokazal, da so banke po dolgih letih Letos so se dobre novice mrtvila končno začele tekmovati med seboj. V primerjavi s prejšnjim letom so občutno razveselili tisti, ki razmišljajo pocenile svojo ponudbo. Najbolj razveseljivo pri tem je, da so začele po vzoru bank iz razvitejših držav v eU končno ponujati tudi ugodnejše kredite s fiksno obrestno mero. o nakupu stanovanja in za Povprečna obrestna mera za tovrstne kredite se je v primerjavi s ponudbo pred enim letom znižala kar za 1,6 odstotka. to potrebujejo kredit. Poleg razmeroma dobrih razmer na V tabeli si lahko ogledate ponudbe bank, ki se precej razlikujejo. Pri kreditih s fiksno obrestno ki jih z ročnostjo dvajset let ponuja šest bank, z najugodnejšimi ponudbami vabita banki nepremičninskem trgu je postala mero, Unicredit in Skb. Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero pa sta najugodnejši ponudbi objavili ugodnejša tudi bančna ponudba Delavska hranilnica in Nova kbM. Ponudba stanovanjskega kredita 80 000 evrov kreditov. Poleg ponudbe nas z ročnostjo 20 let je tudi zanimalo, ali so začele Kredit s fiksno obrestno mero Kredit s spremenljivo obrestno mero Banka Obrestna mera EOM Obrestna mera EOM banke ponujati potrošnikom x x 6 M Euribor + 2,95 o. t. / Abanka varnejše rešitve kot doslej. 5,30 % / 6 M Euribor + 2,80 o. t. / Banka Celje

Prilogo Osebne finance, kakor tudi primerjalnike bančnih storitev, sofinancira Banka Slovenije, s katero ZPS že dlje časa dobro sodeluje. Podpora informiranju in ozaveščanju potrošnikov, ki ga izvaja potrošniška organizacija, je dobra praksa, s katero je Banka Slovenije kot prvi nadzornik trga v Sloveniji pokazala, da sta zaupanje potrošnikov in zaščita njihovih interesov ključnega pomena za delovanje in stabilnost trga.

VIP/Osebne ﬁnance 5/2015 Pripravlja: Boštjan Krisper Ureja: Meta Stegenšek

Pripravo vsebin s področja bančništva soﬁnancira Banka Slovenije

VIP/Osebne finance 3/2015

TVEGANJA PRI NAJEMU KREDITA

PREDPLAČNIŠKE KARTICE – NAJPREJ PLAČAM, POTEM KUPUJEM

e potrošnik kredita ne more več odplačevati, lahko banka po nekaj neplačanih obrokih odstopi od pogodbe in zahteva takojšnje vračilo dolga. Še posebej tvegan je najem dolgoročnega stanovanjskega kredita, saj se potrošnik za več deset let zadolži za velik znesek denarja, tvega pa, da bo izgubil streho nad glavo, če ne bo sposoben odplačevati kreditnih obrokov. Torej gre pri najemu stanovanjskega kredita zagotovo za eno najzahtevnejših finančnih odločitev v življenju.

Boštjan Krisper, Alina Meško

Predplačniške kartice so vse pogostejši del bančne ponudbe, za večino potrošnikov pa so še novost. Ogledali smo si ponudbo in ugotovili, da je takšna kartica za nekatere lahko primerna in ugodna rešitev za plačevanje.

predplačniško kartico ne morete porabiti več denarja, kot ste ga nanjo naložili. Ta kartica za razliko od plačilne namreč ni vezana na vaš bančni račun. Preden jo lahko uporabite, morate nanjo (za razliko od kreditne kartice) najprej naložiti denar. Ko ste sredstva na kartici porabili, z njo ne morete več kupovati, dokler je ponovno ne napolnite.

ZA KOGA PRIDE V POŠTEV? Predplačniška kartica je zagotovo zanimiva rešitev za tiste, ki jim banka ni pripravljena odobriti kartice z odloženim plačilom. Gre predvsem za samostojne podjetnike in tiste, ki imajo majhne redne dohodke ali pa nimajo rednih dohodkov. Ti lahko tako pridobijo kartico mednarodnega izdajatelja, kot sta Mastercard ali Visa, s katero lahko na primer preprosteje kupujejo na spletu. Takšna kartica pa je primerna tudi za druge, in sicer zaradi dobrega pregleda nad stroški

Pripravlja: Boštjan Krisper, Alina Meško Ureja: Meta Stegenšek

Boštjan Krisper

Najem dolgoročnega kredita je povezan s tveganji. Nihče ne more predvideti vseh težav, ki jih lahko prinese prihodnost, ali pa se povsem zaščititi pred njimi. Kljub temu pa je mogoče nekatera tveganja omiliti, če se jih zavedate in ste nanje pripravljeni. Pripravili smo pregled nekaterih najpomembnejših tveganj, povezanih z najemom dolgoročnega kredita, ter splošne napotke, kako se zavarovati pred njimi ali pa vsaj omiliti njihove posledice.

in večje varnosti pred zlorabami. Z zlorabo predplačniške kartice vam ne morejo izprazniti bančnega računa, izgubite lahko le denar, ki je naložen na njej. Poleg gotovine in navadne plačilne kartice je lahko koristna na potovanju kot dodatno sredstvo za plačevanje. Zanimiva je tudi za otroke in mladostnike, ki na ta način lahko bolje nadzorujejo svoje izdatke, saj lahko s kartico porabijo le toliko denarja, kot so ga nanjo naložili starši ali pa so si ga z bančnega računa nakazali sami. Kartico lahko kot odrasli uporabljajo na svojih prvih poteh v tujino ter pri svojih spletnih in mobilnih nakupih.

KDO JIH PONUJA? Predplačniške kartice vam ni treba poiskati v svoji banki, ampak lahko razmislite tudi o drugih ponudbah. Predplačniške kartice Mastercard ali Visa ponujajo Banka Koper, Gorenjska in Hypo banka ter NKBM. Lahko pa jih dobite tudi v nekaterih podjetjih, na primer Paysafecard in Smartpaycard. Izdajatelj kartice pri teh

za koliko se zadolžiti? Ko se odločite za najem kredita, oblikujte načrt odplačila v skladu s svojimi trenutnimi finančnimi sposobnostmi. Mesečni kreditni obrok izberete tako, da izračunate

dveh ponudnikih in pri Hypo banki ni banka, zato v primeru stečaja podjetja denar, naložen na kartico, ni zaščiten v okviru sistema za jamstvo vlog. Za potrošnike ne preveč prijazna je tudi odločitev Hypo banke, da za njihovo kartico ne velja slovenska, ampak avstrijska zakonodaja. Če niste komitent banke izdajateljice, se boste morali za nakup kartice praviloma odpraviti do najbližje bančne poslovalnice te banke. Nebančno kartico pa lahko naročite tudi prek spleta, ali pa jo na primer kupite v nekaterih traﬁkah in na bencinskih servisih.

PONUDBA JE RAZNOLIKA Predplačniško kartico boste praviloma dobili v ﬁzični obliki, pri NKBM, Paysafecard in Smartpaycard pa lahko dobite tudi virtualno kartico, ki jo boste uporabljali pri kupovanju na spletu. Smartpaycardova »simple kartica«, za razliko od »premium kartice«, omogoča le

prosti del dohodka vseh družinskih članov. Za to je potreben dober pregled nad izdatki gospodinjstva in nad nujnimi investicijami v prihodnosti, kot so na primer nakup novega avta ali gospodinjskih aparatov, prenova stanovanja, rojstvo in šolanje otrok. Zaradi previsokega kreditnega obroka se lahko hitro znajdete v težavah, prenizek mesečni obrok pa po nepotrebnem podaljša odplačevanje kredita in občutno poveča stroške obresti. Višina kreditnega obroka je odvisna tudi odločitve, v kolikšnem času želite odplačati kredit. Načelno velja, da ga poskusite odplačati čim prej, predvsem pa še v času uporabnosti vašega nakupa (npr. avtomobila) in pred upokojitvijo.

Odločitev za nakup stanovanja je tvegana, če nimate vsaj tretjine lastnih sredstev, potrebnih za nakup. TVEGANjA, KI jIH PRINAšA žIVLjENjE Nihče ne ve, kakšna bo njegova finančna sposobnost čez deset ali dvajset let. Vsak upa in si prizadeva, da bo boljša ali vsaj enaka, kot je trenutno, lahko pa se tudi poslabša. Lahko se zgodi, da bodo dohodki

manjši, lahko se tudi ne bodo povečevali skupaj s stroški drugih finančnih obveznosti. To je v preteklih petih letih občutilo precej slovenskih potrošnikov, ki so jim znižali ali pa zamrznili plače. Še huje gre tistim, pri katerih eden ali pa celo oba družinska člana izgubita službo. Podobno kot nižja plača lahko kreditojemalca prizadenejo nepričakovani visoki stroški, na primer nujni nakupi ali popravila. Tudi ločitev v družini povzroči zmanjšanje dohodkov, pogosto pa se zaradi tega tudi povsem spremenijo cilji in potrebe. Najhuje pa je, ko zmanjšanje dohodkov povzročijo huda bolezen, invalidnost, ali celo smrt.

zavarovanja pred nepredvidljivimi dogodki Pred naštetimi tveganji se je mogoče vsaj do neke mere zaščititi. Nepričakovane stroške popravil lahko ublažite z izbiro primernega nepremičninskega, avtomobilskega in drugih zavarovanj. Težje pa se je zavarovati pred posledicami drugih nepredvidljivih življenjskih dogodkov. Vsekakor je priporočljivo razmisliti o življenjskem zavarovanju za primer smrti, s katerimi lahko prejemnik dohodka v družini zavaruje svoje najbližje, če se zgodi najhujše. Banke takšna zavarovanja vse pogosteje ponujajo kot sestavni del kreditne ponudbe, zavarovalna vsota pa je prilagojena padajoči glavnici kredita. Za ta namen seveda lahko uporabite tudi svoje obstoječe življenjsko zavarovanje, primerno zavarovanje pa lahko sklenete tudi drugje. Banke in zavarovalnice skupaj z življenjskim zavarovanjem (lahko pa tudi ločeno) ponujajo še druga zavarovanja pred zmanjševanjem dohodkov in večjimi življenjskimi stroški v primeru brezposelnosti, hude bolezni, nezgode ali invalidnosti. Opozarjamo, da so našteta zavarovanja pogosto dokaj zapletena in niso vedno najprimernejši produkti za potrošnike. Preden se odločite za katerega od njih, vsekakor dobro proučite, ali boste z njimi sploh zavarovani pred ključnimi tveganji, ali je kritje dovolj visoko in ali je zavarovanje morda predrago. Razočaranje zaradi sklenitve neprimernega zavarovanja ali občutka lažne varnosti je lahko zelo veliko. Sklenitev dragih

7-8/2015

Osebne finance DEVET NASVETOV ZA POČITNIKOVANJE Za enostavno, varno in ugodno plačevanje v tujini Alina Meško

je provizija zelo zasoljena - tudi deset evrov in več. V evroobmočju je provizija za dvig z debetno kartico enaka kot doma, zunaj območja pa je precej višja, skoraj zagotovo več kot 2 evra. Velja tudi za Hrvaško. Kaj storiti v primeru kraje? če je le mogoče, hranite dokumente in denar v sefu (hotel, kamp) in imejte pri sebi le najnujnejše. V primeru kraje čim prej prekličite bančne kartice, zato imejte vedno pri sebi številko za preklic; seveda naj bo shranjena ločeno od kartic. Pred odhodom na dopust se v banki naročite na varnostna SMS-sporočila, saj vam lahko kratko sporočilo o opravljenem dvigu z bančnega računa »reši« veliko denarja.

Kartica z odloženim plačilom pride prav pri večjih nakupih, ki se lahko »zgodijo« med dopustom. trgovci raje sprejemajo kartice, ki so razširjene po vsem svetu, saj jih poznajo. Priložnosti za ugodne nakupe je med dopustom po navadi kar veliko, vendar ne pozabite, da bo treba račun plačati že naslednji mesec.

Če potujete zunaj evrskega območja, imejte s seboj vsaj nekaj tuje gotovine za prve izdatke. kune za obisk sosednje Hrvaške (za evro dobite okrog sedem kun in pol), dolarje ali pa lokalno valuto za potovanje po drugih celinah, če jo ponujajo v naših bankah (če boste želeli že doma kupiti večjo količino tuje valute, jo naročite pred obiskom banke). Z menjalnim tečajem se seznanite že doma in z menjavo večje količine valute ne hitite; menjava na letališčih običajno ni najugodnejša. Na dopustu primerjajte tečaj v različnih bankah in menjalnicah ter izberite najugodnejšo. Pozorni bodite, če vam bodo pri menjavi zaračunali provizijo. Ne menjujte valute na ulici! Za dvige gotovine na bankomatu uporabljajte debetno kartico (Maestro ...). kartice z odloženim plačilom (MasterCard, Visa ...) sicer omogočajo tudi dvigovanje gotovine, a

Pred odhodom ne pozabite poskrbeti za ustrezno zdravstveno zavarovanje. ko potujete v eU, eGP, švico, Makedonijo, črno goro, biH ali Avstralijo, si priskrbite (brezplačno) evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (za biH potrebujete konvencijsko potrdilo). kartico naročite po spletu, telefonu ali na izpostavi ZZZS vsaj teden dni pred odhodom. Obseg pravic se lahko razlikuje glede na državo. Več o tem si preberite na www.zps.si.

Za dodatno varnost lahko poskrbite s turističnim zavarovanjem, a velja skrbno prebrati, kaj vsebuje. Pred sklenitvijo preverite pogodbene pogoje, posebej omejitve in izključitve, da boste seznanjeni, kaj zavarovanje krije in česa ne. Poskrbite, da bo zavarovalna vsota dovolj velika. Paketi turističnih zavarovanj vsebujejo tudi različna dodatna kritja, npr. zavarovanje prtljage, ki pa zaradi strogih pogojev in majhnih zavarovalnih vsot najpogosteje niso smiselna. ko izbirate med ponudbami, se zato osredotočite predvsem na zdravstveno zavarovanje v tujini. Več o tem si preberite v junijski številki naše revije ZPStest.

Stan

NAJPREJ OCENItE SVOJO KREDItNO SPOSOBNOSt

Ne najemajte kredita, ki vas bo vsak mesec obremenil do roba finančnih zmožnosti. Za presojo, kolikšen kreditni obrok si še lahko privoščite, je treba vsekakor pripraviti dober pregled nad financami. Kredit boste odplačevali nekaj deset let, zato pri presoji ne upoštevajte le svojih rednih izdatkov, ampak pomislite tudi na druge večje izdatke (nakup stanovanjske opreme, avtomobila, nujna popravila …). Predlagamo, da najprej določite kreditni obrok, ki ga lahko odplačujete, potem pa si izračunajte višino kredita, ki ga lahko najamete. V pomoč vam je lahko brezplačni kalkulator na www.zps. si, v zavihku Osebne finance.

jsk ovan

aš redni pregled ponudbe stanovanjskih kreditov je pokazal, da so banke po dolgih letih Letos so se dobre novice mrtvila končno začele tekmovati med seboj. V primerjavi s prejšnjim letom so občutno razveselili tisti, ki razmišljajo pocenile svojo ponudbo. Najbolj razveseljivo pri tem je, da so začele po vzoru bank iz razvitejših držav v eU končno ponujati tudi ugodnejše kredite s fiksno obrestno mero. o nakupu stanovanja in za Povprečna obrestna mera za tovrstne kredite se je v primerjavi s ponudbo pred enim letom znižala kar za 1,6 odstotka. to potrebujejo kredit. Poleg razmeroma dobrih razmer na V tabeli si lahko ogledate ponudbe bank, ki se precej razlikujejo. Pri kreditih s fiksno obrestno mero, ki jih z ročnostjo dvajset let ponuja šest bank, z najugodnejšimi ponudbami vabita banki nepremičninskem trgu je postala Unicredit in Skb. Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero pa sta najugodnejši ponudbi objavili ugodnejša tudi bančna ponudba Delavska hranilnica in Nova kbM. Ponudba stanovanjskega kredita 80 000 evrov kreditov. Poleg ponudbe nas z ročnostjo 20 let je tudi zanimalo, ali so začele Kredit s fiksno obrestno mero Kredit s spremenljivo obrestno mero Banka Obrestna mera EOM Obrestna mera EOM banke ponujati potrošnikom x x 6 M Euribor + 2,95 o. t. / Abanka varnejše rešitve kot doslej. 5,30 % / 6 M Euribor + 2,80 o. t. / Banka Celje

Če se odpravite na dopust z avtomobilom, še posebej, če greste na dolgo pot, preverite cene goriva v državah, po katerih boste potovali. V vseh državah cene goriva tudi niso enotne, tako kot so pri nas. Na dolgi poti lahko precej prihranite z vnaprej premišljeno izbiro postajališč, kjer boste odžejali svojega jeklenega konjička. Seveda ne pozabite tudi pridobiti informacij o drugih stroških, povezanih z vožnjo in uporabo cest (cestnine, predornine, ekološke takse). Nikar ne varčujte tako, da bi se v državi, kjer je obvezna vinjeta, vozili brez nje, pa četudi se boste po avtocesti peljali le nekaj kilometrov. kazni so visoke, npr. v švici 190 € (+ nakup vinjete: 40 €), na češkem 180 €, v Avstriji 120 € ...

Uporabljate na dopustu tudi mobilni telefon ali tablico? Pred odhodom v tujino preverite cene pogovorov in predvsem prenosa podatkov ter morebitne ugodnejše opcije pri operaterju. V evropski uniji vas zmerna uporaba ne bo ravno udarila po žepu, drugje pa še vedno priporočamo, da uporabljate mobilni telefon le, ko je to zares nujno.

Banka Koper BKS Bank Delavska hranilnica2 Deželna banka Slovenije Diba Gorenjska banka² Hranilnica Lon Hypo Alpe-Adria-Bank NLB Nova KBM Poštna banka Slovenije Raiffeisen Sberbank1 SKB3 UniCredit banka

4,10 % x 3,60 % x x x x x 4,25 % x x x x 3,60 % 3,50 %

4,24 % x / x x x x x 4,45 % x x x x 3,78 % /

6 M Euribor + 2,90 o. t. 6 M Euribor + 2,60 o. t. 6 M Euribor + 2,10 o. t. 6 M Euribor + 2,45 o. t. 6 M Euribor + 2,70 do 4 o. t. 6 M Euribor + 2,50 o. t. 6 M Euribor + 2,39 o. t. 3M Euribor + 3,25 o. t. 6 M Euribor + 3 o. t. 6 M Euribor + 2,35 o. t. 6 M Euribor + 2,80 o. t. 6 M Euribor + 3 do 4,50 o. t. 6 M Euribor + 3 o. t. 3M Euribor + 2,50 o. t. x

3,05 % / 2,26 % 2,59 % / 2,65 % 2,55 % 3,36 % 3,20 % 2,47 % 2,96 % / / 2,62 % x

Vabimo vas k sodelovanju v anketi o finančnih primerjalnikih in kalkulatorjih, ki jih najdete na našem spletnem mestu. Primerjalniki so namenjeni lažji primerjavi in izbiri najugodnejše ponudbe pri vašem odločanju o depozitih, kreditih in bančnih računih, kalkulatorji pa vam pomagajo pri preračunih in finančnem načrtovanju. V naslednjem letu jih nameravamo prenoviti, da bodo preglednejši in

Uvajanje brezstičnih kartic

obili smo vprašanje potrošnika, komitenta NLB, ki je dobil novo bančno kartico, ki mu omogoča brezstično plačevanje. Gre za razmeroma nov način plačevanja, pri katerem kartico za plačilo le približate POS-terminalu, pri manjših zneskih pa vam tudi ni treba vnesti svoje številke PIN. NLB namreč pravkar, tako kot nekaj drugih bank, nadomešča obstoječe kartice svojih strank z novimi, ki omogočajo tudi brezstično plačevanje. Potrošnik takšne kartice ni želel, saj ne želi plačevati na brezstični način in ima pomisleke glede varnosti, zato je banko zaprosil za kartico brez čipa za brezstično plačevanje. Ta mu je takšno rešitev sicer ponudila, ampak pod pogojem, da bo za motiv na novi kartici plačal 8,20 evra. Potrošnika je zanimalo, ali ni do kartice brez tehnologije NFC upravičen brezplačno. Pri pregledu bančnih praks na tem področju letos spomladi smo od NLB dobili potrdilo, da svojim komitentom omogočajo brezplačno kartico brez NFC, zato smo banko prosili za pojasnilo. Iz banke so nam sporočili, da je tudi izbira motiva na takšni kartici zastonj. Vsem, ki je banka za izbiro motiva zaračunala nadomestilo, svetujejo, naj se povežejo z njenim oddelkom za upravljanje odnosov s strankami. Želite izvedeti več o brezstičnem plačevanju in primernih varnostnih ukrepih? Na našem spletnem mestu boste našli več tovrstnih vsebin.

še boljša opora pri vaših finančnih odločitvah. Z vašo pomočjo bomo lažje ocenili, kako primerjalnike in kalkulatorje še izboljšati in katere nove storitve bi vam prišle prav. Povezavo do ankete najdete na našem spletnem mestu www.zps.si v zavihku Osebne finance. Vsem, ki se boste odločili za sodelovanje, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo!

Boštjan Krisper

Podražitve storitev osebnih računov v letu 2015

ZPS redno spremljamo cene plačilnih storitev, ki jih potrošniki najpogosteje uporabljamo, podatke pa uporabimo za aktualiziranje našega spletnega primerjalnika bančnih računov. Letos smo do oktobra zabeležili več kot sedemdeset podražitev plačilnih storitev, ki jih občani najpogosteje uporabljajo. Največkrat, kar enajstkrat, so podražili storitve pri Hranilnici Lon, sledijo pa Banka Koper in Banka Celje s po devetimi podražitvami ter Hypo banka in NLB, ki sta storitve podražili osemkrat. Največjo podražitev smo opazili pri Hranilnici Lon, ki je nadomestilo za direktno obremenitev povečala za 33 odstotkov, ter pri Sberbank, kjer se je plačilo položnice na bančnem okencu podražilo za 30 odstotkov. Za več kot 20 odstotkov so posamezne storitve podražile tudi Abanka, Deželna banka, Hranilnica Lon in banka Sparkasse. Ob velikem številu podražitev pa smo letos opazili tudi devet pocenitev. Največ nadomestil, kar pet, so pocenili pri Poštni banki, ena storitev pa je postala cenejša pri Banki Celje, Delavski hranilnici, Sparkasse in banki UniCredit.

Primerjajte banke med seboj in po potrebi zamenjajte! Če vas je tudi vaša banka neprijetno presenetila s podražitvami, svetujemo, da ukrepate. V našem spletnem primerjalniku lahko z vnosom podatkov o svojem poslovanju ocenite, koliko na letni ravni banki plačate za vsakodnevno plačilno poslovanje in kakšne prihranke si lahko obetate, če boste poiskali ugodnejšo banko. Tam lahko tudi več preberete o naši metodologiji primerjave bank.

4,10 % x 3,60 % x x x x x 4,25 % x x x x 3,60 % 3,50 %

4,24 % x / x x x x x 4,45 % x x x x 3,78 % /

3,05 % / 2,26 % 2,59 % / 2,65 % 2,55 % 3,36 % 3,20 % 2,47 % 2,96 % / / 2,62 % x

Podatke o bančni ponudbi smo zbrali 28. 8. Tabela z vsemi podatki je objavljena na našem spletnem mestu. x = Ni v ponudbi.; / = Banka na spletu ni objavila podatka.; 1 = Objavljamo le podatek iz cenika, ker informativni izračun z njim ni skladen.; 2 = Ponudba velja le, če se komitent odloči za nakup dodatnih produktov.; 3 = Banka v skupne stroške in EOM vključuje tudi stroške vodenja osebnega računa, ki jih sicer zaračunavajo vse banke.

Kako pa je s skupnimi stroški poslovanja z bančnim računom, ki jih plača tipičen potrošnik? Tisti, ki posluje na bančnem okencu, bo za svoje poslovanje na letni ravni najmanj odštel pri Delavski hranilnici, le 50,54 evra. Deželna banka in Hranilnica Lon sta že več kot enkrat dražji od najugodnejše, najdražji banki pa sta Hypo banka in Sberbank, in sicer za več kot štirikrat. Tudi pri poslovanju s spletno banko je najugodnejša Delavska hranilnica, pri kateri bo tipični potrošnik za stroške poslovanja na letni ravni odštel 48,14 evra. Za dobrih 30 evrov sta dražji naslednji najugodnejši banki, Deželna banka in banka BKS. Pri spletnem poslovanju pa sta najdražji SKB banka in NLB, pri katerih boste morali na leto za storitev spletne banke plačati več kot 100 evrov.

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira Banka Slovenije

Sporočite nam svoje mnenje!

Boštjan Krisper, Alina Meško

Pripravlja: Boštjan Krisper, Alina Meško Ureja: Meta Stegenšek

11-12/2015

Osebne finance

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira Banka Slovenije

čno Kon DITI Z o KRe Dnejš ReUGo no oB o FIKS o meR STn i krediti

Na dopust vzemite več različnih plačilnih sredstev: debetno kartico (Maestro ...), kartico z odloženim plačilom (MasterCard, Visa ...) in seveda nekaj gotovine. Plačilne kartice so priročne, a povsod z njimi ni mogoče plačevati, preveč gotovine pa ni pametno nositi s seboj. če boste imeli s seboj različna plačilna sredstva, ne boste v zadregi, kako plačati kosilo, hotel ali sveže sadje na tržnici. A pozor: nikoli naj ne bodo vsa na istem mestu!

Pripravlja: Boštjan Krisper, Alina Meško Ureja: Meta Stegenšek

Pripravo vsebin s področja bančništva sofinancira Banka Slovenije

9/2013 Pod drobnogledom

10/2015

Osebne finance

Osebne finance 7-8/2015

nakupi na obroke Večina potrošnikov dobro pozna nakupovanje na obroke kot način plačila za različno blago in storitve, kar ponujajo trgovci in potovalne agencije, npr. za gospodinjsko opremo, počitnice. V preteklih letih je začelo tudi vse več bank ponujati možnost nakupa na obroke, ki ga lahko opravite s pomočjo kartice z odloženim plačilom. Ponujajo možnost, da svojih nakupov ne boste odplačevali v celoti vsak mesec, ampak lahko odplačevanje porazdelite na daljše obdobje. Boštjan Krisper, Alina Meško

akupovanje na obroke, ki ga ponujajo banke, se v nekaj pomembnih značilnostih razlikuje od klasičnega nakupa na obroke. Predstavili bomo glavne značilnosti te bančne ponudbe, pri čemer obstajajo med bankami pomembne razlike. Nakup na obroke pa smo primerjali tudi z drugimi rešitvami, ki jih ponujajo banke.

KAKO IN KJE LAHKO KUPUJEMO NA OBROKE?

Možnost, da znesek svojega nakupa s kartico z odloženim plačilom porazdelite na več enakih obrokov, smo opazili pri šestih ponudnikih kartic. banke omogočajo odplačilo v največ 12 mesecih, Diners Club pa v največ 24 mesecih. Storitev nakupa na obroke praviloma omogočajo klasične kartice z odloženim plačilom Mastercard ali Visa. izjemi sta banka koper, ki (tudi tistim, ki niso njihovi komitenti) ponuja kartice z možnostjo nakupa na obroke American express, Diners Club, in Abanka, pri kateri pri nakupu Visa kartice izberete med opcijo obročnega odplačevanja in odplačevanja s kreditom. te kartice si lahko pri-

skrbi vsak z rednimi dohodki in primerno kreditno sposobnostjo. Ponudnik tudi določi največji znesek nakupov na obroke, ki lahko znašajo do nekaj tisoč evrov, kar je odvisno od komitentove kreditne sposobnosti. Abanka, Delavska hranilnica in NkbM omogočajo obročni nakup na večini prodajnih mest, kjer je omogočeno plačevanje s karticami Mastercard ali Visa, tudi zunaj Slovenije, podobno pa velja tudi za kartico Diners Club. Plačevanje na obroke s karticami American express in Diners Club je mogoče povsod po svetu, kjer jih sprejemajo. S karticami Nlb, kartico karanta in American express, pa lahko kupujete pri trgovcih v Sloveniji, ki so pristopili k tej shemi. Z večino kartic z odloženim plačilom lahko na obroke nakupujete tudi na spletu.

SVOJO ODLOČItEV SPOROČItE MED NAKUPOM ALI tAKOJ PO NJEM

Pri Abanki, Delavski hranilnici in NkbM boste odplačevanje z obroki naročili po mobilnem telefonu po opravljenem nakupu. Na bančno

SMS-obvestilo o nakupu morate v predpisanem roku odgovoriti s sporočilom o želenem številu obrokov. V nasprotnem primeru bodo pri Delavski hranilnici in NkbM porabljeni znesek že naslednji mesec v celoti odvedli z vašega računa, pri Abanki pa bodo vaše plačilo razdelili na dva obroka. Nekoliko drugačen način izbire števila obrokov imajo pri banki koper, Nlb in Diners Clubu, kjer bo prodajalec ob nakupu na vašo željo v POS-terminal vnesel želeno število obrokov.

V tabeli smo zbrali podatke o stroških, ki jih zaračunajo posamezne banke za opravljeni nakup na obroke v višini 500 €, ki je odplačan v desetih obrokih. Najugodneje boste na obroke s kartico nakupovali pri Delavski hranilnici, NLB in Banki Koper, največ pa boste odšteli pri NKBM in Abanki.

KARtICE Z MOžNOStJO NAKUPA NA OBROKE Ime ponudnika Abanka¹ ² Banka Koper¹ Delavska hranilnica¹ ² Diners Club¹ ²

Ime kartice

Letna članarina

18,00 €

Drugi stroški nakupa na obroke Strošek za obrok = 1,2 € Zavarovanje = 1,08 % zneska nakupa Ni dodatnih stroškov SMS-obveščanje = 0,50 €/mesec Strošek obroka = 1 € Dodatni stroški odobritve pri nakupih na 13 do 24 obrokov = 4,49 % Strošek odobritve v tujini = 3 % od zneska nakupa Strošek obroka = 1,4 € SMS-obveščanje = 0,75 €/mesec

21,50 €

Ni dodatnih stroškov

17,50 €

Ni dodatnih stroškov

Kreditna Visa Electron

19,50 €

American Express Mastercard

20,50 € 12,50 €

Diners Club klasična

22,00 €

Mastercard NKBM¹ ²

NLB

Visa Mastercard Visa Karanta

Skupni stroški nakupa z obročnim odplačilom* (nakup: 500 €, odplačilo v 10 obrokih) 36,90 € 21,50 € 17,50 € 32,00 €

39,50 € 21,50 € 21,50 € 17,50 €

Opombe: Podatke smo zbrali v začetku junija. * Pri izračunu skupnih stroškov smo upoštevali tudi strošek letne članarine, nismo pa upoštevali stroškov za vodenje bančnega računa. Predpostavili smo, da je nakup opravljen v Sloveniji. 1) Nakup na obroke je mogoč tudi prek spleta. 2) Nakup na obroke je mogoč tudi v tujini.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

1.6.

Znak kakovosti VIP Test/ZPSTest

1.6. Znak podeljujemo od leta 2009. Med leti 2009 in 2015 so znak VIP TEST oz. ZPSTest nosilo 162 izdelkov oz. storitev.

Znak VIP Test pomaga slovenskemu potrošniku pri izbiri kakovostnih in trajnostno naravnanih izdelkov. Junija 2015 se je s preimenovanjem revije preimenoval tudi znak, in sicer v znak ZPSTest. Znak še vedno ponuja objektivne informacije o kakovosti izdelkov, trgovcem in proizvajalcem pa preprečuje, da bi na zavajajoč način interpretirali informacije in rezultate testa. Na znaku so naslednje informacije:

Seznam označenih izdelkov z znakom VIP Test oz. ZPSTest je na spletni strani www.zps. si. Informacije o znaku vključujemo tudi v komuniciranje preko družbenih omrežij Facebook in Twitter.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

1.6.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

2 2.1.

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev

Pomembna dejavnost inštituta so raziskovalne dejavnosti, ki jih izvaja v sodelovanju z drugimi evropskimi potrošniškimi organizacijami, ali v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.

2.1.

V letu 2015 smo nadaljevali dialog in sodelovanje z nadzornimi institucijami in s stanovskimi združenji, jih opozarjati na izsledke primerjalnih testov in krepili zagotavljanje potrošniških pravic pri reformiranju in opravljanju nadzora finančnih trgov. Z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov smo tudi začeli pripravo brošure o naložbah v investicijske sklade, ki bo objavljena v začetku leta 2016.

MIPOR je tudi v letu 2015 nadaljeval z aktivnostmi za dvig prepoznavnosti spletne strani ZPS Osebne finance. MIPOR v okviru revije VIP izdaja prilogo Osebne finance, ki jo sofinancira Banka Slovenije Vsi prispevki so brezplačno dostopni vsem potrošnikom preko spletne strani www.zps.si in štiri primerjalnike s področja finančnih storitev, ki so prav tako na voljo brezplačno vsem potrošnikom: • potrošniških kreditov, • stanovanjskih kreditov, • stroškov poslovanja z bančnim računom, • obrestnih mer za depozite. Ocenjujemo, da smo v letu 2015 na področju finančnih storitev: • prispevali k boljši informiranosti in boljšem odločanju potrošnikov o produktih, potrošnike pa uspešno ozaveščali o odgovornem vodenju osebnih financ in varnem poslovanju z banko, • olajšali izbiro med ponudniki, ki so najugodnejši za specifične potrebe potrošnikov, • opozorili na problem oderuških kreditov nebančnega sektorja in potrošnikom pomagali pri razreševanju, • ocenjujemo, da smo z objavljanjem in učinkovito diseminacijo z osebnimi financami povezano tematiko uspešno lansirali v medijski prostor kot atraktivno temo. Še pred nekaj leti so mediji zelo malo pisali o teh temah, danes pa zaznavamo veliko prispevkov, specializiranih strani in izdaj. • prepričani smo, da smo prispevali k večji konkurenci med ponudniki. Če je bil na primer še pred leti mogoče edini razlog za zamenjavo banke najem stanovanjskega kredita, imamo danes konkurenco tudi pri drugih produktih. Banke, ki so v zadnjih letih uspešno začele povečevati svoj tržni delež na področju bančnih računov zaradi ugodnejšega bančnega poslovanja bi to težko storile brez tega, da smo potrošnike odmevno obveščali o razlikah v stroških in neproblematičnosti zamenjave banke.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

2.1.

Spletna stran ZPS Osebne finance Spletna stran ZPS Osebne finance, ki je urejena v okviru spletne strani www.zps.si, je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov, ki potrošniku omogočajo, da hitro in na preprost ter pregleden način pridejo do želenih informacij: 1. osebni računi: Koliko bi za svoje poslovanje z osebnim računom plačevali pri drugi banki, kako zamenjati banko … 2. varčevanja: Na trgu je množica tipov varčevanj, vendar vsako ni primerno za vsak namen, kako izbirati pravo za vaše potrebe … 3. zavarovanja: Kako se odločiti med številnimi ponudbami, ki so na trgu? Katere kriterije upoštevati pri sklenitvi?... 4. krediti: Vse, kar morate vedeti pred sklenitvijo pogodbe, kaj vprašati kreditnega svetovalca, primerjalniki ponudbe, orodja za izračun kreditov… 5. naložbe: Vodič po osnovah naložb, kakšne naložbe skleniti v določenem življenjskem obdobju… 6. brošure: Za tiste, ki željo dobiti več informacij o posamezni fi nančni temi. 7. kalkulatorji in primerjalniki: Na enem mestu smo zbrali vsa orodja, s katerimi si lahko pomagate pri izračunu najugodnejšega depozita, kredita …

2.1.

Vsi prispevki iz Revije ZPStest na temo bančnih storitev so brezplačno dostopni vsem potrošnikom preko spletne strani www.zps.si. Na spletni strani pa lahko potrošniki najdejo tudi primerjalnike bančnih storitev, katerih objavo prav tako sofinancira Banka Slovenije, kjer se potrošniki lahko informirajo o trenutno najugodnejših ponudbah. V letu 2015 smo na naši spletni strani: • 6-krat aktualizirali primerjalnik bančnih računov. Primerjalnik modelira letne stroške potrošnikovega poslovanja z banko na podlagi nadomestil za 5 najpogosteje uporabljanih plačilnih storitev; • 5-krat primerjalnik depozitov, ki celotno ponudbo depozitov s fiksno obrestno mero primerja na podlagi zneska, s katerim potrošnik želi varčevati; • 3-krat primerjalnik potrošniških kreditov, ki na primeru dveh modelnih kreditov primerja ponudbo kreditov s fiksno in spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor; • 3-krat primerjalnik stanovanjskih kreditov, ki na primeru modelnega kredita primerja ponudbo stanovanjskih kreditov s fiksno in spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor. Poleg primerjalnikov bančne ponudbe so na spletni strani Osebne finance potrošnikom na voljo tudi naslednji kalkulatorji, ki potrošnikom služijo kot opora pri finančnem načrtovanju: • Izračunajte, kolikšen kredit lahko najamete • Izračunajte efektivno obrestno mero vašega kredita • Izračunajte vaš amortizacijski načrt • Izračunajte, ali se vam splača predčasno odplačati kredit • Izračunajte, koliko obresti zaslužite z varčevanjem • Izračunajte, koliko morate varčevati za dodatek k pokojnini • Izračunajte realno vrednost vaše bodoče rente • Izračunajte, za koliko casa zadostujejo vaši prihranki Na naši spletni strani si je v zadnjem letu članke o finančnih temah ogledalo 98.000 posameznih obiskovalcev, pri čemer odmevnejši članki dosežejo obisk med 5.000 in 9.000. O aktualnih bančnih temah obveščamo tudi trenutno več kot 40.000 fenov na Facebooku, 3.300 sledilcev na TW in 30.000 naročnikov našega tedenskega newslettra. Ker želimo, da bi naše informacije dosegle čim večjo skupino potrošnikov smo na podlagi objavljenih prispevkov izdelali 10 izjav za medije, ki smo jih poslali na široko adremo 100 naslovov novinarjev, ki pišejo o finančnih temah. Na ta način nam je uspelo, da z vsako obravnavano temo dejansko pridemo v vse ključne medije.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

Primerjalno testiranje tehničnih in drugih neprehranskih izdelkov

2.2.

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

ZPSt

številka 6/2015 Letnik XXV ISSN 1318-1084 cena

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

4,95 EUR

strokoven • nepristranski • brez oglasov

ZPS test

Otroške plenice za enkratno uporabo

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE - ZA VAS ŽE ZPS test

TRŽNI PREGLED

POD DROBNOGLEDOM

■ Avtosedeži za otroke ■ Kombinirani hladilniki ■ Šamponi za barvane lase

■ Balzamični kis

■ Kaj turistična agencija sme in česa ne? 9 771318 108405

6/2015 ZPS test

ZA SUHO RITKO – MAR RES? Test otroških plenic za enkratno uporabo

Boštjan Okorn

Dragi starši. V zadnjih letih ste zelo pogosto povpraševali po testu otroških plenic. Zanimalo vas je, kako kakovostne plenice lahko kupimo v naših trgovinah, ali so tiste s trgovsko znamko vredne zaupanja, pa tudi, ali res drži urbani mit, da so plenice, kupljene v (zahodni) tujini, učinkovitejše od naših. Tule so odgovori, za katere smo potrošniške organizacije preizkusile 84 različnih modelov plenic. Iz Slovenije smo jih poslali 11.

lenice za enkratno uporabo so naprodaj v različnih velikostih, ki ustrezajo različni starosti dojenčka oziroma otroka. Na testu smo preverili kakovost plenic z velikostjo 4 (pogosto so označene tudi kot »maxi«), ki jih starši največ uporabljajo, saj so namenjene otrokom, starim od 9 mesecev do dveh let. Proizvajalci jih večinoma označujejo kot primerne za otroke, ki tehtajo od 8 do 15 kilogramov, vendar smo na testu ugotovili, da je lahko ta razpon od 6 pa do 18 kilogramov. Upoštevanje oznak na embalaži je pomembno, saj bo premajhna plenica pretesna in bo hitro prepuščala, ker ne bo prostora za vpijanje, prevelika pa bo prepuščala zato, ker se ne bo dovolj prilegala koži.

Ponekod boste našli plenice tako za punčke kot za fantke, a pravega razloga za razlikovanje ni – gre bolj za trženjski trik. Na trgu je največ univerzalnih plenic in vse preizkušene sodijo v to kategorijo. Vse testirane plenice zapenjamo z ježkom (velcro), pri čemer je lahko trak z ježkom različno dolg. Večjih razlik glede kakovosti zapenjanja nismo opazili in so praktično vse plenice dobile oceno »zelo dobro«. Edina izjema so Pampersove Sleep&Play, pri katerih zapenjanje ni tako zanesljivo kot pri drugih plenicah, a je še vedno dobro. V tej velikosti že lahko kupite tudi hlačne plenice, ki pa so nerodnejše za previjanje, saj jih je težje sneti. Primerne so zlasti za starše, ki bi radi svoje otroke čim prej navadili na uporabo stranišča.

Test plenic smo izvedli v laboratoriju, vzorce pa so preizkusili tudi starši. Očitno so laboratorijski preizkusi zahtevnejši (ali pa so starši prizanesljivejši), saj je bila za večino plenic laboratorijska ocena za eno stopnjo slabša kot tista pri praktičnem preizkusu. Večina plenic je v laboratoriju dobila zgolj povprečno oceno, pri starših pa dobro.

V okviru organizacije ICRT (International Consumer Research and Testing) je MIPOR tudi v letu 2015 aktivno sodeloval pri mednarodnem neodvisnem potrošniškem testiranju različnih izdelkov. V tem času smo za objavo pripravili 32 testov, pri določenih smo na testiranja vključili tudi izdelke slovenskih blagovnih znamk. Med njimi velja omeniti predvsem test plenic, ki je bil že dolgo časa na seznamu želja slovenskih potrošnikov. Pred začetkom testiranja temeljito preverimo stanje na trgu in izdelke, ki so naprodaj v Sloveniji, primerjamo s tistimi, ki jih naši partnerji najdejo na različnih evropskih trgih. Na podlagi teh informacij vodja testa določi mednarodni nabor izdelkov, ki predstavljajo osnovo za izbiro vzorcev za preskušanje v laboratorijih. Po koncu testiranja izdelovalce in zastopnike obvestimo o rezultatih meritev pri njihovih izdelkih in preverimo morebitna odstopanja oziroma pritožbe. Pred objavo testa v reviji oziroma na internetu še enkrat preverimo trg in cene. Poleg mednarodnih primerjalnih testov smo za objavo v reviji VIP oz. ZPStest pripravili tudi 6 domačih testov, ki smo jih opravili skupaj z ustrezno akreditiranimi laboratoriji v Sloveniji: • Tunina v oljčnem olju • Sirni namazi • Predpakirane hrenovke • Mocarela iz kravjega in bivoljega mleka • Lesni peleti • Obroki „brez glutena“ v gostinskih obratih

2.3.

Testiranje prehranskih izdelkov V letu 2014 smo izvedli pet prehranskih testov, in sicer test tunine v oljčnem olju, sirnih namazov, predpakiranih hrenovk, test mocarel iz kravjega in bivoljega mleka ter obrokov „brez glutena“ v gostinskih obratih. 1. Kakovost boljša kot pred leti Nakupili smo 11 vzorcev tunine in sicer devet v oljčnem olju in dva v ekstra deviškem oljčnem olju. Pri vzorcih smo preverili označbo, vsebnost živega srebra, količino soli, ali je v pločevinkah res oljčno olje, senzorične lastnosti in cene. Rezultati so pokazali, da pri nobenem vzorcu ni bila presežena zgornja dovoljena meja za vsebnost živega srebra ter da vsi vzorci vsebujejo oljčno olje, a je njihova kakovost dokaj različna. Vzorci so vsebovali od 0,6 do 1,6 g soli, imeli so zelo različne senzorične lastnosti. Cene tunine v oljčnem olju so zelo različne (8,32 – 20,69 eur/kg). 2. Najboljša sta tudi najcenejša Kupili smo enajst klasičnih sirnih namazov, tistih brez dodanih začimb, zelišč in zelenjave. Pri vzorcih smo preverili označbo, vsebnost soli, maščobe in senzorične lastnosti ter ceno. Vzorci so vsebovali zmerno količino soli (0,64-1,17 g/100g) in 20,33-25,88 g maščobe / 100 g. Senzorične lastnosti večine vzorcev so bile (zelo) dobre z izjemo dveh vzorcev, ki sta imela slabše senzorične lastnosti. Sirni namazi so razmeroma drago živil (3,95 – 11,37 eur/kg).

KAKOVOST BOLJŠA KOT PRED LETI Test tunine v oljčnem olju dr. Tanja Pajk Žontar

LABORATORIJ Glavna naloga plenic je, da hitro vpijajo tekočino, ne smejo prepuščati in na površini, kjer se stikajo s kožo, morajo ostati suhe. Še največ razlik med plenicami je bilo pri hitrosti vpijanja, pri čemer so se z zelo dobro oceno izkazale Pampers Baby Dry (in podobne Active Baby

Pri testih lesnih peletov, tekaških rokavic in gumijastih škornjev, pri katerih smo sodelovali s slovenskimi laboratoriji in strokovnjaki, so sodelovale tudi potrošniške organizacije iz Švedske, Danske, Finske in Češke, ki pri ICRT skupaj z ZPS tvorijo skupino NTG (Nordic Testing Group). Vse aktivnosti pri omenjenih testih smo vodili pri ZPS in MIPOR. Tudi v prihodnosti skupaj z ostalimi članicami skupine NTG načrtujemo nadaljnje skupno testiranje pri slovenskih laboratorijih, prizadevali pa si bomo, da bomo v slovenske laboratorije pripeljali tudi izdelke iz drugih članic ICRT.

NAJBOLJŠA STA TUDI NAJCENEJŠA Test sirnih namazov dr. Tanja Pajk Žontar

Pod drobnogled smo tokrat postavili 11 klasičnih sirnih namazov, torej tistih brez dodanih zelišč, začimb ali zelenjave, ki si jih nekateri radi namažemo na kruh ali kreker za zajtrk, malico ali večerjo. Pri izdelkih smo preverili označbe, količino maščobe in soli, senzorične lastnosti in seveda ceno.

Rezultati tokratnega testa tunine so zelo pestri, saj so med preizkušenimi vzorci opazne razlike v vsebnosti soli, kakovosti oljčnega olja in pri senzoričnih lastnostih. Zanimivo je tudi, da se je ponudba tunine v primerjavi s tisto pred štirimi leti, ko smo testirali tunino v oljčnem olju, precej spremenila. Med enajstimi (11) vzorci, devet v oljčnem olju in dva v ekstra deviškem oljčnem olju, tokrat prevladujejo trgovske blagovne znamke. pomeN rib v Naši prehraNi Ribe vsebujejo esencialne aminokisline (gradnike beljakovin), ki jih naše telo ne more tvoriti samo, ampak jih mora dobiti s hrano. Poleg tega so v ribah tudi »dobre« maščobe, ki jih naše telo ne more tvoriti samo, vsebujejo pa tudi veliko vodotopnih in vitaminov, ki so topni v maščobi, in minerale. Med »dobrimi« maščobami naj posebej opozorimo na maščobne kisline omega 3; nekatere od njih so le v ribah in drugi morski hrani. Več maščobnih kislin omega 3 vsebujejo tiste ribe, ki imajo več maščobe (običajno modra riba); seveda so te ribe 18

5/2015 VIP TEST

3/2015 ViP teSt

tudi energijsko bogatejše. Zadosten vnos maščobnih kislin omega 3 ugodno deluje na naše telo, še posebej pri preprečevanju srčno-žilnih obolenj in zmanjševanju nekaterih alergijskih reakcij. Pomembna je zaščitna vloga teh kislin pred zgodnjim rojstvom otroka in premajhno porodno težo, vplivajo pa tudi na boljši razvoj možganov in otrokovega vidnega sistema.

oceNa ozNačbe Pri testnih vzorcih smo si najprej ogledali označbe. Njihovo oceno smo zvišali, če so bile na njih poleg preglednosti, dobre berljivosti in seveda skladnosti označbe s predpisi tudi

informacije, ki so pomembne za potrošnike. Na primer, kako shranjujemo konzervo po odprtju, vrsta tuna, območje in metoda ulova in hranilna tabela. Že pri našem prejšnjem testu tunine v oljčnem olju (VIP 9/2010) smo opozorili na nedoslednosti pri navajanju hranilne vrednosti izdelka. Pri nekaterih konzervah je bila namreč hranilna vrednost navedena le za tunino (»plod«) in verjetno ni treba posebej poudariti, da sta bili v tem primeru energijska vrednost in vsebnost maščobe bistveno manjši, kot če je bila energijska vrednost navedena za tunino skupaj z oljem. Menimo, da je za potrošnike pravilnejši

KAKO NASTANE SIRNI NAMAZ?

PRI OZNAČBAH JE KAR NEKAJ POMANJKLJIVOSTI

Osnovna sestavina sirnih namazov je sveži sir – po domače skuta. Skuto pripravijo tako, da (posnetemu) mleku dodajo mlečnokislinske bakterije in sirišče, iz česar nastane koagulat oz. sveži sir in sirotka, ki jo odstranijo. Pri klasičnem sirnem namazu dodajo skuti smetano in sol. Nekateri proizvajalci si pri pripravi sirnih namazov “pomagajo” (kar je dobro razvidno iz seznama sestavin) z različnimi aditivi, s čimer zagotovijo primerno teksturo izdelka. Pri izdelkih, ki nimajo aditivov, se kasneje lahko izloči manjši del sirotke, a tega ne bi smeli razumeti kot nekaj slabega, saj imajo izdelki brez dodanih »gostil« večjo hranilno vrednost. Proizvajalci lahko sirnemu namazu dodajo tudi druge sestavine, kot so začimbe, zelišča, različna zelenjava in podobno, a ti izdelki niso bili predmet naše raziskave. Sirne namaze na koncu toplotno obdelajo.

Pri vzorcih smo si najprej ogledali označbe in tisti vzorci, ki so vsebovali več koristnih informacij za potrošnike, so seveda dobili boljše ocene. Presenetilo nas je, da kar pri petih vzorcih (»Z bregov«, »ABC«, »Savinjski sirni namaz«, »Goldessa« in »Tuš«) od enajstih mleko, sveži sir, smetana in druge snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, v seznamu sestavin niso bile poudarjeno označene z vrsto pisave, da bi se jasno razlikovale od preostalega seznama sestavin (tako kot tudi veleva zakonodaja), kar smo pri ocenjevanju tudi ustrezno »kaznovali«. Pri pregledu označb smo tudi ugotovili, da proizvajalci navajajo sestavine dokaj nedosledno. Nekateri proizvajalci na primer kot osnovno sestavino navedejo »sveži sir«, drugi pa »mleko« in druge sestavine, iz katerih so naredili sveži sir.

Za potrošnike je tudi pomembno, da je na mikrobiološko občutljivih živilih, med katera gotovo sodi tudi sirni namaz, jasno navedeno, pod kakšnimi pogoji in koliko časa jih lahko hranimo potem, ko so odprta. Takšna informacija je bila jasno zapisana le pri treh izdelkih. Vzorcu »Tuš« smo pri oceni označbe zaradi zavajajočega izraza »natur« odšteli eno točko. Potrošnik namreč pod tem izrazom razume izdelek, ki ne vsebuje nobenih dodatkov, kar pa za ta izdelek, kot je razvidno iz seznama sestavin, ne drži. Eno točko smo pri označbi odšteli tudi vzorcu »Savinjski sirni namaz«, in sicer zaradi datuma uporabnosti, ki je bil malomarno natisnjen čez seznam sestavin, kot lahko vidite na sliki.

ZMERNA KOLIČINA SOLI Sirni namazi vsebujejo od 0,64 do 1,17 grama soli v 100 gramih izdelka. Sol v sirnih namazih glede na običajno porcijo (okoli 20 gramov) z vidika zdravega prehranjevanja ni problematična sestavina, kljub temu pa bi jo bilo lahko še manj. Senzorični preizkuševalci namreč nobenemu od vzorcev niso »očitali«, da je premalo slan, zato menimo, da bi lahko vsaj pri nekaterih vzorcih vsebnost soli še nekoliko zmanjšali.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

2.3.

2.4.

11-12/2015 ZPS test

JE BIVOLJA RES BIVOLJA? Test mocarele dr. Tanja Pajk Žontar

Mocarela je sir, njegova domovina je Italija, danes pa ga največ proizvedejo v Ameriki. Utrl si je pot tudi do naših potrošnikov. Ta mehki sir, nežnega okusa, ki se lupi v plasteh, pogosto spremlja italijanske jedi, pice, testenine, lazanjo in še bi lahko naštevali. Obogati različne vrste solat in zelenjave, popestri tudi jedi z žara, ne nazadnje pa je dobra mocarela okusna tudi kot samostojen prigrizek. Na test smo uvrstili 13 vzorcev mocarele iz kravjega in tudi iz bivoljega mleka.

da jo raztegujejo. Sam postopek proizvodnje mocarele poteka tako, da mleko najprej usirijo. To lahko naredijo na klasičen način, da mleku dodajo sirišče in startersko kulturo (to je kultura mikroorganizmov, zlasti mlečnokislinskih bakterij, ki sproži fermentacijo), lahko pa mleko usirijo z dodatkom citronske kisline. Citronska kislina je bila dodana sedmim našim vzorcem, med njimi pa ni vzorcev iz bivoljega mleka. Nastali »sesirek« oz. »koagulum« segrevajo, pri čemer se izloča sirotka. Nastane sirna gruda, ki se vleče kot »žvečilka«. Potem jo še mešajo in soliKAKO NAREDIJO jo, proti koncu pa med segrevanjem še raztezaMOCARELO? jo, da nastane vlaknast, raztegljiv sir. Postopek Mocarela je sir iz vlečenega testa (imenujejo lahko poteka ročno ali strojno. Sir nato postaviga tudi »pasta filata«). Zanj je značilno, da je jo v posebne modele, da dobi obliko kroglic z narejen po posebnem proizvodnem postopku, različno težo (od 7 do 2.000 gramov). Kroglice pri katerem najprej izdelajo sirno grudo, jo od- na koncu položijo v slanico ali slano sirotko. cedijo, močno nakisajo in vroče obdelajo tako, me »mozzarella«, po naše mocarela, izvira iz italijanske besede »mozzare«, ki pomeni odrezati. Sirarji so v srednjem veku (takrat so namreč začeli izdelovati mocarelo) z rokami razdelili dolgo gmoto vlečenega testa v za pest velike kose sira. Pr votna surovina za izdelavo mocarele je bilo bivolje mleko, industrijski način izdelave pa je proizvajalce »prisilil«, da danes kot surovino uporabljajo tudi oz. predvsem kravje mleko.

KAKŠNA JE DOBRA MOCARELA?

Nekateri mocarelo zelo cenijo, drugi pa menijo, da je to »dolgočasen« sir brez okusa, neprivlačne bele barve in z gumijasto teksturo. Kakšen vtis dobimo o mocareli, je zagotovo največ odvisno od njene kakovosti. In kakšna je tista »prava« mocarela? Biti mora mlečno bele do rahlo rumenkaste barve, zelo mehka in elastična, a ne gumijasta, niti žilava, zrnata ali sluzasta. Imeti mora vonj po mleku ali smetani, ne sme pa biti kisel. Mocarela ima rahlo aromo po maslu, njen okus je nevtralen, a ne prazen. Pomembna lastnost dobre mocarele je, da ima tanko, vendar mehko kožo, ki se lahko olupi po vsej površini. Lupljenje spominja na lupljenje čebule. Mocarela iz bivoljega mleka je v primerjavi z mocarelo iz kravjega mleka bolj

10/2015 Prehrana/Mini test

KoLIKo LaHKo ZaUPamo GoSTInSKI PonUDBI »BReZ GLUTena«? dr. Tanja Pajk Žontar

Celiakija je bolezen, število bolnikov po svetu pa nedvoumno narašča. Z boleznijo, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je danes soočen okoli 1 odstotek Slovencev. Dieta brez glutena, in sicer v najstrožjem pomenu te besede, pa je za zdaj edino zdravilo. Skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (v nadaljevanju Društvo) smo v gostinskih obratih po Sloveniji preverili, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi »brez glutena«.

a začetku letošnjega poletja smo obiskali 20 gostinskih obratov po Sloveniji, pri čemer smo se osredotočili predvsem na dobro obiskane lokale, v katerih ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano, torej obroke na bone. V lokalih nismo razkrili svoje identitete, pri naročanju hrane smo se torej obnašali kot običajni gosti.

Preden smo naročili hrano brez glutena, smo gostinskemu osebju jasno in nedvoumno povedali, da imamo celiakijo in glutena ne smemo uživati. V 18-ih obratih so nam zagotovili, da nam lahko ponudijo obrok »brez glutena«, v dveh pa so nas po našem naročilu opozorili, da lahko njihova hrana vsebuje nekaj glutena. kljub temu smo se odločili za naročilo, saj nas je zanimalo, kaj opozorilo sploh pomeni. Naročeno hrano smo po navodilih iz laboratorija prestavili v ustrezno embalažo in vzorce odpeljali v akreditirani laboratorij, kjer so jih analizirali, ali vsebujejo gluten.

Statistično so rezultati dobri, za bolnike pa zagotovo ne

18 menijev smo torej naročili z zagotovilom, da ne vsebujejo glutena. Po opravljenih analizah se je pokazalo, da je bilo takih v resnici le 12. trije od vzorcev, v katerih so našli gluten, so vsebovali več, trije pa manj kot 20 mg glutena/ kg živila, kar je zakonsko določena meja, da je lahko živilo označeno kot »brez glutena«. Obroki, ki so presegli 20 mg/kg glutena, so za osebe s celiakijo neprimerni, saj lahko izzovejo resno reakcijo in poslabšanje bolezni. tudi pri obrokih, v katerih je bil gluten pod kritično mejo (20 mg/kg), previdnost ne bo odveč. ti rezultati namreč nakazujejo, da postopek priprave hrane ni bil takšen, da bi preprečeval vnos glutena. Za zagotovitev varnega brezglutenskega obroka bodo morali v teh obratih več pozornosti nameniti preverjanju sestavin in higieni pri pripravi, kar še posebej velja za tiste, ki oglašujejo brezglutenske obroke. Odgovornost nekaterih gostincev glede tega zagotovo ni ustrezna. kot smo že omenili, so

OBROKI “BREZ GLUtENA” V GOStINSKIH OBRAtIH

Zgodilo se je … … da so nam ponudili pico, ki vsebuje piro in naj bi bila primerna za ljudi s celiakijo. To seveda ne drži, saj je v piri gluten in torej ni primerna za ljudi, ki imajo celiakijo ali so preobčutljivi na gluten (več o piri si lahko preberete v letošnji majski številki naše revije). 16

Ime gostinskega obrata Bar & restavracija Žajfa Gostišče Loka Kitajska restavracija TSING TAO Maharaja - indijska restavracija Mango Okrepčevalnica Pivnica Alf Oštarija pri Oljki Pizzerija Atrij Pizzeria Gregorino Pizzeria Foculus Pizzeria San Remo Pobreški hram Pizzerija in špageterija PIZZA 33 Picestavracija Boccaccio Restavracija Interspar, Maribor Europark Pizzeria in špageteria Al Capone v Europarku Mehiška restavracija Imperio mexicano Restavracija Plečnikov hram

3. Še dobro, da obstaja gorčica..., Pri 12-ih vzorcih hrenovk (goveje meso in svinjina) smo preverili količino maščobe, soli, vezivnega tkiva, senzorične lastnosti, označbo in ceno. Vzorci hrenovk so v 100 gramih vsebovali od 1,4 do 2,3 grama soli in od 13,4 do 26,9 grama maščobe. Ocene senzoričnih lastnosti so bile, z izjemo enega vzorca (»dobro«), ocenjene z oznako »povprečno« in »pomanjkljivo«. ugotovili smo, da hrenovke vsebujejo tudi sestavine, ki jih potrošnik v tovrstnih izdelkih ne pričakuje kot so različne rastlinske vlaknine (bambus, grah). Vzorci hrenovk so vsebovali tudi dokaj različno količino vezivnega tkiva. 4. ZPS test mocarele iz kravjega in bivoljega mleka – na vrhu trgovske znamke Na ZPStest smo uvrstili 13 vzorcev mocarele (8 iz kravjega in 5 iz bivoljega mleka). Za mocarele iz kravjega mleka smo odšteli od 4,72 do 12,56 evrov za kilogram, za mocarele iz bivoljega mleka pa med 13,27 in 21,68 evra za kilogram. V obeh primerih je zmagala trgovska znamka, za katero smo odšteli najmanj med testiranimi vzorci. Pri vzorcih smo preverili označbo, vsebnost maščobe v suhi snovi, vsebnost soli, senzorične lastnosti ter ceno. Na ZPStest smo vključili tudi 5 mocarel, ki naj bi bile iz bivoljega mleka, zato smo preverili ali je v mocareli iz bivoljega mleka res samo bivolje mleko ali pa so del tega mleka morda nadomestili s kravjim. Niti v enem vzorcu mocarele iz bivoljega mleka nismo našli proteinov iz kravjega mleka. 5. Koliko lahko zaupamo gostinski ponudbi “brez glutena”? Celiakija je bolezen, število bolnikov po svetu pa nedvoumno narašča. Z boleznijo, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je danes soočen okoli 1 odstotek Slovencev. Dieta brez glutena, in sicer v najstrožjem pomenu te besede, pa je za zdaj edino zdravilo. Zato smo skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (v nadaljevanju Društvo) v gostinskih obratih po Sloveniji preverili, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi `brez glutena´. Statistično so bili rezultati dobri, za bolnike pa zagotovo ne. 18 menijev smo v izbranih gostinskih obratih naročili z zagotovilom, da ne vsebujejo glutena. Po opravljenih analizah se je pokazalo, da je bilo takih v resnici le 12. Trije od vzorcev, v katerih so našli gluten, so vsebovali več, trije pa manj kot 20 mg glutena/kg živila, kar je zakonsko določena meja, da je lahko živilo označeno kot `brez glutena´. Obroki, ki so presegli 20 mg/kg glutena, so za osebe s celiakijo neprimerni, saj lahko izzovejo resno reakcijo in poslabšanje bolezni. Tudi pri obrokih, v katerih je bil gluten pod kritično mejo (20 mg/kg), previdnost ne bo odveč. Kraj Maribor Novo mesto Novo mesto Ljubljana Maribor Maribor Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Maribor Koper Ljubljana Maribor Maribor Ljubljana Ljubljana

Vsebnost glutena v naročenem obroku (mg/kg) <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 9 13 17,5 30 > 80 > 80

Tržni pregledi V letu 2015 smo objavili rezultate izvedenih 7 tržnih pregledov izdelkov in storitev, med njimi so bili najpogosteje zastopani prehranski izdelki.

VIP št. 4/2015:

Marelična domača marmelada, džemi in sadni namazi Žita za zajtrk za odrasle ZPStest št. 6/2015: Balzamični kis ZPStest št. 7-8/2015: Cene kampov po Sloveniji / Vaniljev sladoled v kornetu ZPStest št. 9/2015: Polnozrnati kruh ZPStest št. 11-12/2015: Tatarski biftek

VIP št. 2/2015:

številka 4/2015 Letnik XXV ISSN 1318-1084 cena

šteevi vilk vil lka 2/ 2/20 2015 L tnik XXV ISS Le SS S SN 13 1318 18-1084 8

4,95 EUR

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

cenaa ce

4,95 EUR

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

CENA NE ODRAŽA KAKOVOSTI IZDELKA

ŽITA ZA ZAJTRK – NEKATERA SO BOLJ SLADICE

Marelična domača marmelada, džemi in sadni namazi

EcoGator: preverite, koliko energije porabi vaš izbrani aparat!

Pšenična bela moka - tako »navadna«, a tako različna

VIP TEST

VIPOV PARAGRAF

POD DROBNOGLEDOM

n Protivirusni programi n Pralni stroji – na testu tudi ožji in krajši n Mikrovalovne pečice

n Ste se znašli v dolgovih? Kako ukrepati.

n Pomoč starejšim na domu – ponudba, cene

VIP TEST

VIPOV PARAGRAF

POD DROBNOGLEDOM DROBNOGLE EDOM

■ Vrtalniki – baterijski in udarni ■ Pomivalni stroji ■ Mobilniki

■ Splošni pogoji telekomunikacijskih operaterjev

■ Dostop D t d do iinterneta t t

9 771318 108405

771318 108405

9 771318 108405

LETNO POROČILO MIPOR 2015

3 3.1.

MEDNARODNI PROJEKTI

Tehnična podpora pri informacijski kampanji o pravicah potrošnikov na Hrvaškem Evropska komisija je tako kot v preteklosti v drugih »novih« članicah EU objavila razpis za izvajalce kampanje o pravicah potrošnikov kot državljanov EU. Evropska komisija je s pripravami na kampanjo pričela v letu 2013, 17. oktobra 2014 pa se je kampanja tudi uradno pričela in v 2015, konec oktobra, tudi zaključila. MIPOR je kot najboljši ponudnik zmagal na razpisu CHAFEA za tehnično podporo pri informacijski kampanji o pravicah na Hrvaškem. Kampanja poteka pod sloganom „Potrošniki spoznajte svoje pravice!“ in poteka preko TV in spletnega oglaševanja, PR podpore, v kampanji pa aktivno sodelujejo tudi štirje lokalni centri za svetovanje potrošnikom iz Zagreba Osijeka, Splita in Pulja, hkrati pa kampanja promovira Evropski potrošniški center in info linijo za potrošnike 072414414 ter spletno stran www.prava-potrosaca.hr kot vir nadaljnjih informacij in nasvetov potrošnikom. V letu 2015 so v okviru kampanje potekali številni dogodki, tako okrogle mize kot »gverilski« dogodki in številni dogodki na lokalni ravni (tj. v večjih in manjših hrvaških mestih) s ciljem približati pravice potrošnikom na inovativen način ter vzpostaviti dialog z odločevalci. MIPOR je vseskozi skrbel tudi za pravno pravilno in mediju ustrezno komunikacijo na družbenih portalih in spletni strani kampanje http://prava-potrosaca.hr/.

3.2.

New media for top informed consumers regarding sustainable and energy efficient products (EFF ICIENCY_2.1) Projekt s ciljem spodbujanje potrošnikov k izbiri visoko učinkovitih in trajnih izdelkov, obveščanja o ekološko sprejemljivi uporabi izdelkov z vidika stroškov, življenjskega cikla je bil v letu 2015 v polnem zagonu. Tudi v letu 2015 smo aktivno skrbeli za spletno stran “ZeleniPrihranki”. Spletna stran je nastala v okviru projekta Efficiency 2. 1. in je v celoti namenjena potrošnikom, ki jih zanima smotrna poraba in varčevanje z energijo. Spletna stran je razdeljena na štiri glavna vsebinska področja, na strani pa je objavljenih več kot 40 člankov oz. informacij o varčni porabi energije in brezplačni mobilni aplikaciji ecoGator. Spletno stran vsak mesec obišče približno 350 posameznih obiskovalcev, vsak pa si ogleda približno 3 različne vsebine.

Naloga MIPOR je podpora partnerjem z ekspertizo pri načrtovanju medijskih dogodkov in oblikovanju strategij, komuniciranju z javnostjo in produkciji materialov (npr. TV oglasov in brošur). MIPOR je podoben projekt v preteklih letih že izvajal v Sloveniji, na Slovaškem, na Češkem, na Madžarskem, na Malti, Cipru, V Latviji, Litvi in Estoniji, Bolgariji in v Romuniji.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

3.2.

#ecogator S to oznako označujemo vse objave na naših kanalih Facebook in Twitter na temo varčevanja z energijo in varovanja okolja. V letu 2015 smo pripravili več kot 100 objav, ki nosijo to oznako in z njimi dosegli več kot 600.000 uporabnikov spletnih družbenih omrežij.

Mobilna aplikacija ecoGator V oktobru 2015 smo v iTunes in GooglePlay objavili novi verziji aplikacije s še izboljšano funkcijo skeniranja energijske nalepke in rahlo spremenjeno navigacijo (menijem). Brezplačna mobilna aplikacija ecoGator je na voljo za pametne naprave z operacijskim sistemom Android in iOS. ecoGator je potrošnikov osebni svetovalec za nakup energijsko varčnih izdelkov in varčevanje z energijo. Doma ali v trgovini – ecoGator prepozna in primerja energijsko najbolj učinkovite gospodinjske aparate. V aplikaciji je seznam trenutno najbolj učinkovitih sijalk, aparatov bele tehnike (hladilnikov, zamrzovalnikov in kombiniranih naprav, pomivalnih in pralnih strojev ter sušilnikov) in televizorjev. Skupno ponujamo informacijo o energijski učinkovitosti za več kot 300 aparatov bele tehnike, več kot 40 televizorjev različnih diagonal in skoraj 40 sijalk. Podatke zajemamo iz “topten platforme”, gre za vseevropski projekt, v okviru katerega se zbirajo podatki o energijsko najbolj varčnih izdelkih, njihovi energijski učinkovitosti, vplivu na okolje in zdravje. Tudi v letu 2015 smo bazo izdelkov dvakrat osvežili z najnovejšimi podatki o varčnih izdelkih.

3.2.

Pomembno evropsko priznanje za ecoGator Med 15. in 19. junijem je potekal že deseti evropski teden trajnostne energije. V sklopu številnih prireditev po vsej Evropi – ta teden smo po vsej EU obeležili z več kot 600 prireditvami - so 16. junija v Bruslju izbrali najboljše letošnje rešitve s področja trajnostne energije in podelili Sustainable Energy Europe Award. V skupini energijska učinkovitost (Energy Efficiency) je letošnji nagrajenec prav naš projekt Učinkovitost 2.1.. Nagrado smo dobili za razvoj brezplačne mobilne aplikacije ecoGator. Za nagrade se je potegovalo kar 373 različnih projektov v treh različnih kategorijah, nagrajenci pa so bili le trije, po en v vsaki kategoriji : Energijska učinkovitost; Mesta, občine, regije in Obnovljiva energija. “Vsak izmed izbranih projektov je edinstven. A eno je skupno: potrošnika postavljajo v središče energijskih rešitev, “ je na podelitvi izpostavil Miguel Arias Cañete, komisar za klimatske spremembe in energijo in nadaljeval “Sodobni potrošniki niso več pasivni - želijo vedeti od kod izdelek prihaja, iz česa je narejen, kdo ga je naredil in ali je okolju in družbi prijazen. Potrošnike moramo podpreti, da bodo lažje izbirali trajnostne rešitve.” Projekt sočasno poteka v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Sloveniji, Grčiji, Franciji, Belgiji, na Češkem in Poljskem.

Zaradi inovativne tehnologije v aplikaciji, lahko potrošniki sami preverijo, kako učinkovita je naprava, ki jo želijo kupiti: v trgovini lahko skenirajo energijsko nalepko na hladilniku, zamrzovalniku, pomivalnem stroji, pralnem stroju, sušilniku ali televizorju. ecoGator je prva mobilna aplikacija, s katero lahko potrošniki skenirajo energijsko nalepko s fotoaparatom, ki je vgrajen v mobilnik. Podatke z energijske nalepke lahko vnesejo tudi ročno. Mobilna aplikacija bo s semaforjem označila, ali izbran izdelek sodi med petino najbolj energijsko učinkovitih izdelkov na trgu. Posneli smo kratek vodič o uporabi aplikacije in ga objavili na našem kanalu na YouTube. Med seboj lahko potrošniki primerjajo izdelke iz iste kategorije: poleg tehničnih podatkov lahko primerjajo tudi stroške porabljene električne energije in stroške aparata v celotni življenjski dobi. V aplikaciji smo že nastavili povprečno ceno električne energije, seveda pa si lahko vnesejo tudi “svojo” ceno, tisto, ki jo v resnici plačujejo dobavitelju. Potrošnikom so na voljo tudi nasveti kako prihraniti energijo, izzive za varčevanje z energijo doma in kviz v katerem lahko preverijo svoje znanje.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

DRUGO MEDNARODNO SODELOVANJE 28. 1.

Ljubljana London

Telekonferenca NTG

Sestanek potrošniških organizacij iz skupine NTG po Skypu

30. 1.

Ljubljana

Sestanek s predstavniki Evropske komisije

Redni letni sestanek s predstavniki Evropske komisije na temo telekomunikacij v Sloveniji

Bruselj

BEUC Energy Experts Meeting

Sestanek delovne skupine

• EFSA – Europska agencija za varno hrano

3.2. 4.2.2015 4.2.

Ljubljana

Banka Slovenije

• BEUC – Europska potrošniška organizacija

Sestanek o problematiki tujevalutnih kreditov

5.2.

Ljubljana

Parlament

Seja o problematiki tujevalutnih kreditov in zadolženosti

9.2. – 10.2.2015

Frankfurt

EIOPA IRSG Stakeholder Meeting

• EK – Evropska komisija

Sodelovanje na sestanku interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja v okviru evropskega zavarovalnega nadzornika EIOPA, kjer sodelujem kot predstavnica potrošnikov (za ZPS)

10. 2.

Ljubljana

Sestanek z AVK

• EBU – Evropski bančni regulator

Tema: Telekomova vezava storitev ADSL na priključek ISDN

27.2.

Ljubljana

• EIOPA – Evropski zavarovalniški nadzornik

Združenje družb za upravl- Sestanek o možnostih sodelovanja pri janje investicijskih skladov informiranju potrošnikov

MAR 3.3.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

5.3. – 6.3.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

10. 3.

Ljubljana Stockholm

Sestanek pred testom mačje hrane

Sestanek potrošniških organizacij, ki sodelujejo pri testu mačje hrane (še Švedska in Češka) po Skypu

Sodelavke in sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so se tudi v letu 2015 aktivno udeleževali različnih aktivnosti (seminarjev, okroglih miz, predavanj…) v Sloveniji in EU.

Aktivno smo sodelovali z organizacijami: • ICRT – International Consumer Research and testing

• CI – Consumers International • TACD – Trans Atlantic Consumer Dialogue

• ECCG – European consumer consulting group

4.1.

Pregled sestankov, delovnih srečanj in izobraževanj, ki so jih v letu 2015 opravili sodelavci MIPOR/ZPS Datum

Kraj

Naslov dogodka

Opis dogodka

Ljubljana

Predstavitev varstva potrošnikov in ZPS kot nacionalne organizacije

2 x predavanje študentom Ekonomske fakultete v Ljubljani

JAN 15. in 16.1.

22.1.

Ljubljana

26.1. – 27.1. 26. 1. in 27. 1.

Usklajevalni sestanek Na sestanku smo obravnavali predlog glede Osnutka pravilnika o novega pravilnika o kakovosti soli. kakovosti soli, MZ FSUG Financial Services User Group

Stuttgart

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

Sestanek po testu otroških Sestanek v laboratoriju po testu otroških plenic plenic za enkratno uporabo

FEB

11.3 – 15.3. Bruselj

ECCG Subgroup of Energy

12.3.

Ljubljana

Finančno opismenjevanje v Predavanje o vidiku potrošnika na dogSloveniji odku Združenja bank Slovenije

23.3. – 25.3.

Bruselj

BEUC Executives

Redni sestanek Izvršilnega odbora

23.3. – 25.3.

Bruselj

ECCG Meeting

Redni sestanek skupine

25.3. in 26.3.

Landsberg am Lech

Sestanek po testu otroških Sestanek v laboratoriju po rednem testu avtosedežev otroških avtosedežev

1.4.

Ljubljana

Združenje frank

Sestanek o problematiki tujevalutnih kreditov

7.4.

Ljubljana

Svetovni dan zdravja, Nacionalni posveti o varnosti živil, Organizatorji: NIJZ, EFSA, WHO, MKGP

Aktivna udeležba, predavanje z naslovom: Varnost živil z vidika potrošnika

APRIL

LETNO POROČILO MIPOR 2015

8.4.

Ljubljana

Sestanek: Delovne skupine Na delovnem sestanku smo obravnavali za WHO prehranski profili, poročilo delovne skupine za pripravo NIJZ ukrepov na področju omejevanje trženja nezdrave hrane otrokom (2011) ter WHO Regional Office for Europe nutrient profile model ter se dogovorili o nadalnjih aktivnostih.

9.4.

Celje

Svetovani dan zdravja

15.4.

Ljubljana

Sestanek Delovne skupine Na sestanku smo obravnavali novosti s področja novih živil in trditev. za prehranske in zdravstvene trditve in nova živila

21.4.

Ljubljana

Breda aktivno sodelovala

Sestanek: Delovne skupine Na delovnem sestanku smo se poza WHO prehranski profili, govarjali o možnih dopolnitvah in NIJZ prilagoditvah prehranskega profila za Slovenijo.

Ljubljana

Potrošniki, ki so najeli tujevalutne kredite

Sestanek o problematiki tujevalutnih kreditov

18.5.

Bruselj

CoJeff meeting

redni sestanek projektne skupine – glavna tema telekomunikacijske storitve

19.20.5.2015

Thessaloniki

Efficiency 2.1. Sestanek

5. sestanek v okviru projekta Efficiency, pregled dela in načrti za prihodnje mesece.

20.5. – 22.5.

Bruselj

BEUC Executives

Redni sestanek Izvršilnega odbora

21. do 22. 5.

Berlin

Sestanek delovne skupine ANEC Domestic Appliances

Redni letni sestanek delovne skupine, ki pri Anecu skrbi za področje gospodinjskih aparatov

28.5.

Portorož

XIV.dnevi delovnega prava in soc.varnosti

20. – 21.4.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

29. 5.

Ljubljana

Sestanek pred testom tekaških rokavic

20.4. – 21.4.

Bruselj

CoJEF meeting

redni sestanek v okviru projekta CoJEF -

31.5. – 2.6.

Bruselj

ECS meeting

21. 4 do 22. 4.

Ljubljana

Sestanek skupine NTG

Spomladanski sestanek potrošniških organizacij iz skupine NTG; sodelujoči: Češka, Finska, Švedska, Danska, Kanada in Slovenija

1. 6.

Žiri

Sestanek pred testom gumijastih škornjev

Sestanek v laboratoriju in dokončen dogovor za test gumijastih škornjev

3.6.2015

Frankfurt

Joint ESAs Consumer Protection Day

Dan zaščite potrošnikov v skupni organizaciji European Banking Authority (EBA), European Insurance and Occupational Pensions Authority (EIOPA) in European Securities and Markets Authority (ESMA), pod skupnim imenom »three European Supervisory Authorities (ESAs)«.

4.6 – 5.6.

Portorož

Okrogla miza: Finančna Sodelovanje na okrogli mizi v okviru 22. pismenost v času digitalne dnevov slovenskega zavarovalništva s ekonomije prispevkom na temo varstva in pravic potrošnikov v zavarovalništvu

24.4.

Ljubljana

Nacionalni svet za plačila

Redna seja deležnikov na področju plačilnih storitev, ki jo koordinira Banka Slovenije

27. – 28.4.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

MAJ .5.

13.5.

Ljubljana

Delavnica za splošno javnost v organizaciji predstavništva evropske komisije

»Veš kaj ješ«,

Sestanek Beucove skupine avtomobilskih strokovnjakov

5. 5.

Bruselj

BEUC Car Experts Meeting

5.5.

Bruselj

Sestanek EFSA, SteakeNa delovnem sestanku smo obravnavali holders Consultative potencialno možna tveganja za zdravje Group on Emerging Risks, ljudi. 14th meeting

Sestanek v laboratoriju in dokončen dogovor za test tekaških rokavic

JUN

8.-9.6.2015 Tannustein

Deo test meeting

Obisk laboratorija SGS, testiranje deodorantov in antiperspirantov; predstavitev testiranja rezultatov in dogovor glede testnih ocen.

8. – 9.6.

Amsterdam

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

10.6.2015

Frankfurt

EIOPA IRSG Stakeholder Meeting

Sodelovanje na sestanku interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja v okviru evropskega zavarovalnega nadzornika EIOPA, kjer sodelujem kot predstavnica potrošnikov (za ZPS) Sestanek potrošniških organizacij iz skupine NTG po Skypu

6. 5.

Bruselj

How to end the fuel testing Konferenca o različnih vidikih potvarjanja scam? testiranja porabe goriva in možnostih, da se jim v prihodnosti izognemo

7.5.

Ljubljana

Sestanek Delovne skupine Seznanitev z rezultati ankete, ki so jo za preoblikovanje živil, MZ opravili na GZS med svojimi člani.

11. 6.

Ljubljana London

Telekonferenca NTG

14. 5.

Ljubljana

Dnevi vključujoče informacijske družbe

12.6.

Ljubljana

Združenje družb za upravl- Sestanek o možnostih sodelovanja pri janje investicijskih skladov informiranju potrošnikov

Udeležba na okrogli mizi

LETNO POROČILO MIPOR 2015

17.6.

Ljubljana

28. Bitenčevi živilski dnevi 2015

Aktivna udeležba, predavanje z naslovom: Potrošniki, trženje in mediji

SEP 2. 9. do 5. 9.

Berlin

Obisk sejma IFA

Sejem IFA je največji sejem zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov v Evropi

6. 9. do 8. 9.

Lizbona

Sestanek projekta CLEAR

CLEAR je projekt, v katerem potrošniške organizacije s testi iščemo najbolj optimalne izdelke s stališča porabe energije, še zlasti pri ogrevanju, hlajenju in proizvodnji električne energije

9.9.

Ljubljana

Predstavitev zavez industrije brezalkoholnih pijač na področju prehrane in zdravja, GZS

Na sestanku je GZS predstavila zaveze glede trženja brezalkoholnih pijač, ki jih je sprejela industrija brezalkoholnih pijač.

15. 9. do 17. 9.

Ljubljana

Sestanki z operaterji mobilne telefonije

Z vsakim od šestih operaterjev mobilne telefonije smo se posebej sestali na temo dodatnih, administrativnih stroškov

18.6. - 19.6. Bruselj

Generalna skupščina ANEC

22.6. – 23.6.

Bruselj

BEUC Executives

Redni sestanek Izvršilnega odbora

23.6.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

7. 7.

Ljubljana

Ministrstvo za gospodarstvo

Izmenjava stališč o direktivi o potrošniških kreditih

7. 7.

Ljubljana

Sestanek po testu zimskih pnevmatik

Skupni sestanek v organizaciji AMZS, na katerem so sodelovali predstavniki ostalih potrošniških organizacij in avtomobilskih klubov

JUL, AVG

7.7.

Ljubljana

Sestanek Delovne skupine Pregled osnutka za predlog Prehranske za WHO prehranski profili, smernice za oblikovanje pravil ravnanja NIJZ za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili in komunikacijski plan.

16. 9.

Ljubljana

Varnost mobilnih telefonov Zaščita mobilnega telefona v praksi: in tabličnih računalnikov kako se aplikacije odrežejo na primer2015 jalnem testu?; predavatelj

21. – 22.9.

Bruselj

8. 7. in 9. 7. Žiri

Sestanek po testu gumijastih škornjev

Skupni sestanek v laboratoriju po testu gumijastih škornjev skupaj s švedsko in finsko potrošniško organizacijo

FSUG Financial Services User Group

24.9.

Ljubljana

10. 7.

Bruselj

Consumer Roundtable on Low Carbon Mobility

Okrogla miza o nizkoogljični mobilnosti v prihodnosti, na kater sodelujemo potrošniške organizacije, okoljevarstvene organizacije, pa tudi tiste, ki se ukvarjajo s prodajo in lizingom avtomobilov

Sestanek Delovne skupine Na sestanku smo pregledali nove za WHO prehranski profili, podatke o trženju in smernice ter se NIJZ dogovorili o nadalnjih aktivnostih.

25. 9.

Bruselj

Consumer Roundtable on Low Carbon Mobility

13. – 14. 7.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

.9.

Ljubljana

27. 7. in 28. 7.

Ljubljana

Sestanek po testu peletov

Skupni sestanek v laboratoriju po testu lesnih peletov skupaj s švedsko in češko potrošniško organizacijo

Predavanje študentom Potrošnik je laik in ima pravice mikrobiologije, Biotehniška fakulteta, Poletna šola,

.9.

Ljubljana

Okrogla miza: GSO: Pro et Debata s študenti mikrobiologije o GSO contra tako v hrani kot okolju

2.10.

Ljubljana

Sestanek na MKGP

5.10.

Zagreb

Okrogla miza: »Budućnost Sodelovanje na okrogli mizi, ki je bila orpotrošačkih kredita – kako ganizirana v okviru Informativne kampanpoboljšati kreditnu praksi« je o pravicah potrošnikov v EU, ki se je v letu 2014 in 2015 izvajala na Hrvaškem

5. 10.

Ljubljana

Sestanek s predstavniki Akosa in Tirsa

Tema: administrativni stroški slovenskih operaterjev

6.10. – 8.10.

Bruselj

ECCG meeting

Breda

29.7 – 31.7. Varšava

Breda

26. 8. in 27. 8.

Ljubljana

Sestanek po testu tekaških Skupni sestanek v laboratoriju po testu rokavic tekaških rokavic skupaj s švedsko, finsko in češko potrošniško organizacijo

29.7. 30.7.2015

Varšava

Fedracija Konzumentov: Angel Funding mentoring programme

30.7. 31.7.2015

Varšava

Stowarzyszenie Konsumentów Polskich: Angel Funding, mentorstvo

24.8.

Gornja Radgona

Sejem AGRA in sestanek Odbora za kmetijstvo

Sodelovanje na okrogli mizi

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

Okrogla miza o nizkoogljični mobilnosti v prihodnosti, na kater sodelujemo potrošniške organizacije, okoljevarstvene organizacije, pa tudi tiste, ki se ukvarjajo s prodajo in lizingom avtomobilov

OCT Na sestanku smo se pogovarjali o nadalnjih aktivnostih in možnostih sodelovanja.

LETNO POROČILO MIPOR 2015

7. 10. do 9. Ljubljana 10.

CIVITAS Forum

Sodelovanje na predavanjih in okrogli mizi Let’s think together; »Low carbon future of cities: how to get electrification right?«

15.10.

Ljubljana

Sestanek Delovne skupine Na sestanku smo obravnavali WHO za preoblikovanje živil, MZ definicije za sladkor.

15. 10.

Ljubljana

Sestanek z vodstvom pod- Tema: afera z izpusti NOx pri vozilih iz jetja Porsche Slovenija koncerna Volkswagen

19.10. do 20. 10.

Bruselj

Online Content Expert Meeting

19.10.2015 Bruselj

Dogodek je organiziral BEUC, na njem pa smo razpravljali o zadnjih dogodkih na področju avtorskih pravic in priključne (online) vsebine.

ECCG Sub-Group EnSestanek delovne skupine ergy Meeting, EUROPEAN COMMISSION JUSTICE & CONSUMERS DIRECTORATE-GENERAL, DG for Consumers, Consumer Strategy, Representation and International Relations Unit (E6)

24.11.

Ljubljana

Združenje družb za upravl- Sestanek o pripravi skupne janje investicijskih skladov izobraževalne brošure

27.11.

Ljubljana

Nacionalni svet za plačila

Redna seja deležnikov na področju plačilnih storitev, ki jo koordinira Banka Slovenije

DEC 1.12.3.12.2015

FRANKFURT EIOPA IRSG Stakeholder Meeting

Sodelovanje na sestanku interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja v okviru evropskega zavarovalnega nadzornika EIOPA, kjer sodelujem kot predstavnica potrošnikov (za ZPS)

3.12. - 4.12. Bruselj

CoJef meeting

redni sestanek projektne skupine – glavne tema problem teritorialnih blokad - Geoblocking

3.12.

Ljubljana

Združenje družb za upravl- Sestanek o pripravi skupne janje investicijskih skladov izobraževalne brošure

3. 12.

Ljubljana

Skladni zajtrk EISEP

Predavanje članom Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) o aferi Volkswagen; predavatelj

20.10.2015 Bruselj

CEER 4th Annual Customer Letna konferenca Sveta evropskih enerConference getskih regulatorjev

9. – 10.12.

Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

20.Bruselj 21.10.2015

Efficiency 2.1. Sestanek

6. in zadnji sestanek v okviru projekta Efficiency, delavnica za stakeholderje in zaključni sestanek projekta.

15.12.

Ljubljana London

Product Tracker Online Meeting

Spletna predstavitev novega orodja za izvajanje tržnega pregleda pred skupnimi primerjalnimi testi

20. 23.10.

12th European Nutrition Conference

Aktivna udeležba, predstaitev posterja z naslovom: Quality of frozen French fries on Slovenian market evaluated with consumers comparative food testing

15.12.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

16.12.

Ljubljana

Agencija za zavarovalni nadzor

Sestanek o možnostih za sodelovanje na področju varstva potrošnikov

.12.

Ljubljana

Posvet o alergenih

Označevanje alergenov: potrošnik sam je lahko »tveganje« - posvet z tržnimi deležniki o alergenih kot tveganje za zdravje

Berlin

21.10.

Ljubljana

Združenje družb za upravl- Sestanek o pripravi skupne janje investicijskih skladov izobraževalne brošure

22. 10.

Ljubljana

Simpozij o e-mobilnosti

Električni avtomobili in potrošniki – kje se lahko zaplete; predavatelj

22. – 23.10. Bruselj

FSUG Financial Services User Group

Redni sestanek skupine, ki svetuje Evropski komisiji o finančnih storitvah

26. – 27.10. London

Banking Stakeholder Group, EBA

Redni sestanek deležnikov, ki svetujejo Evropskemu bančnemu nadzorniku

30.10.

Trgovinska zbornica Slovenije

Sestavek za izmenjavo stališč o liberalizaciji trga naftnih derivatov

2.11. – 3.11 Bruselj

BEUC Executives

Redni sestanek Izvršilnega odbora

3. 11.

Ljubljana – Bruselj

ANEC Webinar

Spletni seminar o organiziranosti in delovanju Aneca

16.11. 22.11.

Brasilia

CI World Congres

Ljubljana

NOV

LETNO POROČILO MIPOR 2015