Letno poročilo MIPOR by Zveza potrošnikov Slovenije

2016

MIPOR ABOUT MIPOR - International Consumer Research Institute was established in 1993 by the Slovene Consumers’ Association and Which? (then called Consumer Association). MIPOR is a research institute, active in the fields of consumer protection policy, comparative testing of goods and services, capacity building and consultancy projects in the area of New Member States. MIPOR’s tests are published on a monthly basis in the only independent Slovene consumer magazine VIP and on the webpage of the Slovene Consumer’s Organization ZPS, together with various product pickers and additional content. O MIPORJU - Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je raziskovalna organizacija, ki se ukvarja s politiko varstva potrošnikov, s primerjalnim ocenjevanjem kakovosti izdelkov in storitev, z informacijsko dejavnostjo v podporo zastopanju, svetovanju, informiranju in izobraževanju potrošnikov. Leta 1993 ga je ustanovila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) skupaj z britansko potrošniško organizacijo Consumer Association. MIPOR je izdajatelj revije za potrošnike VIP, v sodelovanju z ZPS pa izdaja tudi vrsto izobraževalnih brošur za potrošnike. Aktivnosti MIPOR-ja niso osredotočene zgolj na Slovenijo, temveč tudi na Novo (Srednjo in Vzhodno) Evropo, kamor posreduje svoje izkušnje in izkušnje svojih partnerjev pri vzpostavljanju varstva potrošnikov in pri krepitvi nevladnih organizacij za varstvo potrošnikov.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

MIPOR V ŠTEVILKAH V LETU 2016 265 številk na 9.900 straneh. Objavili smo več kot 900 testov z več kot 13.000 testiranimi izdelki. Revija ZPStest izhaja že 25 let. V tem obdobju smo izdali

Izvedli smo 46 potrošniških primerjalnih Od tega je bilo 5

testov.

testov izvedenih v Sloveniji (polvisoki

pohodniški čevlji, volnene nogavice in rokavice za alpsko smučanje v okviru ICRT testiranja ter test zamrznjenih ribjih palčk in test toasta iz bele in polnozrnate moke kot samostojna testa). Najbolj brani primerjalni

potrošniški testi na

spletu so testi pralnih strojev, sesalnikov, tablic, otroških vozičkov, higienskih vložkov in tamponov ter test kremnih namazov z lešniki in kakavom. Naročniki na revijo ZPStest so prejeli 12 številk

revije ZPStest, ki so izšle v desetih zvezkih oz. na 352 straneh, ki so potrošnikom ponudile obilo koristnega branja.

Potrošniki so lahko na policah našli

21 novih izdelkov oz. storitev,

označenih z znakom ZPS Test. Tudi v letu 2016 smo še okrepili informiranje potrošnikov na področju osebnih financ in ponudbe finančnih ter zavarovalniških produktov, saj zanimanje bralcev za tovrstne vsebine ne upada. Pripravili smo 9 finančnih prilog in na ta način bralcem ponudili 29 strani koristnega branja s področja bančništva in zavarovalništva. Obiskovalci spletne strani www.zps.si so največkrat preverjali, ali lahko pri poslovanju z banko še kaj prihranijo. V okviru izvajanja javne službe »izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev” sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo«, smo izvedli

6 primerjalnih ocenjevanj. Rezultati so

prosto dostopni na spletni strani programa www.potrošnikovZOOM.si Izdali smo 2

posebni števili revije ZPStest, in

sicer ZPStest DOMA in Zbirka testov 2016.

LETNO POROÄ&#x152;ILO MIPOR 2016

KAZALO 1

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA ZPStest 1. 1. Splošno o reviji ZPStest

1. 2. Izhajanje in obseg

1. 3. Pomembnejše objave

1. 4. Priloga »Osebne finance«

1. 5. Znak kakovosti VIP Test/ZPStest

1. 6. Posebne izdaje revije ZPStest

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI 2. 1. Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev

2. 2. K oncesija RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnega ocenjevanja blaga in storitev

2. 3. Primerjalno testiranje tehničnih in drugih neprehranskih izdelkov

2. 4. Testiranje prehranskih izdelkov

2. 4. Tržni pregledi

MEDNARODNA DEJAVNOST

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1 1.1.

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA ZPStest SPLOŠNO O REVIJI ZPSTEST Prek revije poteka pomemben del naše dejavnosti informiranja potrošnikov. Revija, ki izhaja vse od leta 1991, nastaja po mednarodno sprejetih pravilih, ki veljajo za potrošniške revije. V reviji tako ni oglasnih sporočil ponudnikov izdelkov in storitev, avtorji prispevkov pa so neodvisni strokovnjaki. Revija je kot vir nepristranskih in strokovno podprtih informacij v 25 letih izhajanja pridobila zaupanje, tako med potrošniki, kot strokovno javnostjo. Bralci med rednimi prispevki v reviji še posebej cenijo rezultate neodvisnih primerjalnih testov izdelkov in storitev, tudi zaradi dejstva, da nanje proizvajalci in trgovci nimajo vpliva. V reviji so bile objavljene vse najpomembnejše ugotovitve o testiranih izdelkih in storitvah, vključno s testnimi ocenami, podrobnosti o izvedenih testih pa smo redno objavljali tudi na spletu. Med rednimi vsebinami so za potrošnike-bralce posebno zanimivi tudi prispevki, prek katerih jih seznanjamo s pravicami, ki jih imajo kot potrošniki. Bralcem hkrati svetujemo, kako pravice uveljaviti v praksi. Zelo dobro so med bralci sprejeti prispevki s področja varnosti tako živil kot izdelkov splošne rabe, prispevki o zdravem življenjskem slogu in zdravi prehrani, veliko prostora v reviji pa je bilo v letu 2016 namenjeno prispevkom s področja osebnih financ, predvsem bančnim in zavarovalniškim storitvam, saj se zanimanje bralcev za tovrstne vsebine krepi, zagotovo tudi zaradi pomanjkanja neodvisnih informacij s tega področja.

2/2016

5,25 €

NEKATERE PONUDBE SO ZANIMIVE

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

5,25 €

25 LET REVIJE ZPS

6/2015

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXV ISSN 1318-1084

strokoven • nepristranski • brez oglasov

Vip test

■

pametne

kot bencinske TESTkosijoKOSILNIC enako dobro Električne ENERGIJSKE

gor, cenejši

FINANCE krediti

nove

komisije? pričakujemo ■ malenkost Kaj ■ Evropske

OSEBNE Stroški

Kaj turistična agencija sme in česa ne?

Svetovanje o pravicah pacientov za občane MO Ljubljana pon. – pet. 9.00 – 14.00 T: 01/474 06 10 E: zps@zps.si

nti

telefone krompirček antiperspira in

Dezodoranti Slušalke ■

električne zobne ščetke

trženje zavede premišljeno naj vas ne PIJAČE VIPOV PARAGRAF

FINANCE OSEBNE pomoč Brezplačna ki so najeli potrošnikom, oderuške kredite!

test avtosedežev test šamponov

Balzamični kis – od kod takšne razlike v cenah?

VIP TEST programska Protivirusna oprema

na račun za Kako se pritožiti zemeljski plin? elektriko ali

TESTI pametni telefoni / pralni stroji POD DROBNOGLEDOM kako in s čim vabijo operaterji fiksne in mobilne telefonije?

za barvane lase

za otroke: vsi niso varni

771318 108405

■

VIP Zamrznjeni

vati načrto KakoTEST

TRG

9,90

ISSN

test:

11-12/2014 1318-1084 EUR

brezžični zvočniki

številka XXIV

Letnik cena

VIPOV PARAGRAF kako se ubraniti nezaželene pošte in komercialnih klicev

OSEBNE FINANCE zavarovanje za primer brezposelnosti, varčevanje na obroke in zlata rezerva…

številka 3/2012 Letnik XXII ISSN 1318-1084 cena 4,50 EUR

■

manjkajočih DROBNOG do 771318 PODKako 9

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

108405

LEDOMzob?

108405

ŽITA ZA ZAJTRK

paragr

K ELE IZD e? KO STO izdatk LAH PRO V ične PRE ETE NO? prazn VRN OVI

test:

5,25 €

Večina je mnogo presladka

Vipov

Kaj so nepoštene poslovne prakse?

cena

NA TESTU: TOAST

Tržni pregled

transk OV

nepris OGLAS

Naročniški paketi mobilne telefonije

strokoven • nepristranski • brez oglasov

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

4,95 €

ven, BREZ

5,25 €

cena

test otroških plenic ZA SUHO RITKO – MAR RES?

stroko

cena

NEKATERE PONUDBE SO ZANIMIVE

5,25 €

številka 2/2013 Letnik XXIII ISSN 1318-1084 cena 4,75 EUR

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

Dolgoročno varčevanje s fiksno obrestno mero

cena

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

številka 4/2013 1318-1084 ISSN Letnik XXIII EUR cena 4,75

nepristranski, strokoven, BREZ OGLASOV

2/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

strokoven • nepristranski • brez oglasov

5/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

UVELJAVLJATI gARANcIJO ALI STVARNO NAPAKO?

108405

cena

Dolgoročno varčevanje s fiksno obrestno mero

4/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

771318

strokoven • nepristranski • brez oglasov

3/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

771318 108405

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

771318

številka 9/2013 1318-1084 ISSN Letnik XXIII EUR cena 4,75

nepristranski, strokoven, BREZ OGLASOV

TEST

pOnve Z OblOgami

”teflonski” premaz ali keramika?

teSti letne pnevmatike / pametni telefoni / margarine za peko

VIP TEST

SO VREDNE tek SVOJE CENE? nogavic za Test funkcionalnih KAKOVOST

KLICNIH

VIP TEST tablični računalniki sredstva za univerzalna madežev odstranjevanje

CENTROV

DOBAVITELJEV

ELEKTRIČNE

POD DROBNOGLEDOM zdravljenje Ortodontsko

POD DROBNOGLEDOM

STORITVE

VIPOV PARAGRAF

Se trženje hrane seli tudi v šole?

Je pri serviserjih mobilnikov vse v najlepšem redu?

Obveznosti prodajalca letalskih vozovnic

ENERGIJE

VIPOV PARAGRAFstvarne iz Uveljaviti pravice garancije? napake ali

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

šteevi vilk vil lka 2/ 2/2 20 015 L tnik XXV Le ISS SS S SN 13 1318 18-1084 8 cenaa 4 , 9 ce

5 EUR

771318 108405

številka 3 / 2008 Letnik XVIII ISSN 1318-1084 cena 3,60 EUR www.zps.si

CENA NE ODRAŽA KAKOVOSTI IZDELKA

Marelična domača marmelada, džemi in sadni namazi Pšenična 11-12/2015 bela moka - tako »navadna«,

Letnik

XXV ISSN

2386-0782

VIP TEST

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

■ Vrtalniki – baterijski in udarni ■ Pomivalni stroji ■ Mobilniki

VIPOV PARAGRAF

■ Splošni pogoji telekomunikacijskih operaterjev

Na testu:

strokoven

• nepristranski

Test mocarele

oglasov

iz kravjega

JE BIVOLJA

in bivoljega

mleto meso

a tako različna POD DROBNOGLEDOM DROBNOGLE EDOM d do

■ Dostop D t

VIPOVI TESTI

iinterneta t t

9 771318

cena

• brez

letne pnevmatike / sušilni stroji / dolgo obstojni pudri

Pod drobnogledom promocija hrane za otroke – čigava odgovornost?

108405

9,90 €

Vipov paragraf spremembe Zakona o potrošniških kreditih

Finančna priloga stanovanjski krediti

mleka

RES BIVOLJA?

test: test:

LED-sijalke

sokovniki

7713

18 10 84

Plačevanje boni in novoletnih Darilni pravila kartice preverite nakupov uporabe pred nakupom!

strokoven,

BREZ nepristranski, OGLASOV

številka 6/2012 Letnik XXII cena 4,50 ISSN 1318-1084 EUR

771318

108405

2010 številka 5 / 1318-1084 Letnik XX ISSN EUR cena 4,00 www.zps.si

nepristranski, strokoven, BREZ OGLASOV

TEST

sOnČna nas dobro TEsTi

otroški

VIPOVI TESTI

84 10 18 13

starejše/ploski

zdravstvene

1318-1084

€; SIT

www.zps.si

NASLOVNICA_VIP_1_0

77 13 18 1

7.indd

rsk uča Sm lji čev

test

862,70

Vipov

kisline ikov

3,60

itvah

cena

aščobn

podraž

ISSN

naprave

XVII

niki

/ navigacijske

PRILOGA OSEBNE vam je FINANCE banka za opomin zaračunala zdravstvenopreveč? zavarovanje v tujini

Letnik

mobiln vode trans-mtest i hitri grelnik šminke

čelade

živilih

Vipovi

le najdražja?

/ kolesarske

likalniki

9/2011 1318-1084Prehrana/Zdravje ISSN trditve na

ski,

sedeži

VIPOV PARAGRAF vzdrževanje avtomobila za manj težav in nepredvidenih stroškov

NAKUPA

televizorji/parni

številka XXI EUR Računalništvo 4,50 Letnik kupiti? cena kakšen računalnik

aranžmaja?

nepristran OGLASOV

1/2007

turističnega

strokoven, BREZ

ije Sloven ite se! nikov Pridruž potroš računa VARSTVU POTROŠNIKOV OKOLJE O Z Zvezo M ZAKONA nižjega do SPREMEMBE DROBNOGLEDO

drobnogled

mobilniki za

Pod drobnogledom/ Vipov paragraf izbiro vedeti pred kaj morate

potroš testi

priloga

FINANCIRANJE AVTOMOBILA

EUR

.si RIHRANI ENJAJinP

www.ZAM

številka

771318 108405

4,95

Pod

cena

ski, nepristran OGLASOV strokoven, BREZ

ŽITA ZA ZAJTRK

Večina je mnogo presladka

OČala

zaščitijo

avtomobilski

POD DROBNOGLEDOM na lovu za rženim kruhom

Finančna

9/2014 številka1318-1084 ISSN

XXIV Letnik

številka 2/2013 Letnik XXIII ISSN 1318-1084 cena 4,75 EUR

strokoven, nepristranski, BREZ OGLASOV

Tržni pregled

ravnanje odpadki

■ Ekološko organskimi

POD

PREDSTAVLJA TESTI pametni telefoni / pralni stroji POD DROBNOGLEDOM kako in s čim vabijo operaterji fiksne in mobilne telefonije?

OSEBNE FINANCE zavarovanje za primer brezposelnosti, varčevanje na obroke in zlata rezerva…

VIP VIPOV PARAGRAF kako se ubraniti nezaželene pošte in komercialnih klicev

TEST

– recept izbira? na sploh je

■ Očala kakšna

perilo

peleti za barvasto ■ Lesni sesalniki ■ Detergenti ■ Talni

O IZ A tveganj:listerija MLEK OMAT brez celo a ne MLEKvzorcih

TEST

/ lonci

Priljubljeno,

v štirih VIP

stroji sušilni

TESTI

/ dezodoranti

Trg/Cene

pritisk

zvišan

avkcije računalnišTvo spletne

dokumente

fotografije

drobnogledom domu

brezžični zvočniki

test:

električne zobne ščetke

STOP antibiotikom v mesu

Skupni trg EU da, a ne za vse

test:

zamrznjene ribje palčke

Uhr

test:

9:26:37

pomoč

Kaj so nepoštene poslovne prakse?

20.12.2006

Pod

Naročniški paketi mobilne telefonije

test:

letne pnevmatike

Kako do zdraviliškega zdravljenja?

Financiranje nakupa avtomobila

test:

pralni stroji

test:

protivirusni programi

Oglaševanje živil, namenjeno otrokom

Zavarovanje avtomobila – primerjajte in prihranite

test:

klimatske naprave

test:

vrtne kosilnice

IZHAJANJE IN OBSEG

1.2.

V letu 2016 smo pripravili dvanajst številk revije, ki so izšle v desetih zvezkih. Revija je izhajala prvi četrtek v mesecu v povprečnem obsegu posamične številke 32 strani, oziroma 48 strani, kot je bil obseg razširjenih izdaj (ZPStest 7-8/2016 in ZPStest 11-12/2016). V letu 2016 smo pripravili skupaj 352 strani koristnega branja. V letu 2016 smo bralcem ponudili številne prispevke s področja osebnih financ, skupaj 29 strani. Te vsebine smo zaradi večje preglednosti objavljali v posebnih prilogah »Osebne finance«, ki so v letu 2016 izšle devetkrat, in sicer v št. 2, 3, 4, 5, 6, 7-8, 9, 10 in 11-12. Revija je v letu 2016 izhajala v povprečni skupni nakladi 7.200 izvodov. Večino izvodov smo distribuirali neposredno naročnikom oz. članom ZPS, del pa je bil namenjen prodaji prek kolportaže.

6/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

5,25 €

TEST POHODNIŠKIH ČEVLJEV

strokoven • nepristranski • brez oglasov

7-8/2016

cena

10,50 €

KAKO DOBRO ZAŠČITIJO UV-MAJICE?

9/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

5,25 €

10/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

5,25 €

TEST HIGIENSKIH VLOŽKOV IN TAMPONOV

11-12/2016

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Letnik XXVI ISSN 2386-0782

strokoven • nepristranski • brez oglasov

cena

10,50 €

(IDEJE) ZA DARILO - NAJBOLJŠI S TESTOV

TEST SUHE HRANE ZA PSE Na pot »v lastni režiji«

Turistično zavarovanje

test:

palični mešalniki

test:

otroški avtomobilski sedeži

»Slovenski izdelek« – mar res?

Trgovec zamuja z test: dobavo naročenega kombinirani izdelka – kako hladilniki ukrepati?

test:

zobne kreme za otroke

Spletno nakupovanje

Toplotne črpalke

test:

vbodne žage

test:

tiskalniki in večnamenske naprave

Ukinitev registrskih računov – kam z delnicami?

Kemikalije v šamponih

test:

zimske in celoletne pnevmatike

test:

sušilniki živil

VW škandal

Pravice otrok v zdravstvu

test:

lešnikovi namazi

test:

smučarske rokavice

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.3.

POMEMBNEJŠE OBJAVE Največ prostora v reviji, v povprečju 85 %, zavzemajo prispevki, ki jih objavljamo v rubrikah Pod drobnogledom, ZPS test, Tržni pregled, Paragraf in Vprašali ste.

Rubrika Pod drobnogledom To je rubrika, ki je prisotna v vsaki številki revije, namenjena pa je objavi rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela, ki ga opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, v rubriki pa bralce seznanjamo tudi z aktivnostmi ZPS pri različnih kampanjah in mednarodnih projektih s področja varstva potrošnikov.

ZPStest št. 1/2016:

Eno leto po kampanji »Zamenjaj in prihrani«

ZPStest št. 2/2016:

Naročniški paketi mobilne telefonije

ZPStest št. 3/2016:

25 let revije / Svetovni dan potrošnikov: kampanja CI za zmanjšanje rabe antibiotikov / Geoblokiranje v EU

ZPStest št. 4/2016:

Kako do zdraviliškega zdravljenja?

ZPStest št. 5/2016:

Oglaševanje živil, namenjeno otrokom in najstnikom

ZPStest št. 6/2016:

Na pot »v lastni režiji«

ZPStest št. 7-8/2016:

»Slovenski izdelek« - mar res? / Kampanja »Pošlji mi pismo«

ZPStest št. 9/2016:

Spletno nakupovanje

ZPStest št. 10/2016:

Šamponi pod kemijsko lupo

ZPStest št. 11-12/2016:

Projekt »Vem, kaj jem. Oglase gledam z glavo!« / ZPStest v aplikaciji za pametne telefone / Afera VW: ko poskušajo utišati potrošnike / Družbena in okoljska odgovornost ter socialna pravičnost v svetu hrane

1.3.

Rubrika ZPS TEST V tej redni rubriki objavljamo rezultate primerjalnih testov izdelkov in storitev, ki jih izvajamo potrošniške organizacije skupaj v okviru mednarodne organizacije za izvajanje potrošniških primerjalnih testov in raziskav ICRT (International Consumer Research & Testing) in v sodelovanju s posameznimi članicami ICRT. V rubriki ZPS test objavljamo tudi rezultate tkim. domačih primerjalnih testov, ki jih izvedejo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave in Zveze potrošnikov Slovenije v sodelovanju z neodvisnimi zunanjimi inštitucijami (laboratoriji, razvojnimi in raziskovalnimi inštituti). ZPS krepi sodelovanje v okviru NTG (Nordic Testing Group), kamor poleg Slovenije sodijo še Češka, Švedska, Finska , Danska in Kanada. Vloga ZPS (in s tem Slovenije) je v NTG iz leta v leto bolj pomembna, večja, saj prevzemamo vodenje vedno večjega števila testiranj, rezultate povzemajo tudi druge organizacije. Za testiramo uporabljamo slovenske laboratorije, vodimo usklajevanje in interpretacijo rezultatov, vse bolj pogosto organiziramo tudi sestanke za posamezne testne skupine celotnega ICRT (v letu 2016 je bil v Ljubljani sestanek skupine za osebno nego). V letu 2016 smo v rubriki ZPS test objavili skupaj 46 primerjalnih testov, od katerih smo tri med njimi smo skupaj z ostalimi potrošniškimi organizacijami izvedli v Sloveniji, poleg tega pa smo v Sloveniji samostojno izvedli še dva testa s področja prehrane.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.3.

ZPStest št. 1/2016:

Protivirusne zbirke za pametne telefone / Električni brusilniki / Dezodoranti

ZPStest št. 2/2016:

Pomivalni stroji / Brezžični zvočniki / Električne zobne ščetke

ZPStest št. 3/2016:

Letne pnevmatike / Parni likalniki in likalne postaje / Zamrznjene ribje palčke / Talne laminatne obloge

ZPStest št. 4/2016:

Protivirusni programi in zbirke / Pralni stroji / Korektorji

ZPStest št. 5/2016:

Električne kosilnice / Tekaške aplikacije za pametne telefone / Klimatske naprave / Parne in kombinirane pečice / Toast iz bele in polnozrnate moke

ZPStest št. 6/2016:

Avtosedeži za otroke / Polvisoki pohodniški čevlji / Kaminske peči na pelete / Palični mešalniki

ZPStest št. 7-8/2016:

Akcijske kamere / Digitalni fotoaparati / Televizorji / Kombinirani hladilniki / Laki za nohte / Zobne kreme za otroke

ZPStest št. 9/2016:

Popolna suha hrana za pse / Tiskalniki in večnamenske naprave / Sesalniki / Vbodne žage

ZPStest št. 10/2016:

Higienski vložki in tamponi / Zimske in celoletne pnevmatike / Sušilniki perila / Sušilniki živil

ZPStest št. 11-12/2016:

Kremni namazi z lešniki in kakavom / Fotoaparati v mobilnikih / Tablični računalniki / Ploski televizorji / Grelniki vode / Naprave IPL za domačo uporabo / Rokavice za alpsko smučanje / Volnene nogavice

1.3.

Rubrika Tržni pregled V rubriki objavljamo rezultate tržnih pregledov izdelkov in storitev, pri katerih si ogledamo eno ali nekaj njihovih pomembnih lastnosti (n.pr. vsebnost hranil in drugih sestavin, prehranske in zdravstvene trditve na deklaraciji, cene …). V letu 2016 smo objavili rezultate izvedenih 5 tržnih pregledov izdelkov in storitev, med njimi so bili najpogosteje zastopani prehranski izdelki. Tržne preglede opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave.

ZPStest št. 2/2016:

Energijske pijače / naročniški paketi mobilne telefonije

ZPStest št. 4/2016:

Prodajni avtomati s hrano in pijačo na slovenskih univerzah

ZPStest št. 7-8/2016:

Instant praški z vitamini

ZPStest št. 10/2016:

Instant napitki s kakavom

4/2016 Prehrana/Tržni pregled

Prehrana/Tržni pregled 2/2016

Kaj PonUjajo naŠiM ŠtUDentoM v PRoDajniH avtoMatiH? Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija

Raziskava poteka v okviru programa »Študent – veš, kaj ješ?«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

tržni pregled prodajnih avtomatov s hrano in pijačo na štirih univerzah dr. Tanja Pajk Žontar, Jasmina Bevc Bahar Philips SonicareHX Tržni pregled prodajnih avtomatov s hrano in pijačo na štirih univerzah, ki smo ga izvedli skupaj z 6921/06 Flexcare Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, je razkril, da v avtomatih prevladujejo živila in pijače z nezdravim prehranskim profilom. Ponudba bolj zdravih živil, ki si jih študentje želijo, kar je razkrila tudi naša anketa, pa je bolj izjema kot pravilo.

SLANI PRIGRIZKI Alina% Meško 6,9

ODGOVORNO PITJE ENERGIJSKIH PIJAČ Priljubljenost energijskih pijač je tudi pri nas in predvsem med mladimi, celo med otroki, skrb vzbujajoča. Čeprav te pijače sodijo v kategorijo brezalkoholnih osvežilnih pijač, jih ne smemo enačiti s sadnimi sokovi ali gaziranimi pijačami. Poleg velikih količin sladkorja vsebujejo namreč tudi veliko kofeina. So poživilo, primerljivo s kavo, zato niso primerne za kogar koli, pomembno pa je tudi, kdaj in kako jih pijemo.

Kaj smo že naredili? Naj spomnimo, da smo v ZPStest 2/2016 objavili preliminarne rezultate ankete o zadovoljstvu študentov s ponudbo živil in pijač v prodajnih avtomatih (v nadaljevanju avtomatih) na njihovih fakultetah. končni rezultati ankete se ne razlikujejo od preliminarnih rezultatov, zato naj le povzamemo, da si študentje želijo v avtomatih več svežega sadja, solat, smutijev, suhega sadja, oreškov in primerno kakovostnih sendvičev ter ponudbo živil, ki bo primerna tudi za vegetarijance in vegane.

Kako je potekal tržni pregled avtomatov?

Na vseh štirih univerzah v Sloveniji (v ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici in na Primorskem) smo v 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. Na fakultetah smo poiskali »otoke« z avtomati in popisali hrano in pijačo v 100 avtomatih, kar je na koncu pomenilo 3.281 vzorcev s 195 različnimi izdelki. Ob popisu smo na vsakem avtomatu kupili tudi sendviče in sadje ter nekatera druga živila, ki pa so v njih le izjemoma (npr. smuti, solata), večino drugih živil smo nakupili kasneje. Nato V nadaljevanju pa razkrivamo, kakšna je resnič- smo na živilih in pijačah preverili označbe in na ponudba, zakaj ni drugačna, zakaj ni skla- pri tistih, ki so imeli navedeno hranilno tabelo, dna s pričakovanji študentov, kakšne so cene s prehranskim semaforjem ocenili tudi njihovo živil iz avtomatov v primerjavi z enakimi živili hranilno vrednost. Rezultate si lahko ogledate v trgovini. na našem oblikovno in vsebinsko obogatenem spletnem portalu www.veskajjes.si v zavihku Mladi.

Katera živila prevladujejo v avtomatih? Vsa živila in pijače iz avtomatov smo razdelili v sedem (7) glavnih kategorij, nato pa še v podkategorije, in sicer: tekočine (npr.: voda, sok, ledeni čaj ...), sladki prigrizki (npr.: sadne in žitne ploščice, napolitanke ...), slani prigrizki (npr.: čips, slane palčke ...), oreški in suho sadje, sendviči (npr.: z mesninami, ribami, vegetarijanski), jogurti (sadni in navadni), sveže sadje in zelenjava. in katera živila in pijače prevladujejo v avtomatih?

V tržni pregled smo tokrat vključili 16 energijskih Opozorila so pogosto pijač in preverili vsebnost kofeina, sladkorja ter pomanjkljiva in slabo vidna ustreznost nujno potrebnih opozoril na deklaProizvajalci morajo vse pijače, ki vsebujejo več racijah. kot 150 mg kofeina na liter, opremiti z opozorilom, da pijača vsebuje visoko vsebnost kofeina Veliko kofeina ter da ni priporočljiva za otroke, nosečnice in do»Skrivnost« energijskih pijač je v kombinaciji ječe matere. Od 16 energijskih pijač, ki smo jih sladkorja, ki zagotavlja energijo, in kofeina, ki vključili v tržni pregled, te zahteve izpolnjujejo stimulira delovanje centralnega živčnega sis- vse, čeprav pri nekaterih pozabijo na doječe matema, poveča pozornost in zmanjša zaspanost. tere in namesto tega rajši posvarijo občutljive energijske pijače tudi zaradi velike vsebnosti na kofein in diabetike. izjema je energijska pijača kofeina (250-mililitrska pločevinka vsebuje okoli Sexes z najmanjšo vsebnostjo kofeina, zato opo80 mg kofeina ali 320 mg na liter, podobno kot zorilo ni obvezno. skodelica filtrirane kave) niso primerne za otroke, nosečnice, doječe matere, ljudi, občutljive na Druga opozorila, kot so omejitev dnevno zaukofein, in tiste s povišanim krvnim tlakom ali z žite količine, nevarnost mešanja z alkoholom in obolenji srca. pijta ob intenzivni telesni dejavnosti, so redka in nepopolna. Zgornje meje priporočljivih količin Za zdrave odrasle osebe je še sprejemljiva zapiše le malo proizvajalcev, večina jih opozori enkratna doza kofeina 200, dnevna pa 400 le na zmerno pitje, kar pa si lahko vsak razlaga miligramov. po svoje. le pri Mercatorju so se odločili za razumljivo in konkretno opozorilo: »Priporočena koVečina energijskih pijač, vključenih v pregled, ličina sta največ dve (2) pločevinki na dan (zdrav, vsebuje od 300 do 320 miligramov kofeina na li- odrasel človek)«. So edini, ki opozarjajo tudi na ter tekočine. Manj ga vsebujeta le Dark Dog (200 možnost »škodljivih učinkov v primeru uživanja mg/l) in Sexes, ki med pregledanimi pijačami večjih količin, še posebej v kombinaciji z obsevsebuje najmanj kofeina (100 mg/l).

žno telesno vadbo ali z alkoholnimi pijačami«. Opozorila bi morala biti vsebinsko konkretnejša pa tudi vizualno bolj izpostavljena. le zakaj si moramo pri branju nujnih in koristnih opozoril zaradi majhnih in nejasnih črk na svetleči podlagi skorajda pomagati s povečevalnim steklom?

tudi vsebnost sladkorja ni zanemarljiva

Pregledane energijske pijače vsebujejo od 10 in 15 gramov sladkorja na 100 mililitrov (enako ali

Preveč kofeina lahko povzroči resne stranske učinke: nespečnost, tesnobo, slabost, spremembe vedenja, pospešeno bitje srca. Pretirano uživanje kofeina v daljšem časovnem obdobju lahko povzroči celo težave s srcem in ožiljem, pri nosečnicah pa zavira razvoj zarodka. 17

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.3.

Rubrika Paragraf Rubrika je namenjena seznanjanju potrošnikov z aktualno zakonodajo in predpisi, ki so pomembni za potrošnike in varstvo njihovih pravic. Rubriko pripravljajo praviloma strokovnjaki pravne stroke, ki delujejo v okviru pravne in svetovalne pisarne ZPS.

ZPStest št. 1/2016

Izvensodno reševanje sporov / Nadležno trženje po telefonu

ZPStest št. 2/2016

Kaj so nepoštene poslovne prakse?

ZPStest št. 3/2016

Varstvo osebnih podatkov

ZPStest št. 4/2016

Garancija in stvarna napaka

ZPStest št. 5/2016

Kako je regulirano oglaševanje otrokom?

ZPStest št. 6/2016

Pravice letalskih potnikov

ZPStest št. 7-8/2016

Zamuda z dobavo naročenega izdelka

ZPStest št. 9/2016

Pravice in obveznosti pri spletnih nakupih

ZPStest št. 10/2016

Izvršilni postopek – nepoučenost vas lahko drago stane

ZPStest št. 11-12/2016

Težave z operaterji

1.3.

Rubrika Vprašali ste V rubriki objavljamo predvsem praktične primere pritožb in oškodovanj potrošnikov, s katerimi so se srečali svetovalci v svetovalni pisarni ZPS, in pa različna vprašanja, ki jih potrošniki zastavljajo uredništvu revije prek e-pošte in družabnih omrežij Facebook in Twitter. V povprečju smo v rubriki v vsakem zvezku revije objavili po 4 primere.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.4.

PRILOGA »OSEBNE FINANCE« Tudi v letu 2016 smo še okrepili informiranje potrošnikov na področju osebnih financ in ponudbe finančnih ter zavarovalniških produktov, saj zanimanje bralcev za tovrstne vsebine ne upada. Pripravili smo 9 finančnih prilog in na ta način bralcem ponudili 29 strani koristnega branja s področja bančništva in zavarovalništva. Finančna priloga v reviji ZPStest izhaja v okviru dejavnosti informiranja in izobraževanja potrošnikov, osredotočena pa je na storitve, ki jih ponujajo banke, hranilnice in zavarovalnice v Sloveniji. Priloga Osebne finance je bila v letu 2016 vključena v številkah 2, 3, 4, 5, 6, 7-8, 9, 10 in 11-12, prispevki pa so brezplačno dostopni vsem potrošnikom tudi na spletni strani www.zps.si. Finančne priloge so obravnavale naslednje teme:

ZPStest št. 2/2016:

Dolgoročno varčevnje s fiksno obrestno mero / Zavarovanje mobilnega telefona

ZPStest št. 3/2016:

Kako plačevati spletne nakupe / Življenjsko zavarovanje za primer smrti

ZPStest št. 4/2016:

Financiranje nakupa avtomobila

ZPStest št. 5/2016:

Negativni euribor / Plačilo s kartico pri Pošti Slovenije / Avtomobilsko zavarovanje

ZPStest št. 6/2016:

Z bančnim paketom do prihranka? / Turistično zavarovanje

ZPStest št. 7-8/2016:

Izguba denarnice, dokumentov… / Kako do zavarovalnine?

ZPStest št. 9/2016:

Kaj za potrošnike pomeni preimenovanje ali pripojitev banke? / Nezgodno zavarovanje za otroke

ZPStest št. 10/2016:

Ukinitev registrskih računov / Se s trgovalnim računom splača trgovati v vzajemnih skladih?

ZPStest št. 11-12/2016:

Izberite plačilo v lokalni valuti / Zavarovanja: vaša najpogostejša vprašanja

1.4. 10/2016

Osebne finance

9/2013 Pod drobnogledom Osebne finance 11-12/2016

Osebne finance 2/2016

Pred sklenitvijo večletnega varčevanja najprej ocenite svojo sposobnost varčevanja in naredite finančni načrt. Prav tako se za varčevanje, ki vas zanima, pozanimajte o pogojih, ki urejajo obrestovanje, plačila in morebiten izstop. Da boste to lahko storili v miru, zahtevajte od banke pogodbeno dokumentacijo in jo pred podpisom v miru proučite doma.

Pripravlja: Boštjan Krisper, Mojca Štrucl Ureja: Meta Stegenšek

Obročno varčevanje s fiksno obrestno mero in ročnostjo nad 5 let Banka Banka Koper Delavska hranilnica Delavska hranilnica Deželna banka Slovenije Hranilnica Lon

Ime varčevanja Obročno varčevanje Rentno varčevanje Pokojninsko varčevanje* Obročno varčevanje Rentno varčevanje

Obrestovanje 1,20 % do 10 let: 2,10 %; nad 10 let: 2,45 % 4,00 % 1,45 % nad 5 let: 2,10 %; nad 10 let: 2,30 %

Podatke o ponudbi smo zbrali decembra 2015, o obrestnih merah pa januarja 2016. * izplačilo ob upokojitvi

Alina Meško, Boštjan Krisper

VEDNO IZBERITE PLAČILO V LOKALNI VALUTI! Se vam je kdaj zgodilo, da ste v tuji državi, kjer evro ni uradna valuta, želeli plačati s kartico, prodajalec pa vas je vprašal: "Želite plačilo v evrih ali lokalni valuti?". Vi pa ste pomislili: "Bolj enostavno bo v evrih, tako bom vsaj zanesljivo vedel, koliko bom plačal". Če ste izbrali evre, ste skoraj zagotovo plačali preveč.

Boštjan Krisper, Alina Meško

UKINITEV REGISTRSKIH RAČUNOV – KAM Z DELNICAMI? S koncem letošnjega leta bodo registrski računi ukinjeni. Za več kot 200.000 potrošnikov to pomeni, da se morajo do takrat odločiti, kaj storiti z vrednostnimi papirji, ki jih še hranijo tam. Čeprav nobena od rešitev, ki so na voljo, žal ni zastonj, pa z informirano izbiro lahko prihranite pri stroških. Za lažjo odločitev smo pripravili nekaj osnovnih napotkov in primerjali stroške med ponudniki registrskih računov. Preverite, ali imate kaj na registrskem računu

Izpis stanja na svojem registrskem računu sicer lahko dobite na spletnem mestu KDD s kvalificiranim digitalnim potrdilom, ga naročite po Kar nekaj ljudi je izgubilo sled za svojimi lastnipošti ali osebno prevzamete na sedežu KDD. škimi certifikati, zato ne bo odveč nasvet, da je treba najprej preveriti, ali sploh imate registrski račun z vrednostnimi papirji. Večina lastnikov KATERE MOŽNOSTI je to informacijo septembra že prejela na doIMATE NA VOLJO? pisu KDD, skupaj z napotki o možnih rešitvah in izpisom stanja. Če vrednostne papirje imate, Papirje lahko obdržite velja preveriti, kakšni so in koliko so vredni. Le Če bi radi še naprej varčevali v papirjih, tako boste lahko izvedeli, kakšni stroški se vam boste pri enem od ponudnikov odprli trobetajo in katera od rešitev je za vas najbolj govalni račun in jih hranili tam, vendar to Številni potrošniki se torej zdaj sprašujejo, kaj smiselna. od zdaj naprej ne bo več zastonj. Za odnaj storijo s svojimi vrednostnimi papirji. Odgoprtje računa se boste morali oglasiti v povor je odvisen od vsakega posameznika, predTisti, ki dopisa KDD niste prejeli in menite da nudnikovi poslovalnici, s seboj pa je treba vsem pa od tega, kolikšna je vrednost papirjev vrednostne papirje imate, lahko KDD po teleimeti osebni dokument, davčno številko in kolikšni so stroški, povezani z različnimi refonu ali elektronski pošti prosite za dodatne in podatke o svojem bančnem računu. šitvami. Seveda je pomembno upoštevati tudi informacije. Dobrodošel bo tudi izpis stanja, ki ste ga pričakovanja glede gibanja vrednosti papirjev, dobili od KDD. finančno stanje posameznika in njegove načrte. Po podatkih Centralne klirinško depotne družbe (na kratko KDD), ki je doslej hranila vrednostne papirje, je število potrošnikov, ki se morajo do konca leta odločiti, kaj storiti, zelo veliko. Letos poleti je bilo odprtih še dobrih 240.000 registrskih računov, vrednost sredstev na njih pa je bila 732 milijonov evrov. Slaba polovica imetnikov ima v lasti le manjšo količino papirjev, vrednih manj kot 100 evrov, veliko pa je takšnih z večjimi vrednostmi, saj je povprečna vrednost sredstev na računih dobrih 3.000 evrov.

e v državi z drugo valuto plačujete s kartico, je plačilo običajno izvedeno v lokalni valuti, pretvorba (npr. iz hrvaških kun, zlotov ali dolarjev v evre) pa je opravljena po menjalnem tečaju vašega ponudnika kartic. Trgovec vam torej s tem, ko ponudi plačilo v evrih, ki so vam bolj domači, sicer omogoča izbiro, a pretvorba je v tem primeru opravljena po tečaju njegove banke, ki pa je praviloma precej slabši od tečaja vašega ponudnika kartic. Razlika je zaslužek na vaš račun, ki si ga razdelita trgovec in njegova banka. Strošek takega nakupa bo v povprečju večji za okrog 5 odstotkov in na koncu dopusta se lahko tako nabere kar lep znesek. Sploh pa ni nujno, da vam bo trgovec pred plačilom ponudil izbiro, saj lahko kar namesto vas izbere plačilo v evrih in si tako priskrbi dodatno provizijo. Zato preden plačate s kartico v državah, ki ne uporabljajo evra, vedno preverite valuto plačila oziroma zahtevajte plačilo v lokalni valuti. Enako velja za dvigovanje na bankomatih v tujini, saj prav tako ponudijo izbiro v lokalni valuti ali v evrih.

"Brezplačen" dvig, ki stane tudi šest evrov

Zgovoren je primer naše članice, ki je na bencinski črpalki v Nemčiji s kartico Maestro dvignila 20 evrov. Nekaj dni kasneje je na svojem bančnem izpisku opazila, da ji je banka za dvig zaračunala 6,5 evra. Kaj se je zgodilo? Potrošnica je vedela, da ji banka za dvig gotovine na bankomatih v evrskem območju ne sme za-

bližini bankomata ali na njegovem zaslonu. računati več kot za dvig na bankomatu druge banke v Sloveniji. Preverila je cenik, kjer je, kot ➢ Če potujete zunaj evrskega območja, še pred potjo v tujino v ceniku svoje banke preje pričakovala, pisalo: "Dvigi gotovine na banverite, koliko vam bodo zaračunali za dvige komatih v Sloveniji in v državah EMU z evrom na bankomatih. Nadomestilo za takšno dviso brez nadomestila". Ko je v banki vprašala za govanje gotovine postaja vse dražje, zato pojasnilo, so ji pojasnili, da ji dodatnih 6,5 evra bankomat raje uporabite redkeje in naenniso zaračunali oni, temveč banka, ki je lastnica krat dvigujte večje zneske. bankomata. Temu so pritrdili tudi na Banki Slovenije, kjer je tudi prosila za pomoč. Dodali so ➢ Če vas bankomat povpraša, v kateri valuti želite izplačilo, vedno izberite lokalno! Paše, da gre za posebno (dodatno) provizijo banzite seveda tudi na dodatne stroške lastnika ke, ki je lastnica bankomata, in da njena banka bankomata. nima na to nobenega vpliva, posledično pa ne more ukrepati tudi Banka Slovenije.

Kako se zavarovati pred nepotrebnimi stroški?

Za dvig gotovine ne uporabljajte kreditnih kartic, praviloma pa tudi ne predplačniških, saj so provizije zelo visoke! Pri uporabi cenejše debetne kartice bodite pozorni na naslednje: ➢ Tudi v Sloveniji so dvigi na bankomatih drugih in ne svoje banke vse dražji in le nekaj bank ne bo svojim komitentom za dvig nič zaračunalo. To so BKS Bank, Delavska hranilnica, DBS, Primorska hranilnica Vipava, Sparkasse in Sberbank banka (za 3 dvige mesečno). ➢ V evroobmočju vam sicer vaša banka za dvig na bankomatu druge banke ne sme zaračunati več kot doma, lahko pa vas doletijo dodatni stroški lastnika bankomata. Zato bodite pozorni na informacije o dodatnih stroških dviga, ki so običajno na nalepkah v

KAJ PA DRuGE BANKE?

Dolgoročno varčevanje s fiksno obrestno mero torej ponujajo le štiri banke. Razlog, da jih ni več, pa je v tem, da za banke v času, ko so obrestne mere nizke, ni enostavno ponuditi ugodnega varčevanja. Obenem pa banke potrošnikom raje ponujajo druge, potencialno donosnejše naložbene produkte, pri katerih si obetajo tudi dobiček od provizij. Večina bank vam bo za dolgoročno varčevanje raje predlagala varčevanje v vzajemnih skladih ali pa razna zavarovanja in kombinacije več različnih produktov.

Očitno smo še zelo daleč od brezskrbnega plačevanja s kartico v EU, o čemer pogosto slišimo iz Bruslja in bančnih krogov. Bankomati in plačilni avtomati namesto enostavne poti za plačevanje ali dvigovanje gotovine vse pogosteje postajajo novo orodje za odiranje potrošnikov. V ZPS in drugih potrošniških organizacijah v EU smo prepričani, da bi morali prepovedati prakse, katerih edini namen je zaslužek na račun potrošnikov. Na Evropski komisiji so nam obljubili izboljšave. Upamo, da potrošnikom ne bo treba čakati predolgo.

Nekoliko bolj pogosto kot varčevanje z vnaprej znano obrestno mero vam bodo na banki ponudili predvsem varčevanje, ki je vezano na referenčno obrestno mero euribor. kako se bo spreminjala v prihodnosti, pa ne vemo. Aktualne obrestne mere za tovrstna varčevanja so, tako je pokazal naš pregled, nižje od ugodnih ponudb s fiksno obrestno mero.

KAKO SE ODLOČItI?

V času, ko so obrestne mere nizke, se je treba za to, da bi poiskali ugodno varčevanje s fiksno

obrestno mero, bolj potruditi in pregledati več bančnih ponudb, večinoma pa bo za to potrebna vezava na daljše časovno obdobje. Pri takšni vezavi pa tvegate, da se bo v prihodnosti obrestna mera (mogoče pa tudi inflacija) pri novih bančnih ponudbah zvišala, vi pa boste ostali »zaklenjeni« v manj ugodni ponudbi, ki je veljala takrat, ko ste sklenili varčevanje. kdaj se bo obrestna mera zvišala, sicer ne ve nihče, je pa to v veliki meri odvisno od gospodarskega okrevanja v eU. V današnjem času se zato za doseganje dolgoročnih varčevalnih ciljev ni najbolje za vsako ceno odločati za dolgoročne produkte. Vedno obstaja možnost, da se odločite za bolj kratkoročno varčevanje in počakate, kaj bo prinesla prihodnost. Za krajše, na primer petletno varčevanje sta za nekatere morda vredni razmisleka ponudbi rentnega varčevanja pri Delavski hranilnici in Hranilnici lon. Pokojninsko varčevanje, ki ga ponuja Delavska hranilnica, pa je zaradi ugodne obrestne mere nedvomno zanimiva ponudba za tiste, ki želijo varno varčevati za dodaten dohodek po upokojitvi.

Nasvet o davkih. Obresti iz vseh vaših bančnih varčevanj v enem letu so neobdavčene do zneska 1.000 evrov. Za preseženi znesek nad to mejo pa boste plačali 25 odstotni davek. V primeru večletnega varčevanja lahko banki v letu sklenitve varčevanja s posebnim obrazcem naročite, naj obresti obračuna na koncu vsakega koledarskega leta in ne šele ob izteku varčevanja. S takšno razmejitvijo se lahko izognete plačilu davka.

Prilogo Osebne finance, kakor tudi primerjalnike bančnih storitev, sofinancira Banka Slovenije, s katero ZPS že dlje časa dobro sodeluje. Podpora informiranju in ozaveščanju potrošnikov, ki ga izvaja potrošniška organizacija, je dobra praksa, s katero je Banka Slovenije kot prvi nadzornik trga v Sloveniji pokazala, da sta zaupanje potrošnikov in zaščita njihovih interesov ključnega pomena za delovanje in stabilnost trga.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.5.

ZNAK KAKOVOSTI VIP TEST/ZPSTEST Znak ZPStest pomaga slovenskemu potrošniku pri izbiri kakovostnih in trajnostno naravnanih izdelkov. Znak vedno ponuja objektivne informacije o kakovosti izdelkov, trgovcem in proizvajalcem pa preprečuje, da bi na zavajajoč način interpretirali informacije in rezultate testa. Izdelke z znakom lahko opremijo proizvajalci, distributerji in prodajalci izdelkov, ocenjenih pod strogo določenimi pogoji, v okviru primerjalnega potrošniškega testiranja, ki so bili pripravljeni v Zvezi potrošnikov Slovenije. Na znaku so naslednje informacije:

Seznam označenih izdelkov z znakom ZPStest je na spletni strani www.zps.si. Informacije o znaku vključujemo tudi v komuniciranje preko družbenih omrežij Facebook in Twitter.

1.5. Znak podeljujemo od leta 2009. Med leti 2009 in 2016 so znak VIP TEST oz. ZPSTest nosilo 184 izdelkov oz. storitev.

Znak ZPStest je edini znak z rezultati neodvisnega primerjalnega testiranja v Sloveniji.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.5.

Rowenta RO6477EA Silence Force Extreme 4A

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

test 9/2016

www.zps.si

test: 17 sesalnikov z vrečko najvišja ocena: dobro (74)

dobro (74)

ZMAGOVALEC TESTA

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

test 7-8/2016

www.zps.si

Gorenje NRK 6203 TX test: 39 kombiniranih hladilnikov najvišja ocena: zelo dobro (81)

dobro (78)

1.5.

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE

test 2/2016

www.zps.si

Candy CDPE 6333

test: 6 prostostoječih pomivalnih strojev najvišja ocena: dobro (64)

dobro (63)

LETNO POROČILO MIPOR 2016

1.6.

POSEBNE IZDAJE REVIJE ZPSTEST V letu 2016 smo izdali dve posebni izdaji revije ZPStest, in sicer ZPStest DOMA in Zbirka testov 2016. S posebno, promocijsko številko ZPStest DOMA smo želeli predstaviti delo ZPS vsem tistim, ki še niso naši člani. V tematsko obarvani številki smo zbrali vrsto zanimivih informacij. Natisnili smo 5.000 brezplačnih izvodov. Potrošniki so jo lahko naročili preko spletne strani www.zps.si, člani ZPS pa so do nje lahko dostopali s članskim geslom. V posebni spletni številki Zbirka testov 2016 pa smo zbrali vse teste, objavljene v reviji ZPStest v letu 2016. Člani ZPS do revije dostopajo z geslom, vsem ostalim je dostopna ob nakupu preko www.zps.si.

LETNO POROČILO MIPOR 2015 2016

2 2.1.

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE POTROŠNIKOV NA PODROČJU FINANČNIH STORITEV MIPOR je tudi v letu 2016 nadaljeval z aktivnostmi za dvig prepoznavnosti spletne strani ZPS Osebne finance. MIPOR v okviru revije ZPStest izdaja prilogo Osebne finance, ki jo sofinancira Banka Slovenije. Na spletni strani www.zps.si pa lahko potrošniki najdejo tudi primerjalnike bančnih storitev, katerih objavo prav tako sofinancira Banka Slovenije. Spletna stran ZPS Osebne finance, ki je urejena v okviru spletne strani www.zps.si, je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov, ki potrošniku omogočajo, da hitro in na preprost ter pregleden način pridejo do želenih informacij: 1. OSEBNI RAČUNI: Koliko bi za svoje poslovanje z osebnim računom plačevali pri drugi banki, kako zamenjati banko … 2. VARČEVANJA: Na trgu je množica tipov varčevanj, vendar vsako ni primerno za vsak namen, kako izbirati pravo za vaše potrebe … 3. ZAVAROVANJA: Kako se odločiti med številnimi ponudbami, ki so na trgu? Katere kriterije upoštevati pri sklenitvi?... 4. KREDITI: Vse, kar morate vedeti pred sklenitvijo pogodbe, kaj vprašati kreditnega svetovalca, primerjalniki ponudbe, orodja za izračun kreditov… 5. NALOŽBE: Vodič po osnovah naložb, kakšne naložbe skleniti v določenem življenjskem obdobju… 6. BROŠURE: Za tiste, ki željo dobiti več informacij o posamezni fi nančni temi. 7. KALKULATORJI IN PRIMERJALNIKI: Na enem mestu smo zbrali vsa orodja, s katerimi si lahko pomagate pri izračunu najugodnejšega depozita, kredita …

2.1.

Vsi prispevki iz Revije ZPSTest so dostopni preko spletne strani www.zps.si, vsebine s področja bančništva pa so vsem potrošnikom dostopne tudi brezplačno. Tam pa potrošniki poleg finančnih kalkulatorjev za podporo pri odločanju najdejo tudi primerjalnike bančnih produktov. - Primerjalnika potrošniških in stanovanjskih kreditov aktualiziramo kvartalno. Tam potrošniki najdejo 3 modelne kredite, tako s fiksno kot s spremenljivo OM. Ti podatki so jim za orientacijo o trenutni pogojih financiranja in jim dajo informacijo o tem pri kateri bankah poleg svoje se še splača oglasiti z namenom pridobivanja ugodne ponudbe - Primerjalnik depozitov aktualiziramo vsaka dva meseca, za vse zneske in vse ročnosti, tako da potrošnik lahko primerja zneske privarčevanih obresti - Potem je tu še primerjalnik stroškov bančnih računov, v katerem je zajetih 8 nadomestil za najbolj uporabljane plačilne storitve. Ker se potrošniki pri uporabi zelo razlikujejo, lahko vsak sam v primerjalnik vnese svoje število transakcij, primerjalnik pa mu prikaže stroške na letni ravni pri vseh bankah. Letos smo primerjalnik tudi dopolnili, tako da zdaj ne primerja le nadomestil za posamezne storitve v bančnih cenikih, ampak stroške primerja na ravni bančnih paketov. Kar nekaj paketov namreč vključuje pavšalno obračunavanje transakcij, s primerjalnikom pa potrošniki lahko preverijo ali so zares tako poceni kot se jih oglašuje. Na spletni strani tudi vsako leto januarja objavimo analizo podražitev bančnih nadomestil. Gre za povzetek bančne tarifne politike v preteklem letu, v analizi pa informiramo o tem kdo je dražil najbolj in kje je poslovanje najbolj ugodno. Za ilustracijo, v letošnjem prispevku smo zabeležili 80 podražitev storitev, ki jih spremljamo. Dve banki sta tipično košarico podražili za več kot 10%, dražilo je še 7 drugih, 7 pa jih ni spreminjalo cenikov. Na naši spletni strani si je v zadnjem letu članke o finančnih temah ogledalo 137.000 posameznih obiskovalcev. Najbolj popularna prispevka sta bila »Podražitve osebnih računov« (31.000) in »Financiranje nakupa avtomobila« (14.000) O aktualnih bančnih temah obveščamo tudi na Facebooku, Twitterju in v okviru našega tedenskega newslettra. Ker želimo, da bi naše informacije dosegle čim večjo skupino potrošnikov smo na podlagi objavljenih prispevkov izdelali 4 izjave za medije, ki smo jih poslali na široko adremo 100 naslovov novinarjev, ki pišejo o finančnih temah. Na ta način nam je uspelo, da z vsako obravnavano temo dejansko pridemo v vse ključne medije.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

2.2.

KONCESIJA RS ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE IZVAJANJA PRIMERJALNEGA OCENJEVANJA BLAGA IN STORITEV Mednarodnemu institutu za potrošniške raziskave je vlada Republike Slovenije podelila koncesijo za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki sofinancira izvajanje javne službe. V okviru izvajanja javne službe je od julija 2016 MIPOR izvedel 6 primerjalnih ocenjevanj izdelkov in storitev: Julij 2016: Jogurti z dodatki v posebni embalaži Avgust 2016: Sadne kašice za male otroke September 2016: Primerjalno ocenjevanje klicnih centrov slovenskih mobilnih operaterjev Oktober 2016: Ukinitev registrskih računov November 2016: Sadni čaji z gozdnimi sadeži December 2016: Koliko zares porabijo avtomobili na slovenskih cestah? Potrošnikom smo preko ocenjevanja aktualnih izdelkov in storitev posredovali ključne informacije, ki so jim lahko v pomoč pri izbiri. V primeru primerjalnih ocenjevanj ne gre za testiranje, temveč za ocenjevanje na podlagi informacij, ki so dostopne tudi potrošnikom, vendar jih le ti pogosto ne vidijo oz. ne znajo ali ne zmorejo razumeti.

2.2.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

2.2. V okviru programa je bila oblikovana tudi posebna spletna stran www.potrošnikovZOOM.si, ki je osrednji informacijski kanal programa. Na www.potrošnikovZOOM.si so potrošnikom brezplačno dostopne vse informacije, vsi rezultati, ki so rezultat dela v okviru programa. Stran vsebuje različne module za komunikacijo z obiskovalci. S tem želimo spodbuditi večkraten obisk strani in doseči večji doseg in prepoznavnost projekta, pa tudi vsebin in rezultatov ocenjevanja. Med drugim smo vzpostavili sistem naročanja na brezplačne elektronske novice o projektu, prav tako smo začeli z nagradno igro, katere glavni namen je viralno širjenje informacij o obstoju in vsebini spletne strani. Prilagojene članke z rezultati primerjalnega ocenjevanja objavljamo tudi v tiskani izdaji revije ZPStest in na spletnih straneh www.zps.si, kjer so dostopni vsem brezplačno. Aktivnosti posebej izpostavljamo tudi na družbenih omrežjih Twitter in Facebook, kjer iščemo sinergijske učinke obstoječih komunikacijskih kanalov. Vsebine programa proaktivno predstavljamo v medijih. Z namenom promocije vsebin smo se udeležili tudi sejma Narava-zdravje. V ta namen smo pripravili tudi posebno, informativno publikacijo in izvedli predavanje.

2.3.

PRIMERJALNO TESTIRANJE TEHNIČNIH IN DRUGIH NEPREHRANSKIH IZDELKOV V okviru organizacije ICRT (International Consumer Research and Testing) je MIPOR tudi v letu 2016 aktivno sodeloval pri mednarodnem neodvisnem potrošniškem testiranju različnih izdelkov. V letu 2016 smo pripravili za objavo skupaj 43 primerjalnih testov (brez prehrane), tri med njimi smo skupaj z ostalimi potrošniškimi organizacijami izvedli v Sloveniji. Pri določenih smo na testiranja vključili tudi izdelke slovenskih blagovnih znamk. Med njimi velja omeniti predvsem test vložkov in tamponov. Pred začetkom testiranja temeljito preverimo stanje na trgu in izdelke, ki so naprodaj v Sloveniji, primerjamo s tistimi, ki jih naši partnerji najdejo na različnih evropskih trgih. Na podlagi teh informacij vodja testa določi mednarodni nabor izdelkov, ki predstavljajo osnovo za izbiro vzorcev za preskušanje v laboratorijih. Vse izdelke oziroma vzorce kupimo v trgovini anonimno, kot običajni potrošniki. Po koncu testiranja izdelovalce in zastopnike obvestimo o rezultatih meritev pri njihovih izdelkih in preverimo morebitna odstopanja oziroma pritožbe. Pred objavo testa v reviji oziroma na internetu še enkrat preverimo trg in cene. Poleg mednarodnih primerjalnih testov smo za objavo v reviji ZPStest pripravili tudi 3 teste, ki smo jih opravili skupaj z ustrezno usposobljenimi laboratoriji v Sloveniji. V letu 2016 smo tako preverili kakovost polvisokih pohodniških čevljev, volnenih nogavic in rokavic za alpsko smučanje. Predvsem test polvisokih pohodniških čevljev je bil izjemno dobro sprejet med bralci revije ZPStest, pa tudi med ostalimi potrošniškimi organizacijami, saj so test objavili tudi kolegi z Nizozemske (Consumentenbond). Sicer pa so bili vsi trije testi izvedeni v okviru skupine NTG (Nordic Testing Group), torej so pri testu sodelovale tudi potrošniške organizacije s Švedske, Danske, Finske in Češke. Vse aktivnosti pri omenjenih testih smo vodili pri ZPS in MIPOR. Tudi v prihodnosti skupaj z ostalimi članicami skupine NTG načrtujemo nadaljnje skupno testiranje pri slovenskih laboratorijih, prizadevali pa si bomo, da bomo v slovenske laboratorije pripeljali tudi izdelke iz drugih članic ICRT.

LETNO POROÄ&#x152;ILO MIPOR 2016

2.4.

TESTIRANJE PREHRANSKIH IZDELKOV V letu 2016 smo izvedli tri prehranske teste, in sicer test zamrznjenih ribjih palčk, test toasta iz bele in polnozrnate moke ter test kremnih namazov z lešniki in kakavom. Dva (test zamrznjenih ribjih palčk, test toasta iz bele in polnozrnate moke) smo izvedli v Sloveniji.

1. Ribja palčka ni riba! Splošno je znano, da Slovenci zaužijemo premalo rib. Z osmimi kilogrami zaužitih rib na leto, toliko jih povprečno zaužije vsak Slovenec, krepko zaostajamo za evropskim povprečjem (okoli 20 kilogramov). Razlogov za tako stanje je več, med njimi je tudi ta, da marsikdo rib ne mara preprosto zato, ker jih motijo kosti. Ribje palčke na drugi strani ne vsebujejo kosti, poleg tega so zaradi dodane »panade« mikavnejše, energijsko sicer zato bogatejše. Po navadi so ribje palčke všeč tudi otrokom. Vendar pa zamrznjene ribje palčke niso dobra alternativa svežim ribam. Pogosto vsebujejo le 65 % rib (lahko tudi manj), v primerjavi z ribami vsebujejo manj beljakovin in več maščobe ter imajo v večini primerov neugodno razmerje med vsebnostjo maščobnih kislin omega 6 in omega 3. Kar okoli 35 % sestavin izdelka torej predstavljajo »panada«, maščoba oz. olje, v katerem so bile palčke predhodno toplotno obdelane, in dodana voda. 3/2016 ZPS test

ključnega pomena tudi za kakovost izdelka. pa količina in vrsta olja, ki so ga v postopku Sklenemo lahko, da so ribje palčke neke vrste proizvodnje dodali izdelku. Pri naših vzorcih je bilo razmerje med vsebnostjo maščobnih ki»sestavljeni« izdelek, podobno kot hrenovke. slin omega 6 in omega 3 zelo različno, in sicer med 2,2 do skoraj 60. temu primerno so velike Označba Potrošnik bi moral iz označbe razbrati, ali so razlike tudi v ocenah za to razmerje. Rezultat je ribje palčke narejena iz fileja oz. kosa ene ribe torej pokazal, da je mogoče ribje palčke ob preali pa iz več koščkov (tudi mletih). Pri zadnjih je mišljeno izbranem olju kljub dodani »panadi« zato poleg imena živila obvezna navedba »se- narediti tako, da je razmerje n-6/n-3razmeroma stavljene, iz koščkov oblikovane ribe«, kar smo ugodno. Velja dodati, da smo razmerje pri ribjih palčkah določili, preden smo jih ocvrli v olju. (O upoštevali tudi pri oceni označbe. Pri nekaterih vzorcih smo pogrešali nekoliko pravilnem cvrenju živil in izbiri primernega olja več koristnih, čeprav neobveznih informacij za cvrenje smo pisali v naši reviji št. 11-12/2014). za potrošnike. Vsi vzorci z eno samo izjemo (»Marque Repere«) so imeli tudi zapisano opozorilo, da ribjih palčk po odtajanju ne smemo ponovno zamrzniti. Opozorilo oz. bolje rečeno nasvet za potrošnike, naj vzdržujejo hladno verigo, smo našli pri dveh vzorcih, dobrodošla informacija pa je zagotovo tudi ta, naj ribje palčke pečemo, ne da bi jih prej odtajali. Dr. Tanja Pajk Žontar

nAj TudI oTroCI VEdo: rIbjA pALčkA nI rIbA! test zamrznjenih ribjih palčk Splošno je znano, da Slovenci zaužijemo premalo rib. Z osmimi kilogrami zaužitih rib na leto, toliko jih povprečno zaužije vsak Slovenec, krepko zaostajamo za evropskim povprečjem (okoli 20 kilogramov). Razlogov za tako stanje je več, med njimi je tudi ta, da marsikdo rib ne mara preprosto zato, ker jih motijo kosti. Ribje palčke ne vsebujejo kosti, poleg tega so zaradi dodane »panade« mikavnejše, energijsko sicer zato bogatejše, pa vendar jih kupujejo tudi tisti, ki sicer niso ljubitelji rib, po navadi pa so všeč tudi otrokom. Zamrznjene ribje palčke se torej zdijo dobra alternativa svežim ribam. Pa so res? Sestavine ribjih palčk

65 % Je rib. Pogled na sestavine ribjih palčk razkrije, da večina vzorcev vsebuje 65 % rib, manj jih je le v vzorcu »ledo« (57 %). V večini primerov je v palčkah aljaški polak, ki sodi med bele ribe. Pri dveh vzorcih (»ledo« in »Mizica pogrni se«) na embalaži nismo našli imena ribe, kar bi bila sicer za potrošnike dobrodošla informacija, temveč je pisalo le ribe oz. meso belih rib. 35 % Je drUgiH SeSTaviN. kar okoli 35 % sestavin izdelka sta »panada«, maščoba oz. olje, v katerem so bile palčke predhodno toplotno obdelane, in dodana voda. Panada je običajno narejena iz pšenične moke, škroba (krompirjevega), soli, kvasa in začimb (npr. poper, paprika, kurkuma). Proizvajalci pri predhodni toplotni obdelavi ribjih palčk običajno uporabljajo sončnično, repično in rastlinsko olje. Zadnje je najmanj definirano, pod njegovo oznako lahko najdemo spremenljive deleže različnih rastlinskih olj. Je pa kakovost uporabljenega olja 14

cca 65 %

cca 35 %

Vsebnost soli

količina soli v vzorcih je bila različna, in sicer od 0,6 do 1,1 grama v 100 gramih izdelka, vendar je to za tovrstne izdelke razmeroma soliden rezultat. Dva vzorca (»Athena« in »Fish Fingers«), ki sta med preverjenimi vzorci vsebovala največ soli, sta za vsebnost soli dobila oceno »povprečno«, drugi vzorci pa oceno »dobro«. Možnosti za zmanjšanje količine soli seveda še Vsebnost beljakovin obstajajo, saj je po mnenju senzoričnih preizin maščobe kuševalcev z vidika okusa 1 gram soli v 100 graPri vzorcih smo določili količino beljakovin in mih takšnega izdelka več kot dovolj. maščobe, razmerje med njima pa smo tudi ocenili. Večje razmerje je pomenilo boljšo oceno in obratno, vendar pa pri tem med izdelki praktič- Senzorične no ni bilo razlik. lastnosti ribjih palčk Rezultati ocenjevanja senzoričnih lastnosti zaUgotovili smo, da imajo vsi preverjeni vzorci mrznjenih in ocvrtih ribjih palčk so povprečni, razmeroma malo beljakovin in veliko maščobe, saj pri nobenem od vzorcev niso bile optimalne. če jih primerjamo z ribami. Morda se sicer na Vse vzorce smo pripravili v ponvi po navodilih prvi pogled takšna primerjava ne zdi smiselna, proizvajalca, cvrli smo jih v sončničnem olju. saj ribje palčke vsebujejo tudi »panado«. Ob Skupina šolanih senzoričnih preizkuševalcev je vedenju, da ribje palčke pogosto ponujamo preverila zunanji videz in barvo zamrznjenih in našim otrokom kot »ribe«, pa je le dobro vede- ocvrtih ribjih palčk, pri ocvrtih palčkah pa tudi ti, da med »ribo« in »ribjo palčko« obstaja kar sestavo vsebine, barvo, teksturo, vonj in okus. Za nekaj razlik. sprejemljivo senzorično kakovost je moral vzorec doseči vsaj 13 od 20 možnih točk. ribje palčke v primerjavi z ribami vsebujejo tako barva kot oblika zamrznjenih ribjih palčk manj beljakovin in več maščobe. morata biti enakomerni, »panada« ne sme odpaRibje palčke vsebujejo okoli 11 gramov belja- dati in mora biti enakomerno nanesena, na ribi kovin in okoli 8 gramov maščobe v 100 gramih ne sme biti ledu in »sreža«, ki sta znak, da je temizdelka. peratura v zamrzovalniku nihala. Pri pečeni ribji Za primerjavo: aljaški polak vsebuje kakšen palčki mora biti »panada« primerno hrustljava, gram manj kot 20 gramov beljakovin v 100 gra- vendar ne groba, ne sme odstopati ali razpokamih in kakšen gram maščobe ?/100 g. (tanja: ti. Skozi počeno »panado« se prav tako ne sme preveri podatek o maščobi - kaj manjka?) izcejati vsebina izdelka. Riba mora biti primerno čvrsta, ne pa razpadajoča, mehka in/ali vodena. barva mora biti značilna za ribo, pri naših vzorcih Kaj pomeni razmerje n6/n3? Razmerje n6/n3 je razmerje med vsebnostjo bi morali biti to odtenki bele barve.

3/2016 Maščobne kisline omega 3 so s prehranskega vidika zelo zaželene, saj med drugim zmanjšujejo koncentracijo slabega holesterola (lDl) v krvi, vplivajo na normalno delovanje srca in optimalen razvoj možganov pri dojenčkih in malih otrocih. V sodobni prehrani pa je razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 pogosto porušeno, in sicer je več maščobnih kislin omega 6. Razmerje je lahko večje od 15, celo od 20. če bomo uživali ribe vsaj enkrat na teden, bomo to razmerje popravili, kar lahko ugodno vpliva na naše zdravje. ribje palčke bi morale imeti okus po ribi in ne po »panadi«. Preizkuševalci so pri nekaterih vzorcih grajali prav to, da ribje palčke niso imele okusa po ribi, da je bil ta preveč moknat, masten, prazen in voden. Med pogostejšimi očitki je bila tudi mehka in vodena tekstura vsebine ter pretemna (siva) barva. iz opisanih razlogov noben vzorec za senzorične lastnosti ni dobil ocene »zelo dobro«. Oceno »dobro« so dobili trije vzorci, »Fish Fingers», »Athena in »ledo« (navedeni so po padajočem vrstnem redu glede na zbrano število točk), vzorec »Mizica pogrni se« je dobil oceno »pomanjkljivo«, drugi vzorci pa so bili povprečni.

Cene

Cena ni vedno merilo kakovosti izdelka, kar se je pokazalo tudi na tokratnem testu. Za najcenejša vzorca (»15 Fish Fingers (MSC)« in »Fish Fingers«) smo odšteli le 3,31 €/kg, zadnji vzorec pa je tudi zmagovalec testa. Za najdražji vzorec (»iglo«) je bilo treba odšteti kar 9,35 €/kg, s skupno testno oceno v razpredelnici pa se je uvrstil dve mesti nižje. Povprečna cena za kilogram ribjih palčk je sicer dobre štiri evre. Zdi se, da je za nakup rib takšna cena več kot ugodna, a pri tem ne gre pozabiti, da je rib v tovrstnem izdelku le okoli 65 %, drugo pa smo plačali za dodane drobtine, različne vrste škroba, olje, začimbe, sol in ne nazadnje tudi za dodano vodo. V tej luči postanejo cene marsikaterih svežih rib ugodnejše.

maščobnih kislin omega 6 in omega 3. Na splošno si želimo, da bi bilo to razmerje čim manjše, pri ribah je na primer manj kot 1. to dejstvo smo tudi upoštevali, ko smo pri naših vzorcih ocenjevali razmerja n6/n3, pri čemer smo upoštevali, da vzorci niso »čista« riba, temveč vsebujejo tudi »panado«. Manjše razmerje torej pomeni boljšo oceno in obratno, saj je vsebnost maščobnih kislin omega 3 eden od pomembnih razlogov, zakaj so ribe v naši prehrani tako cenjene. veLike raZLike. Na razmerje n6/n3 pomembno vpliva količina rib v izdelku, predvsem 15

LETNO POROČILO MIPOR 2016

2.4. 2. Toast ni kruh Toast je pekovski izdelek, ki ga po navadi jemo popečenega, nekateri pa ga uživajo kar namesto kruha. Na ZPS smo pod drobnogled vzeli 6 vzorcev `klasičnega´ toasta iz bele moke in 7 vzorcev iz polnozrnate moke. Pričakovano so na policah prevladovali toasti iz bele pšenične moke, tako imenovani `klasični´ toast, dobra pa je bila tudi ponudba toastov iz polnozrnate moke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin. Tisti, ki imajo radi okus po maslu, lahko izbirajo med toasti, pri katerih je rastlinska maščoba v celoti ali pa delno zamenjana z maslom. Našli smo tudi toaste, ki vsebujejo svinjsko maščobo. In seveda ne manjkajo toasti, pri katerih so vidna cela ali le delno zmleta semena (npr. sončnično in laneno seme). Res pa je, da zaradi vsebnosti semen običajno vsebujejo kakšen gram maščobe več. Marsikoga bo morebiti presenetil podatek, da so med toastom in kruhom so razlike. Običajno ima toast večjo energijsko vrednost kot kruh, predvsem zaradi večje vsebnosti maščobe in sladkorja.

5/2016 ZPS test

5/2016

TOAST NI KRUH Test toasta iz bele in polnozrnate moke

dr. Tanja Pajk Žontar

Toast je pekovski izdelek, ki ga po navadi jemo popečenega, nekateri pa ga uživajo nepečenega kar namesto kruha. Na trgovskih policah smo našli različne vrste toasta, za naš test pa smo izbrali 6 vzorcev »klasičnega« toasta iz bele moke in 7 vzorcev iz polnozrnate moke. Zmagovalca med belimi in polnozrnatimi toasti sta tokrat najdražja vzorca na testu, kar je pri prehranskih testih prej izjema kot pravilo.

ri tržnem pregledu toastov smo ugotovili, da je njihova ponudba zelo dobra. Pričakovano prevladujejo toasti iz bele pšenične moke, tako imenovani »klasični« toast, dobra pa je tudi ponudba toastov iz polnozrnate moke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin. Dobra je tudi ponudba t. i. ameriškega toasta, ki je nekoliko večji. Tisti, ki imajo radi okus po maslu, lahko izbirajo med toasti, pri katerih je rastlinska maščoba v celoti ali pa delno zamenjana z maslom. Našli smo tudi toaste, ki vsebujejo svinjsko maščobo. In seveda ne manjkajo toasti, pri katerih so vidna cela ali le delno zmleta semena (npr. sončnično in laneno seme). Res pa je, da zaradi vsebnosti semen običajno vsebujejo kakšen gram maščobe več.

ZPS nasvet W Pred nakupom toasta preverite njegov rok uporabnosti. Ne kupujte toasta, pri katerem je rok uporabnosti le še nekaj dni. W Pred nakupom toasta preverite, da je embalaža (folija) nepoškodovana. W Če na trgovski polici opazite že plesniv toast, o tem obvestite prodajalko. W Pri nakupu toasta iz polnozrnate moke bodite pozorni na vsebnost polnozrnate moke in prehranskih vlaknin; teh naj bo čim več. W Toast shranjujte v hladnem in temnem prostoru. W Odprt toast hranite v hladilniku in porabite v nekaj dneh.

VSEBNOST SOLI

Z analizo smo ugotovili, da je količina soli v toastih različna, in sicer je v polnozrnatem toastu od 1,1 do 1,6 grama soli v 100 gramih izdelka, v belem toastu pa od 1,3 do 1,5 grama soli, kar toast uvršča med živila, ki niso ravno revna s soljo. In kaj ta količina soli pomeni v praksi? Če bomo zaužili dve rezini toasta (toliko naj bi jih po navedbah proizvajalcev vsebovala porcija, nekateri pa navajajo le eno rezino), bomo v telo vnesli približno pol grama soli. Če si bomo pripravili topli sendvič iz dveh rezin toasta in z eno rezino sira, bomo zaužili nekaj več kot gram soli, če pa bomo dodali še rezino šunke ali podobne mesnine, bomo s sicer »klasičnim« toplim sendvičem zaužili približno dva grama soli. Pet gramov soli na dan pa je tista količina, ki jo SvetovMED TOASTOM IN na zdravstvena organizacija navaja kot še varen dnevni vnos soli za odrasle osebe; za otroke je KRUHOM SO RAZLIKE količina manjša, in sicer tri grame. Koliko nas naGlede na to, da nekateri uživajo toast namesto siti en tak topli sendvič in ali res doma zaužijekruha, naj takoj na začetku zapišemo, da toast mo le enega, pa je že drugo vprašanje. ni kruh in da je med njima kar nekaj razlik. Običajno ima toast večjo energijsko vrednost kot kruh, predvsem zaradi večje vsebnosti maščo- VSEBNOST PREHRANSKIH be in sladkorja. Iz označb na toastu lahko oce- VLAKNIN nimo, da beli toast v povprečju vsebuje skoraj Pri toastih iz polnozrnate moke smo preveri3 grame maščobe v 100 gramih izdelka, toast li tudi delež prehranskih vlaknin, vzorci so jih iz polnozrnate moke pa 5 gramov. Beli kruh vsebovali od 5,5 do 8,6 grama v 100 gramih vsebuje okoli 2 grama maščobe v 100 gramih toasta. Tiste, v katerih je bilo več prehranskih izdelka, temnejši in polnozrnati kruh pa še kavlaknin, smo ocenili bolje in obratno. V naši kšen gram več. Če so kruhu ali toastu dodana vsakodnevni prehrani bi morali bolj paziti na semena, je vsebnost maščobe še nekoliko vezadosten vnos prehranskih vlaknin, saj lahko čja. Pri uživanju toasta verjetno ne pomislimo, tako zmanjšamo tveganje za nastanek nekada je v njem tudi sladkor, običajno od 3 do 5 terih civilizacijskih bolezni (npr. zaprtost, čezg/100 g, med vzorci pa je tudi toast z več kot 7 merna teža, sladkorna bolezen tipa 2, nekatere grami sladkorja v 100 gramih izdelka. vrste rakavih obolenj). Več prehranskih vlaknin vsebujejo žita, izdelki iz polnozrnate moke, zelenjava in sadje. Toast iz pšenične moke tako Hranilne vrednosti toastov pričakovano vsebuje manj prehranskih vlaknin si lahko ogledate na kot toast iz polnozrnate moke.

Pri kupovanju toasta iz polnozrnate moke pa naj nas ne zavede njegova barva, saj ne drži vedno, da vsebuje toast več prehranskih vlaknin, če je bolj rjav. Temnejša barva toasta je lahko tudi posledica dodanega sladu, na primer ječmenovega ali rženega, ki poleg barve izboljšujeta tudi aromo.

SENZORIČNE LASTNOSTI Splošna ugotovitev testa je, da so senzorične lastnosti toasta na naših trgovskih policah zelo dobre, saj je kar 11 od 13-ih vzorcev za senzorične lastnosti dobilo oceno »zelo dobro«. Po senzoričnih lastnostih na prvem mestu kraljujeta oba vzorca »Žita«. Med toasti iz polnozrnate moke se je s senzoričnega vidika slabše izkazal vzorec »Rivercote«, a je še vedno dobil oceno »dobro«, med belimi toasti pa vzorec »E. c. o.+«, in sicer z oceno »povprečno«. Senzorični preizkuševalci so ocenili nepečen in popečen toast. Pri nepečenem toastu so preverili njegovo obliko in videz rezin v embalaži, videz in lastnosti skorje, videz sredice, vonj, teksturo ter okus in aromo. Vsak vzorec toasta so nato popekli in ocenili še vonj, teksturo ter okus in aromo. Vzorec je lahko dobil največ 20 točk, za še sprejemljive senzorične lastnosti pa je moral dobiti vsaj 13 točk.

www.veskajjes.si 23

2.4. 3. Večina z oceno »dobro«, trije z oceno »zelo dobro«. Razlike med vzorci Nutelle iz Poljske, Italije in Nemčije pa malenkostne Na mednarodnem testu kremnih namazov z lešniki in kakavom smo preverili tako kakovost priznanih blagovnih znamk kot cenejših trgovskih znamk. Test kremnih namazov z lešniki in kakavom je bil tudi priložnost, da ponovno preverimo razlike med tremi vzorci Nutelle - iz Poljske, Italije in Nemčije. Test v akreditiranem laboratoriju z akreditiranimi senzoričnimi preizkuševalci je pokazal, da razlike so, a le malenkostne. Pri sestavinah so bile razlike v količini posnetega mleka v prahu, manj mastnega kakava in vsebnosti sirotke v prahu. Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je nekoliko odstopal pri okusu po kakavu. Razlike med kremnimi namazi znamke Nutella torej obstajajo, prav zagotovo pa ne moremo trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. Izbira je torej odvisna od posameznika, nekaterim je ljubši okus po kakavu, spet drugi imajo raje okus po lešnikih. Tik za vsemi tremi Nutellami pa se je uvrstil izdelek trgovske znamke.

11-12/2016 Pod drobnogledom

11-12/2016

TEMNA STRAN KAKAVA – otroško delo in mizerno plačilo za kmete

Kakavovec uspeva/raste samo na območjih s tropskim podnebjem, a največ ga porabimo v Evropi, nekaj manj pa v ZDA. 70 odstotkov kakava pridelajo v štirih zahodnoafriških državah, največ v/na Slonokoščeni obali in Gani, okoli 15 odstotkov v Južni Ameriki (domovini kakava), ostalo pa v pacifiških državah. 90 odstotkov kakavovih zrn pridelajo na malih kmetijah (5,5 milijona kmetov). Za delo na kmetijah so kmetje zelo slabo plačani, predvsem v afriških državah, in zaslužek ne zadošča niti za preživetje (okoli 1,25 evra na dan). Mladih kmetov, ki bi se ukvarjali s pridelavo kakava, je vedno manj, zato nam grozi pomanjkanje kakava. Poleg tega je kmetijska praksa na teh malih kmetijah netrajnostna, predvsem zato, ker majhni kmetje nimajo ustrezne izobrazbe, pa tudi ne sredstev za tako izobraževanje ter napredne tehnike. Organizacije, kot so FAIRTRADE, UTZ in Rainforest alliance, se sicer trudijo opozarjati, da je treba tem kmetom zagotoviti boljše razmere, vendar njihovo delovanje napreduje bolj počasi. Ogromno neravnovesje vrednostne verigeCertificiranje je korak k izboljšanju razmer, vendar celotnega problema ne rešuje. K družbeni odgovornosti bi se morali pridružiti veliki proizvajalci čokoladnih izdelkov, kot so Mondelez, Mars, Nestle, Ferrero, Lindt in Ritter ter drugi. Deleži v vrednostni verigi proizvodnje čokolade (100 g, prodajna cena 0,79 €)

Pomembno je pravilno shranjevanje Potrošniki lahko upočasnimo oksidativni proces tako, da postavimo kremni namaz na temno in ga hranimo pri sobni temperaturi od 15 do 20 °C. Dober primer navodil za shranjevanje smo opazili na izdelku Lino: "Hranite na suhem mestu, pri temperaturi 15-20 °C, ne izpostavljajte soncu!

Nika Kremić

PALMOVO OLJE ALI MAST - čokolade (100 g, prodajna cena 0,79)€ Slika 3: Deleži v vrednostni verigi proizvodnje se nas ne tiče, ali pač?

DOBRI REZULTATI, A BREZ NAPAK NI ŠLO

Palmovo olje se zelo pogosto uporablja v živilski industriji (marTako kot pri drugih proizvodih v mednarodni trgovini tudi pri kakavu največji delež od prodaje zadržijo garina, čokolada, podjetja čokoladni, in kremni namazi itd.)Milijoni in proizvajalcev globalnega globalnegalešnikovi Severa, kjer izdelujejo in prodajo največ čokolad. Juga prejmejo le majhen delež (6,6 %). To je veliko manj kot leta 1980,ker ko jeje bil ta delež 16-odstoten (slika tudi drugje (kozmetika, bigoriva). Pogosto ga uporabljajo, 3). Ob tem prihodkov pridelovalcev kakava ne moremo razumeti kot »čistega dobička«, saj morajo zelo poceni in dajepoplačati živilom boljšo strukturo, mazavost ter zagotaše delavce, zemljo in vlagati v razvoj. Zaradi majhnosti kmetij in nizkih hektarskih donosov so letni prihodki zelo nizki. bi kmettežava? lahko podvojil hektarski donos in prejel premijo za vlja daljšo obstojnost. Slišipridelovalcev se odlično, kjeTudi ječetorej Največ certiﬁciran kakav, njegov neto dohodek pogosto ne bi zadostoval za to, da bi se dvignil nad prag ekstremne palmovega olja pridelajo prav na področju Pacifika, tudi v Indorevščine. neziji. Indonezijski deževni gozd je vsako leto po koncu sušne V nasprotju s tem pa se je delež, ki ga prejmejo predelovalci, proizvajalci in prodajalci na drobno, povečal sezone v plamenih. Videli bomo kilometre in kilometre gozdov, Prav vsi kremni namazi z lešniki in kakavom so na 87 %. ki so jih namerno požgali zato, da bi pridobili površine za gojenje lastnih Zaradi močnega vpliva prodajalcev na drobno v Evropi, kjer je opaziti hitro rast števila proizvodov na testu dobro odrezali. A kljub dobrim (in zelo palm. Širi se smog,blagovnih ki ogroža tamkajšnjih prebivalcev. V odvisnostse znamk terzdravje akumulacijo tržne koncentracije, je moč napovedati še večjo proizvajalcev kakava od trgovcev na drobno. ozračje uhajajo ogromne količine metana in ogljikovega dioksidobrim) skupnim ocenam smo na testu opazili tudi da. S krčenjem gozdov omejujejo domovanje ogroženih živali, na nekaj nepravilnosti. Pri enem vzorcu smo opazili, primer orangutanov. Tudi domačini so se prisiljeni izseljevati in iskati nove prostore za življenje. da se je že začela oksidacija, dva pa sta vsebovala

Test kremnih namazov z lešniki in kakavom

RSPO - certifikacijski program za trajnostno pridobivanje palmovega olja 7 Leta 2004 je bila v Švici ustanovljena organizacija RSPO. Trenutno združuje 2.680 članov, in sicer od proizvajalcev, predelovalcev, trgovcev, bank do nevladnih organizacij in proizvajalcev, ki uporabljajo palmovo olje v svojih izdelkih. Vsi so se zavezali, da bodo spoštovali nekatera pravila: da ne bodo požigali gozdov, izkoriščali otrok za delo, spoštovali ogrožene živalske in rastlinske vrste ter izplačevali minimalne plače. Na spletnem mestu RSPO smo našli podatek o treh slovenskih podjetjih, ki so se že zavezala za uporabo palmovega olja s certifikatom RSPO. To so Žito (2016), INCOM (2015 - sladoled) in HRIB (2015 - praženje arašidov in drugih oreškov). V slovenskih trgovinah še nismo našli izdelka z znakom RSPO.

potencialno škodljive snovi.

erjetno bi danes težko srečali os ebo, ki ne pozna lešnikove kreme po imenu Nutella. Zgodovina nutelle sega v leto 1946, ko je Pietro Ferrero v Italiji izdelal prvo lešnikovo pasto, ki je vsebovala tri četrtine lešnikov in eno četrtino čokolade. Prva različica je bila precej kompaktna, zato so leta 1951 začeli izdelovati kremasto obliko, imenovano "supercrema". Za prodajo na evropskem trgu je leta 1964 Ferrerov sin

izdelek poimenoval Nutella in nosi ga še danes. Takrat so spremenili tudi njeno recepturo: glavni sestavini sta palmovo olje in sladkor, sestavljena pa je še iz lešnikov, posnetega mleka in kakava. Izdelek je od takrat požel izjemen uspeh in je ostal priljubljen vse do danes. Celo tako priljubljen je, da so začeli tudi drugi proizvajalci izdelovati kremne namaze z lešniki, svojo verzijo pa pod lastno trgovsko znamko ponujajo tudi trgovci.

V ljubljanskih trgovinah smo kupili 9 vzorcev kremnih namazov z lešniki in kakavom. Zaradi boljše primerljivosti med izdelki smo izbrali tiste namaze, ki so vsebovali 13-odstotni delež lešnikov tako kot Nutella. Ker smo želeli preveriti, ali drži prepričanje, da so med Nutello, ki jo izdelujejo v Nemčiji, Italiji in na Poljskem, občutne razlike, smo na test uvrstili vse tri.

tega mleka v prahu (7,5 %), poljska 6,6 % in italijanska 5 %. Nutelli iz Poljske in Italije sta vsebovali sirotko v prahu, nemška pa ne. Italijanski in poljski vzorec Nutelle sta vsebovala 7,4 % manj mastnega kakava, pri nemškem pa količina kakava ni bila zapisana. Vi trije namazi so vsebovali še sladkor, palmovo olje, 13 % lešnikov, emulgator (sojin lecitin) in aromo vanilin.

SENZORIČNE LASTNOSTI

DVA KREMNA NAMAZA VSEBUJETA ŠKODLJIVE SNOVI

V senzoričnem laboratoriju so preizkuševalci preverjali mazavost, teksturo, prijetnost okusa ter ugotavljali, kako izrazit je okus po lešnikih in čokoladi. Večjih napak niso zaznali. Najboljšo oceno ("zelo dobro") za senzorične lastnosti so dobili vsi trije vzorci Nutelle, večina drugih pa oceno "dobro", le namaz Nutoka se je pri senzoričnih lastnostih odrezal slabše (ocena "povprečno"), saj so preizkuševalci pri njem zaznali priokuse.

MED TREMI VZORCI NUTELLE LE MALENKOSTNE RAZLIKE Senzorični strokovnjaki so preverili tudi podobnost med tremi vzorci namaza Nutella in ugotovili, da imajo zelo podobne senzorične lastnosti. Presenetljivo podobna sta si bila vzorca iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je nekoliko odstopal pri okusu po kakavu v primerjavi s tistim, narejenim v Italiji. Torej razlike med kremnimi namazi znamke Nutella sicer obstajajo, prav zagotovo pa ne moremo trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. Izbira je torej odvisna od posameznika, nekaterim je ljubši okus po kakavu, spet drugi imajo raje okus po lešnikih. Le manjše razlike so bile tudi pri sestavinah. Nutella iz Nemčije je vsebovala največ posne-

Kadar so lešniki nepravilno skladiščeni ali sušeni, lahko nastane plesen, ki tvori aflatoksine, kancerogene in genotoksične snovi. Nastanek aflatoksinov v lešnikih, pa tudi v drugih oreških, je težko povsem preprečiti, zato je zanje meja vsebnosti zakonsko določena. Predvsem velja poudariti, da je treba nameniti posebno pozornost dolgotrajnejšemu uživanju živil z majhno količino aflatoksinov, saj lahko to povzroči nastanek kroničnih bolezni, tudi tumorjev. V takšnih primerih velja upoštevati nasvet, da je treba čim bolj zmanjšati izpostavljenost. Na testu smo našli aflatoksine v dveh kremnih namazih z lešniki in kakavom, in sicer v Choco nussa in DM Bio. Ker je bila vsebnost aflatoksinov v obeh izdelkih pod zakonsko določeno mejo, smo ju kaznovali le s slabšo oceno. Če pa bi mejo presegla, bi ju izločili s testa. Kadmij je prisoten v zemlji, na kateri raste kakavovec. Kadmij je nevaren za zdravje, saj se nabira v ledvicah in jetrih ter se zelo počasi izloča iz telesa. Če se nalaga v telesu, lahko povzroči okvaro ledvic. Pravilnik o zakonsko določeni mejni vsebnosti kadmija v kakavu bo sicer začel veljati z letom 2019, mi pa smo preverili, ali morda kateri od vzorcev presega to mejno vsebnost kadmija. Prav vsi testirani izdelki so bili pod to mejo.

V ENEM IZDELKU SE JE ZAČEL OKSIDATIVNI PROCES

Kremni namazi so bogati z maščobo, ki sestavlja več kot 30 % izdelka. Zato smo na testu preverili tudi kakovost različnih vrst maščobe v namazih, in sicer stopnjo oksidacije in koliko je v njih zdravju škodljivih trans maščobnih kislin. Testirani kremni namazi z lešniki in kakavom niso vsebovali trans maščobnih kislin. Dvojne vezi v maščobi so aktivno mesto, kjer lahko steče reakcija s kisikom oziroma oksidacija, posledica pa je, da se poslabšajo

LAIČNI PREIZKUŠEVALCI SO SE ODLOČILI ZA ... Vzorce kremnih namazov z lešniki in čokolado so preizkusili tudi odrasli potrošniki. Ocenjevanje je potekalo pod strokovnim vodstvom prehranskega strokovnjaka, ocenjevalci pa seveda niso vedeli, kateri izdelek ocenjujejo, saj smo namaze iz embalaže prestavili na krožnike in jih opremili s šiframi vzorcev. Potrošniki so ocenili intenzivnost okusa po lešnikih in kakavu ter jih razporedili po všečnosti. Najbolj jim je bil všeč namaz znamke Nutella, narejen v Nemčiji, za njim pa vzorca, narejena na Poljskem in v Italiji. Mnenje laičnih preizkuševalcev se torej ni razlikovalo od ocen strokovnjakov za senzorično ocenjevanje. Največ okusa po kakavu so občutili v Sparovem izdelku, največ okusa po lešnikih pa v "nemški" in "poljski" Nutelli.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

2.5.

TRŽNI PREGLEDI V letu 2016 smo objavili rezultate izvedenih 5 tržnih pregledov izdelkov in storitev, kar štirje tržni pregledi so bili na temo prehranski izdelkov.

ZPStest št. 2/2016:

Energijske pijače Naročniški paketi mobilne telefonije

ZPStest št. 4/2016:

Prodajni avtomati s hrano in pijačo na slovenskih univerzah

ZPStest št. 7-8/2016:

Instant praški z vitamini

ZPStest št. 10/2016:

Instant napitki s kakavom

2/2016 Pod drobnogledom

Pod drobnogledom 2/2016

kov – zadnja je bistveno manj pregledna, saj se začne pri četrti decimalki. Ugotovili smo, da zaradi zaokroževanja ni vedno točna. tudi tu je težava z obračunskim intervalom, ki je lahko napačen. Že ob predstavitvi portala so pri AkOS-u poudarili, da gre zgolj za osnovno informacijo, ki jo je treba skoraj nujno preveriti pri operaterju. V ta namen so dodani spletni naslovi, ki vodijo neposredno do paketa. in tam se začne kalvarija ozaveščenega uporabnika! le Debitel lahko pohvalimo, da ima na enem mestu ob paketu zbrane vse najpomembnejše podatke, pri čemer je zgledno dosleden. Ne verjamemo sicer, da drugi operaterji informacije namerno skrivajo, a zagotovo niso dosledni pri njihovem navajanju. Očitno jim ni prav dosti mar za kakovostno predstavitev svoje ponudbe na spletu.

MANJKAJOČE INFORMACIJE

ko smo obupali pri iskanju podatkov po spletu, je v tabeli ostalo kar nekaj označenih polj, ki smo jih morali preveriti pri klicnih centrih. Največkrat nismo našli podatka, kateri obračunski interval velja pri prenosu podatkov. tudi pri cenah klicev pogosto nismo bili prepričani, kako so obračunani. Pri Simobilu (včasih) in telemachu (vedno) manjka podatek o tem, ali je treba plačati priključno takso. Zanimiv je telekomov pristop, saj mora uporabnik preveriti tudi poseben dokument (PDF) o izbranem paketu, saj šele tam izve, kakšen je obračunski interval za prenos podatkov. Nerazumljivo je tudi, da pri paketih z neomejenimi klici vedno poudarjajo zgolj obračunski interval za klice. Podobnih posebnosti v cenikih kar mrgoli, vse skupaj pa precej zamegljuje preglednost in potrošniku pogosto ne omogoča, da bi preprosto dobil pomembne podatke o naročniškem paketu. Pravi cinizem so navedbe, naj za več informacij obiščemo spletno mesto, ki je opisano zgolj z osnovnim naslovom (www.simobil.si) in brez hiperpovezave. Na Simobilov spletni naslov smo opozorili z razlogom, saj so nas nanj (in na opisani način) usmerili, da bi tam preverili informacije o posebnostih upokojenskega paketa, vendar nam jih tam niti ni uspelo najti z iskalnikom.

PAKETOV MALO MORJE, INFORMACIJE PA JE TREBA ISKATI NA DNU Naročniški paketi mobilne telefonije

OD DEBItELA DO tELEMACHA

Boštjan Okorn

Operaterji mobilne telefonije so nas presenečali – tako in drugače – tudi lani s svojimi ponudbami in poslovnimi potezami. A vedno, ko smo se pritoževali, da vse pa ni čisto v redu, so nas znali odpraviti z besedami, da so potrošniki pogosto površni in ne preverijo vsega, pa čeprav je napisano na dovolj razumljiv in jasen način. Zato smo se odločili, da podrobno pregledamo ponudbo vseh paketov mobilne telefonije in ne z očmi običajnega, pač pa veščega potrošnika skušamo ugotoviti, kateri paket nam najbolj ugaja.

ačeli smo pri novosti s konca lanskega leta. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AkOS) je namreč objavila nov spletni primerjalnik ponudbe telekomunikacijskih operaterjev, kjer naj bi bili na enem mestu zbrani vsi naročniški paketi, mobilni in fiksni, pa tudi televizijski. Na spletnem mestu komuniciraj.eu smo torej odkljukali, da nas zanimajo naročniški paketi mobilne telefonije, vse druge filtre pa smo pustili pri miru.

Za dobro mero nepreglednosti so poskrbeli tudi pri najmanjšem operaterju t-2. Pri njihovih paketih, ki nimajo vključene določene količine klicev (oziroma če je ta količina presežena), velja, da je cena klica odvisna od omrežja, v katerega kličete. Ob tem je še posebej skrb vzbujajoče, da je treba te cene poiskati v splošnem ceniku, saj je ob paketih zgolj omenjeno, da so klici v omrežje t-2 brezplačni, za vse drugo pa je treba preveriti na www.t-2.net (spet brez hiperpovezave, ki bi nas pripeljala neposredno do cenika). V času, ko so številni naročniki (večkrat) zamenjali operaterja, je zelo nerodno, če lahko minuta klica stane od 1,95 do 14,64 centa. in še nekaj smo opazili (no, pravzaprav bolj malo) pri t-2: posebnosti paketov so zapisane z minimalno velikostjo pisave. Na internetu!

Za začetek bi to morda celo ustrezalo, a je že prvi podrobnejši pregled odkril, da so operaterji nadvse različno vpisovali podatke. tisti o cenah (in seveda poimenovanja paketov) še držijo, pri drugih podatkih pa smo včasih ostali brez prave informacije. Nekateri operaterji tako obračunski interval pogovorov označujejo v sekundah, drugi kar v minutah. tako lahko oznaka 60/60 pomeni isto kot 1/1, pri čemer prva številka ponazarja začetni (prvi) obračunski interval, druga pa vse naslednje. še večja zmeda je pri ceni za prenos podatkov, saj so pomešane cene za 1 Mb in 1 kb prenesenih podat-

Jasno je, da so imena paketov in njihove cene, še zlasti pa akcijske ponudbe, vedno zapisane z velikimi črkami in poudarjeno pisavo, prav tako so dovolj poudarjene tudi posamezne opcije, s katerimi lahko oplemenitite (berite: podražite) izbrani paket. A kljub temu boste morda zmedeni, še preden boste prišli do te točke. Nekateri operaterji (prednjačijo Debitel, Simobil in telekom) imajo paketov preprosto preveč. lahko govorimo kar o tiraniji izbire, ki lahko zmede tudi bolj ozaveščene uporabnike. telemach pa je izbiro skrčil na tri pakete, kar pa se zdi druga skrajnost, še zlasti zato, ker so cenovne razlike med njimi kar velike. Sicer pa lahko pri mobilnem operaterju postanete naročnik že za nič evrov na mesec, a boste, seveda, potem morali posebej plačevati za vsak klic, sporočilo, preneseni podatek. ta izbira je zato lahko zanimiva zgolj za tiste, ki želijo biti samo dosegljivi, a pred odločitvijo za paket preverite, ali ni v pogojih zapisana minimalna mesečna poraba. Našli smo jo pri dveh (brezplačnih) Debitelovih paketih, pri katerih potrošnik v vsakem primeru plača vsaj 2 oziroma 3 evre, in sicer ne glede na to, ali storitve sploh uporablja. Druga skrajnost so paketi, ki jih ponujajo z besedami »neomejeni«, »brezčasni«, »non stop«, »na polno«, »brezskrbni«, ali celo »all inclusive«. Zanimivo bi bilo izvesti anketo, kako omenjene izraze razumejo naključni mimoi-

Razburljivo lansko dogajanje Že nekaj let se na slovenskem telekomunikacijskem trgu ni zgodilo toliko sprememb kot lani. Na papirju smo izgubili kar tri operaterje, a le v enem primeru je ime tudi zares izginilo. Po pripojitvi tušmobila je telemach vse njegove naročnike pripeljal pod svojo streho in tušmobila kot operaterja danes ni več. Podobno bi se lahko že v naslednjih mesecih (tednih) zgodilo z Debitelom, ki ga je lani kupil telekom in po zadnjih spremembah v vodstvu (kmalu po novem letu) napovedal, da ga bo dokončno pripojil. Manj znana je usoda blagovne znamke Amis, ki je od lani v rokah Simobila in še vedno samostojno nastopa tudi na trgu mobilnih storitev. V našem pregledu Amisa nismo upoštevali iz preprostega razloga: njegovi paketi so popolnoma enaki kot Simobilovi, le v imenu imajo dodano črko a.

Saga o stroških administrativnih storitev se nadaljuje lansko leto smo v Zvezi potrošnikov pozvali operaterje, naj prilagodijo stroške administrativnih storitev dejanskim stroškom, za tri pa (priključna taksa, zamenjava paketa znotraj operaterja in strošek zaprtja računa) naj jih nehajo zaračunavati, saj so po našem mnenju del stroškov poslovanja in jih torej zaračunajo dvakrat. V tem času smo se na ločenih sestankih pogovarjali z operaterji, dva posveta pa je organiziral tudi AkOS. Popolnoma zadovoljni ne moremo biti, saj se nam še ni uspelo dogovoriti o ukinitvi treh spornih stroškov. trenutno si lahko zgolj obetamo, da bodo ti stroški pregledno označeni in razdeljeni v življenjske cikle uporabnikovega stika z operaterjem (sklenitev pogodbe, naročniško razmerje, prekinitev pogodbe). Najbolj pogosti stroški bodo posebej poudarjeni tudi na portalu komuniciraj.eu. Za nas ta zgodba nikakor še ni končana in bomo nadaljevali s prizadevanji za rešitev tega problema, tudi zaradi skoraj 7.000 potrošnikov, ki so nas podprli s svojim podpisom. Pri tem smo se že povezali tudi s kolegi iz britanske potrošniške organizacije Which?, ki imajo dolgoletne izkušnje pri organiziranju in vodenju podobnih akcij.

Nacionalno gostovanje, kaj je to? Medtem ko sta prva slovenska mobilna operaterja telekom (prej Mobitel) in Simobil zgradila svoje omrežje, so se lahko drugi operaterji dogovorili o gostovanju v njunih omrežjih, medtem pa so počasi dograjevali tudi svoje. No, ko so ga dogradili, se niso odpovedali tako imenovanemu nacionalnemu gostovanju, kar načeloma za uporabnike sploh ni slabo. A rajnki tušmobil (njegovi naročniki so pod istimi pogoji zdaj pri telemachu) se je spomnil, da bi lahko gostovanje v telekomovemu omrežju zaračunal zunaj zakupljenih količin. Prave težave so se začele s pojavom pametnih telefonov, ki iz tega ali onega razloga samodejno zamenjajo omrežje, uporabnik o tem ni obveščen, telefon pa še naprej veselo prenaša podatke. kar nekaj potrošnikov je moralo plačati tudi več 100 evrov »dodatka« k svoji naročnini. Nacionalno gostovanje imajo tudi telemachovi naročniki, a zanj ne plačujejo, medtem ko je gostovanje pri naročnikih t-2 načeloma brezplačno, a z omejitvijo prenosa podatkov, kar je v cenikih tudi dovolj jasno označeno. trenutno velja, da morajo na dodatne stroške paziti zgolj naročniki na stare tušmobilove pakete.

doči, saj smo v obrazložitvah zavrnitev pritožb potrošnikov, ki so menili, da bi lahko šlo za zavajajočo poslovno prakso, med drugim izvedeli tudi to, da ljudje menda že vedo, da imajo prav vsi telekomunikacijski paketi omejitve. Hudič se skriva v podrobnostih in omejitve so včasih precej krute. lani smo tako opozarjali na neomejeni paket za upokojence pri telekomu, saj zanj veljajo le neomejeni klici in poslana sporočila, za prenos podatkov pa je treba plačati, a nikoli ne več kot 3 evre na mesec. No, podatkovne zgodbe pa je hitro konec. Po 500 Mb prenesenih podatkov se namreč pre5

LETNO POROČILO MIPOR 2016

MEDNARODNA DEJAVNOST

3.1. DATUM

KRAJ

NASLOV DOGODKA

OPIS DOGODKA

19. 1.

Bruselj

BEUC, VW case meeting

Sestanek o aferi Volkswagen

27. 1.

Bruselj

Transatlantic Consumer Dialogue: Financial services side event

Prezentacija na temo finančnega nadzora v Evropskem parlamentu v okviru rednega srečanja potrošniških organizacij iz EU in ZDA

1. – 2. 2.

Bruselj

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev

1. 2. 2016

Bruselj

9th meeting of the Multi– Stakeholder Dialogue on Comparison Tools, follow up

Sestanek skupine za izmenjavo mnenj in pripravo priporočil za spletne primerjalnike (cen, ponudbe, storitev, kakovosti izdelkov…).

4. 2. – 5. 2.

Bruselj

BEUC Digital meeting

Sestanek skupine Digital

16. 2.

London

Banking Stakeholder Group, EBA

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropskem bančnem nadzorniku EBA

16. 2.

Frankfurt am Main

EIOPA – IRSG meeting

Redni sestanek posvetovalne skupine EIOPA – IRSG

26. 2.

Bruselj

4th meeting of the Consumer Roundtable on Low carbon Mobility

Okrogla miza o nizkoogljični mobilnosti

2. – 3. 3.

Bruselj

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev

16. 3.

Bruselj

Ad– hoc meeting of BEUC Car experts

Sestanek strokovnjakov za avtomobile

17. 3.

Bruselj

Stakeholder workshop – evaluation of the car labelling

Predstavitev in razprava o merjenju in označevanju porabe goriva pri avtomobilih

25. 3. – 26. 3.

Bled

Insafe Regional Meeting

Regionalni sestanek za Centralno Evropo v okviru projekta Varnejši internet plus

30. 3. – 31. 3.

Dunaj

ICRT, CRS test evaluation meeting Sestanek po testu otroških avtosedežev

18. – 19. 4.

Bruselj

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev

19. 4. – 20. 4.

Žiri

NTG, Hiking shoes test evaluation meeting

Sestanek v laboratoriju po testu pohodniških ćevljev

JANUAR

FEB

MAREC

APRIL

DATUM

KRAJ

NASLOV DOGODKA

OPIS DOGODKA

11. 5. – 12. 5.

Planegg

ICRT, GSM phones test evaluation Sestanek v laboratoriju po testu mobilnih telefonov. meeting

24. – 25. 5.

Varšava

Financial Services Expert Group, BEUC

Sestanek finančnih ekspertov iz organizacij iz novih držav članic EU

24. 5. – 25. 5.

Bruselj

BEUC, VW case meeting

Sestanek o aferi Volkswagen

1. 6.

Ljubljana

Državni zbor, Odbor za gospodarstvo

Udeležba na razpravi o Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih

1. 6.

Bruselj

Conference on the topic of energy poverty

Konferenca o energijski revščini

1. 6.

Bruselj

Conference on Geoblocking in the Digital Single market – Consumer Expectations on Cross– border availability of Digital Content

Konferenca o geoblokiranju digitalnih vsebin

2. 6.

Bruselj

Feasibility study for setting– up reference values to support the calculation of recyclability / recoverability rates of electr(on)ic products

Predstavitev raziskave o možnostih vzpostavitve referenčnih vrednosti na področju recikliranja in ponovne uporabe električnih oziroma elektronskih izdelkov

6. – 7. 6.

Berlin

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev

7. 6. 2016

Aix– en– Provence

Sestanek v okviru primerjalnega testiranja vložkov in tamponov

Predstavitev učinkovitosti (preformance) preizkušenih vložkov in tamponov in način testiranja.

8. 6. – 10. 6.

Madrid

ICRT Main meeting

Redni bienalni sestanek ICRT

8. 6. – 12. 6.

Madrid

ICRT Meeting

Redni bienalni sestanek ICRT

11. 6. 2016

Bruselj

ECCG Sub– Group Energy Meeting, EUROPEAN COMMISSION JUSTICE & CONSUMERS DIRECTORATE– GENERAL, Directorate for Consumers

Sestanek potrošniške posvetovalne skupine, podskupine za energijo pri EK

11. 6. 2016

Bruselj

CEER 2016 Customer Conference:

Letna potrošniška konferenca Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER)

MAJ

JUNIJ

Consumers as key energy market players 19. 6. – 21. 6.

Bruselj

BEUC Digital

Sestanek skupine Digital

Bruselj

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev

JULIJ 14. – 15. 7.

LETNO POROČILO MIPOR 2016

DATUM

KRAJ

NASLOV DOGODKA

OPIS DOGODKA

31. 8. – 3. 9.

Berlin

IFA

Obisk sejma zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA

7. 9– 8. 9.

Milano

CLEAR meeting

Sestanek projekta CLEAR

8. 9.

Bruselj

Meeting with consumer organisations on the emission scandal involving the Volkswagen Group

Sestanek predstavnikov potrošniških organizacij z Evropsko komisijo (v prisotnosti komisarke Vere Jourove) na temo VW škandala

14. 9. – 16. 9.

Ljubljana

NTG, Alpine ski gloves test evaluation meeting

Sestanek v laboratoriju po testu rokavic za alpsko smučanje

14. – 15. 9.

Bruselj

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev, , prezentacija na temo finančnega nadzora

19. – 20. 9.

Brdo pri Kranju

Konferenca Ministrstva za pravosodje

Razprava o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku in Predlogu zakona o kolektivnih tožbah

21. 9.

Pariz

Securities and Markets

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropskem finančnem nadzorniku ESM

SEPTEMBER

Stakeholder Group, ESMA 20. – 21. 9. 2016

Bruselj

BEUC Energy Experts Meeting BEUC, rue d’Arlon 80, Brussels

Strokovni sestanek skupine za energetiko pri Evropski potrošniški organizaciji

27. 9. – 28. 9.

Bruselj

JWG10 kick– off plennary meeting

Prvi sestanek skupne delovne skupine CEN– Cenelec JWG10, namenjene pripravi standarda za učinkovitost materialov

29. 9. – 30. 9.

Bruselj

ANEC DOM AP meeting

Redni letni sestanek skupine za gospodinjske aparate

4. 10. – 5. 10.

Bruselj

ANEC TRAF meeting

Redni letni sestanek skupine za promet

6. in 7. 10. 2016

Ljubljana

ICRT personal care meeting

Redni letni sestanek vseh, ki delajo na področju primerjalnega testiranja izdelkov za osebno nego. Sodelujoče organizacije so predstavile aktivnosti na tem področju, glavna strokovna tema sestanka pa so bila letos mineralna olja v kozmetiki (MOAH in MOSH). Predvideno je testiranje balzamov za ustnice v letu 2017.

6. 10.

Ljubljana

Konferenca Energija in potrošniki

Sodelovanje na okrogli mizi s predstavitvijo težav, s katerimi so soočeni potrošniki pri energetiki in še posebej pri prehodu na OVE oziroma alternativne pogone v avtomobilih

17. 10

Brdo pri Kranju

Prva mednarodna konferenca Predstavitev projekta Študent, veš, kaj ješ? o prehrani in telesni dejavnosti (organiziralo Ministrstvo za zdravje)

17. 10.

Bruselj

European Consumer Summit 2016

Konferenca na temo: EU consumer law: still fit for purpose? Achievements and challenges“

17. 10.

Bruselj

ANEC Sustain meeting

Redni letni sestanek skupine za trajnostno potrošnjo s predstavitvijo dela v JWG10

OKTOBER

DATUM

KRAJ

NASLOV DOGODKA

OPIS DOGODKA

18. 10.

Bruselj

ECCG meeting

Redni sestanek posvetovalne skupine Evropske komisije ECCG

19. 10.

Ljubljana

Tiskovna konferenca za novinarje

Predstavitev brošure o varčevanju v vzajemnih skladih

24. 10.

Ljubljana

Banka Slovenije, svet guvernerjev

Predstavitev rezultatov sodelovanja in analiza potrošniške problematike na področju bančnih storitev

25. 10. – 26. 10.

Ljubljana

NTG, Woolen socks evaluation meeting

Sestanek v laboratoriju po testu volnenih nogavic

25. – 26. 10.

Bruselj

BEUC Food experts meeting

Strokovni sestanek skupine za prehrano, predstavitev prioritetnih področij in nove kampanje Food marketing to children: game over?

26. 10.

Ljubljana

Državni zbor, Odbor za finance in monetarno politiko

Udeležba na razpravi o sprejemu avtentične razlage 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih

27. – 28. 10.

Bruselj

Financial Services User Group

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropski komisiji o trgu finančnih storitev, , prezentacija na temo finančnega nadzora

2. 11.

Ljubljana

Državni zbor, Odbor za gospodarstvo

Udeležba na razpravi o Zakonu o potrošniških kreditih

10. – 11. 11.

Pariz

Securities and Markets

Sestanek skupine ekspertov, ki svetujejo Evropskem finančnem nadzorniku ESMA, prezentacija na temo finančnega nadzora

NOVEMBER

Stakeholder Group, ESMA 11. 11.

Ljubljana

Simpozij eMobility

Predavanje na temo električnih avtomobilov in stroškov njihove uporabe ter ostalih vidikih električne mobilnosti

14. – 16. 11.

Praga

NTG meeting

Redni polletni sestanek skupine Nordic Testing Group s predstavitvijo načrtov in ostalih aktivnosti ob koncu 2016 in prvi polovici 2017

14. – 16. 11.

Praga

SLO– CZ food meeting

Predstavitev dosedanjih testov in plani za 2017, možnost skupnega sodelovanja

16. 11.

Bruselj

Sestanek komunikacijskih ekspertov iz članic BEUC

Skupne kampanje

23. 11. – 24. 11.

Bruselj

JWG10, PT3 and PT7 meetings

Sestanka dveh projektnih skupin znotraj JWG10 (PT3: nadgradljivost izdelkov, PT7: označevanje)

26. 11.

Ljubljana

Sejem Narava – zdravje

Predavanje obiskovalcem sejma na temo rezultatov primerjalnih ocenjevanj

28. 11.

Bruselj

Launch event for a study Predstavitev študije o nizkoogljičnih vozilih v naslednjem assessing the financial effects desetletju in sodelovanje na okrogli mizi on consumers of lower carbon vehicles beyond 2020 and what this means for EU decarbonisation efforts

1. 12. 2016

Bruselj

ECCG meeting

Redni sestanek posvetovalne skupine Evropske komisije ECCG

13. 12. – 15. 12.

Berlin

BEUC, Digital expert meeting

Sestanek strokovnjakov za tehnologijo

14. 12.

Bruselj

Financial Services Expert Group, BEUC

Letni sestanek finančnih ekspertov, aktivnih v BEUC

DECEMBER

LETNO POROÄ&#x152;ILO MIPOR 2016