Izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
Povzetek zaključnega poročila projekta
Naročnik :
Ministrstvo za zdravje
Izvajalec :
Zveza potrošnikov Slovenije - ZPS Frankopanska 5, Ljubljana
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
1
Julija 2016 je ministrstvo za zdravje objavilo Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, v nadaljevanju smernice. Te predstavljajo vodilo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. Ministrstvo je naročilo izvedbo raziskave o izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi smernic. Gre dejansko za analizo izpostavljenosti otrok oz. mladih do 12 let oglasnim sporočil za živila z nezdravim prehranskim profilom, to je živilom, ki vsebujejo trans maščobne kisline, veliko maščob, soli in sladkorjev, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo. Namen smernic je zmanjšati pritisk oglaševanja energijsko gostih živil otrokom ter prispevati k ustvarjanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranske izbire pri otrocih in mladostnikih, kar je tudi eden izmed ciljev Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, ter posredno zmanjšati debelost in kronične bolezni. ZPS je analizirala izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom na televiziji v Sloveniji pred uveljavitvijo smernic (18. 1. 2017) in po njej, da bi pridobili vpogled v uspešnost uvedbe smernic. V povzetku zaključnega poročila so zbrane ključne ugotovitve glede obsega in vsebine TV oglasov živil, ki se pojavljajo v času med 6. in 21. uro ter v ožjem časovnem območju, na katerega se navezujejo smernice - pred, med in po otroškem programu, in sicer pred in po uvedbi smernic. Meritve smo torej opravili med 5. in 18. decembrom 2016 (pred uveljavitvijo smernic) ter med 13. in 26. marcem 2017 (po uveljavitvi smernic).
Kako je potekala analiza Spremljanje je bilo v okviru vseh merjenj izvedeno po metodologiji Consumers International spremljanje izbranega kanala za oglaševanje (v našem primeru televizije) v 14 dnevnem obdobju med 6. in 21. uro, na nacionalnih, komercialnih TV postajah ter TV postajah s programom, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom1. Vir podatkov o predvajanih oglasih, terminih, TV kanalih, ponovitvah, trajanju oglasov je Mediana, ki je skladno z naročilom ZPS izvedla spremljanje oglasov. 1
Kdo je otrok? Glede na Konvencijo ZN pomeni otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. Popolne zakonske definicije otroka ne določa noben zakon v Republiki Sloveniji, a: Zakon o medijih: 84. člen: otroci in mladostniki do 15. Leta. Slovenski oglaševalski kodeks: Otroci in mladostniki, mlajši od 16 let Kaj je otroški program? Glede na ohlapno definicijo otroškega programa, smo pod otroški program zajeli le risanke, animirane filme in otroške kviz oz. oddaje, ki imajo v sporedu napisano, da gre za otroško-mladinski program. To je program ali programska vsebina namenjena otrokom. V Pravilniku o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije je v 8. členu zapisano: Otroške ali mladinske vsebine so programske vsebine s poudarkom na izobraževalnih, informativnih, kulturnih vsebinah ali na kakovostnem razvedrilu za otroke ali mladino. Otroške ali mladinske programske vsebine iz prejšnjega odstavka so zlasti: otroške ali mladinske tematske oddaje, otroški ali mladinski filmi in nadaljevanke (igrani ali risani),- poučni kvizi in tekmovanja, literarne delavnice, pravljice, klepetalnice, prenosi prireditev za otroke ali mladino. Glede na izjemno ohlapno definicijo, ki bi lahko vključevala interpretacijo, da v ta program sodijo tudi dokumentarne oddaje, športni program itd. smo se odločili, posebej izpostavili oglase, ki so bili predvajani 5 min pred, med in 5 min po otroškem programu – ločno po posameznem Tv kanalu oz. TV programu, v kar smo zajeli izključno risanke, animirane filme in oddaje, ki imajo v svojem zapisu na TV
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
2
Analiza izključno oglasnih vsebin, na katere se nanašajo smernice, to je pred, med in po otroškem programu, bi po našem mnenju podala zelo izkrivljeno sliko, kateri TV oglasi in v kakšnem obsegu nagovarjajo slovenske otroke, zato smo raziskavo v dogovoru z ministrstvom nekoliko razširili in analizirali tudi oglase v terminih, ko so otroci pred TV sprejemniki skupaj s starši, to je med 6. in 21. uro. Otroci so namreč pred TV ekrani tudi, ko so predvajani družinski filmi, športni in drugi programi. Da so otroci v popoldansko-večernem obdobju pred TV takrat ko starejši družinski člani, potrjuje tudi podatek AGB Nielsen, medijske raziskave d.o.o. V spodnjih dveh grafih je prikazana spremenljivka AMR % v obdobju april 2015 – marec 2016 (Average Minute Rating = je podatek za povprečno minutno gledanost, torej povprečno število gledalcev v določeni minuti. V našem primeru nam krivulja AMR % pove, kolikšen odstotek ciljne skupine je ob določenem delu dneva/minuti spremljal televizijo). Gledanost TV po enournih intervalih med tednom
sporedu navedeno, da gre za otroški program oz. je vsebina oddaje namenjen otrokom (na primer Firbcologi (mozaična oddaja za otroke), Sofia prva (animirana serija), ŠKL (Šport mladih), Studio kriškraš (lutkovna oddaja za otroke), Čarokuhinja…, nismo pa na primer zajeli oddaj kot so Adrenalinci (dokumentarna serija o mladostnikih), kviza Vem, poljudnoznanstvene oddaje Galileo)…).
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
3
Gledanost TV po enournih intervalih med vikendom
Vir podatkov o TV programu so priloge časnika DELO (Vikend) in časnika Dnevnik (Pilot). Kategorizacijo in profiliranje oglaševanih živil smo izvedli na podlagi metodologije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), na kateri slonijo smernice. Odločitev o tem ali je živilo dovoljeno oglaševati sloni na opredeljenih parametrih, ki se nanašajo na hranilne vrednosti maščob, nasičenih maščob, sladkorjev, soli… Podatke o hranilni vrednosti živil smo pridobili iz različnih virov kot je portal www.veškajješ.si, podatkov in informacij s strani podjetij in trgovcev.
Kratek povzetek analize Oglaševanje med 6. in 21. uro Primerjava oglasnih sporočil pred uveljavitvijo in po uveljavitvi prehranskih smernic je pokazala, da se je v terminu med 6. in 21. uro celo nekoliko povečalo število oglasov. V merjenju pred uvedbo smernic je bilo med 70 analiziranimi prehranskimi izdelki, kar 52 oz. 75 % prehranskih izdelkov ki se jih glede na smernice ministrstva ne bi smelo promovirati. V merjenju po uveljavitvi smernic pa se je delež oglasov za živila z manj ugodno prehransko sestavo glede na smernice malenkost znižal, in sicer je bilo med 83 oglasi 57 oz. 68 % takšnih, ki se jih glede na smernice ne bi smelo promovirati. Po uveljavitvi smernic je bilo največ ponovitev prehranskih oglasov predvajanih na Kanalu A (po kriteriju število ponovitev), sledita pa mu POP TV in Planet TV. Kot je razvidno iz spodnje preglednice je več oglasov na komercialnih programih kot na nacionalnih programih. POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
4
MERJENJE 5. 12. – 18. 12. 2016 (pred uvedbo smernic)
MERJENJE 13. 3. – 26. 3. 2017 (po uvedbi Smernic)
TV program
Število ponovitev
TV program
Število ponovitev
POP TV
1.385
Kanal A
2.312
POP TV
1.976
Planet TV
1.260
Slovenija 1
270
Slovenija 2
211
Minimax
113
OTO
67
Skupna vsota
6.209
Kanal A
1.212
Planet TV
932
Slovenija 1
473
Slovenija 2
159
OTO Minimax Skupna vsota
87 30 4.278
Skupno so bili v obdobju pred uveljavitvijo smernic med 6. in 21. uro prehranski oglasi predvajani 1230 minut (v povprečju skoraj 176 minut/na TV program, po uveljavitvi smernic pa 1982 minut (v povprečju dobrih 283 minut/na TV program). Kako so bili prehranski oglasi razporejeni glede na opazovane TV postaje, je razvidno iz grafičnega prikaza spodaj:
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
5
Iz naslednje grafične predstavitve pa je razvidna kategorizacija in profiliranje prehranskih oglasov2 – pred in po uveljavitivi smernic:
2
Skupina
Opredelitev vrednotenja
Število oglasov
% oglasov od celote = 70 oglasov
0
Ni naveden v kategorijah
5
7
1
Ni profila v kategorijah se NE spodbuja
22
31
2 NE
presega profil se NE spodbuja
30
43
2 SE
Ne presega profila kategorije
10
14
3
4
SE spodbuja 3
Ni omejitev v kategorijah SE spodbuja
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
6
Skupine »3«, »2SE« in »0« se lahko spodbuja/ oglašuje, skupine 1 in 2SE pa ne.
Skupine
»3«,
»2SE«
in
»0«
se
lahko
spodbuja/
oglašuje,
skupine
1
in
2SE
pa
ne.
Analiza oglasov v času otroških programov Analiza oglasov neposredno 5 min pred, med in po otroškem programu, ločeno po 7ih TV programih, je pokazala konkretne spremembe v pozitivno smer po uvedbi smernic le pri obeh analiziranih programih nacionalne TV (TV SLO 1 in TV SLO 2), kjer se je očitno znižala frekvenca prehranskih oglasov in število oglaševanih izdelkov. Menimo, da lahko nacionalna TV v sodelovanju z oglaševalci doseže v smernicah zastavljen cilj – s skrbnejšo izbiro oglaševanih izdelkov in minimalno reformulacijo sestave izdelkov (delež soli v kruhu ipd). POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
7
Na drugi strani smo na komercialnem, otroškem programu MINIMAX zabeležili skoraj trikrat več ponovitev oglasa za prehranski izdelek v primerjavi z drugim merjenjem (pred uveljavitvijo smernic). Glede na to, da smernice oglaševanja nezdrave hrane otrokom ne veljajo za tuje otroške TVprograme, ki so dostopni pri nas, zanje velja zakonodaja države, v kateri so licencirani, MINIMAX smernic očitno ne upošteva, niti skladno s tem ni objavil lastnih pravil. Otroci so torej v času otroškega programa na televiziji še vedno izpostavljeni številnim oglasom za živila z manj ugodno prehransko sestavo. Še vedno se oglašujejo sladkarije in živila, ki naj se otrokom ne bi oglaševala in naj bi bila tudi na jedilniku otrok le občasno. Na POP TV in Kanalu A smo preverili tudi, ali v praksi izvajajo navedbo iz pravil ravnanja za zaščito otrok neprimernimi komercialnimi sporočili ravnanja, in sicer, da bodo objavili vizualno priporočilo o uravnoteženi prehrani otrok, ki bo predvajano ob začetku posameznega sklopa otroškega programa. Preverili smo termin “5 min pred otroškim programom” tako da smo zajeli min 50 % v analizo zajetih oglasov. Na POP TV smo pred začetkom otroškega programa zasledili objavo vizualnega priporočila o uravnoteženi prehrani otrok, na Kanalu A nikoli. Dvomimo v samo učinkovitost vizualnega priporočila, saj najmlajši, ki najpogosteje gledajo risanke (z njimi se otroški program praviloma prične) brati še ne znajo oz. tisti, ki pa vklopijo TV sprejemnik minuto po začetku otroškega programa, tega vizualnega priporočila več ne vidijo. V Sloveniji so kodeksi kot oblika samoregulacije praviloma neučinkoviti, saj velja tradicija, da se pravila urejajo s predpisi in zakoni. Tudi v EU potrošniške organizacije na številnih področjih ugotavljamo, da je samoregulacija neučinkovita. Prav zato pričakujemo na evropski ravni spremembe v tej smeri tudi z uporabo profila SZO. Notranja pravila, ki so jih sprejele TV-hiše, in so javno objavljena, so izjemno ohlapno napisana in zato “še” neučinkovita.
Analiza 10 najbolj pogostih (glede na ponovitve) prehranskih oglasov pred in po uvedbi smernic Če analiziramo oglase med 6. in 21. uro na vseh zajetih TV programih med 5.12.2016 in 18.12.2016, torej pred uvedbo smernic, ugotovimo, da je bila skoraj polovico oglasnega prostora med zajetimi oglasi namenjena oglasom za: mlečne izdelke (859 ponovitev), sledijo oglasi za čokolado (723 ponovitev) in oglasi za mesne izdelke (516 ponovitev). Med mlečnimi izdelki so najpogosteje oglaševani jogurti, in sicer jogurti Ljubljanskih mlekarn, DANONE Activia sadni jogurt in EGO probiotični lahki jogurt. Med oglasi za čokolado so bili najpogosteje oglaševani izdelki Lindt lindor čokolada, Merci in Kinder čokolada. Med oglasi za mesne izdelke pa oglasi za Kras pršut, Poli piščančjo hrenovko in sveže meso Perutnina Ptuj Natur.
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
8
Če analiziramo oglase med 6. in 21. uro na vseh zajetih TV programih med 13. 3.2017 in 26. 3. 2017, torej po uvedbi smernic, ugotovimo, da je bila skoraj polovico oglasnega prostora med zajetimi oglasi namenjena oglasom za sladkarije (čokolade, piškoti, pecivo, žvečilni gumiji… (3.026, samo za čokolade kar 2.678 ponovitev), sledijo oglasi za mlečne izdelke (1.112 ponovitev) in oglasi za žitne izdelke (521 ponovitev). Med oglasi za čokolado so bili najpogosteje oglaševani izdelki proizvajalca Ferrero. Med 15 najpogosteje oglaševanimi »čokoladnimi« izdelki, jih le nekaj ne sodi pod proizvajalca Ferrero. Pogosto se oglašujejo (pre)sladki in (pre)mastni mlečni izdelki Veseli nas, da proizvajalci oglašujejo mlečne izdelke, vendar bi predlagali, da oglašujejo navadne jogurte, katerih oglaševanje ni omejeno s smernicami. Med mlečnimi izdelki so namreč najpogosteje oglaševani (pre)sladki oz. (pre)mastni izdelki (Monte mlečni desert, LM MU sirni in mlečni namazi, sadni jogurti…). Tudi nekateri oglaševani žitni izdelki ne zadostijo kriterijem smernicam za oglaševanje otrokom. Med žitnimi izdelki pa smo zabeležili oglase izdelke Pekarne Grosuplje, OLZ mlečni kruh, Žitov stoletni kruh, kruh Hribovc, Jelenov kruh in Ajdov kruh z orehi... Čeprav gre za izdelke, za katere starši, potrošniki pričakujejo, da so ustrezna, pogled na sestavine razkrije, da tudi kruh ne ustreza vedno smernicam, in sicer smo z izjemo dveh – Babičin kruh in Ajdov kruh z orehi – zaznali previsoko vrednost soli, v OLZ mlečnem kruhu pa previsoko vrednost sladkorja glede na Smernice.
Zaključek -
Oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom kratkoročno in dolgoročno škoduje otrokom in najstnikom – zdrave prehranjevalne navade so namreč osnova za zdravje v odrasli dobi in starosti. Žal številni prehranski oglasi spodbujajo otroke k nakupu proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti (uporaba animiranih junakov, prikaz nerealnih situacij…), spodbujajo otroke, da bi prepričevali starše ali koga drugega, naj kupijo oglaševane proizvode ali storitve (oglasi prikazujejo veselje celotne družine ob uživanju čokolade, bonbonov in tako vzbujajo nerealna pričakovanja pri otrocih), oglasi izkoriščajo zaupanje otrok v starše, učitelje ali druge osebe (starši v oglasih nagrajujejo otroke s čokoladami) …
-
Ob upoštevanju podatka AGB Nielsen o gledanosti TV med tednom po urah med 4-9 letniki (graf na strani 4) bi morali upoštevati oglaševanje tekom celotnega popoldneva (od 16. ure dalje) do poznega večera, vsaj 21. ure oz. celoten termin. Televizija je v marsikaterem domu prižgana vseskozi, otroci gledajo tako otroški, športni, informativni program kot tudi filme…, skupaj z oglasi, ki so predvajani. Identičen komentar velja za spremljanje oglaševanja tekom vikenda, ko lahko iz grafa na strani 4 vidimo, da je prvi val, ko so otroci pred TV ekrani med vikendom do 12. ure, drugi pa se prične okoli 17. ure in traja vse do 22. ure.
-
Samoregulacija oglasnih vsebin s strani TV hiš je zahteven in dolgotrajen postopek, žal ne nujno uspešen, predvsem pa ob zavedanju, da je TV le eden izmed komunikacijskih kanalov, preko katerega otroci in mladostniki stopajo v stik z oglasnimi vsebinami, je potrebno vzgajati otroke v kritične potrošnike – kritično razmišljanje o oglasih bi moralo postati del šolskih in vrtčevskih izobraževalnih vsebin.
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
9
-
V Sloveniji so kodeksi kot oblika samoregulacije praviloma neučinkoviti, saj velja tradicija, da se pravila urejajo s predpisi in zakoni. Tudi v EU potrošniške organizacije na številnih področjih ugotavljamo, da je samoregulacija neučinkovita. Prav zato pričakujemo na evropski ravno spremembe v tej smeri tudi z uporabo profila SZO. Najdlje v regulaciji oziroma zakonodajni omejitvi sta Irska in Velika Britanija, ki omejujeta oglaševanje HFSS živil, medtem ko so predvsem severne države že dodale t.i. Code of conduct for Responsible Marketing z dodatnimi prostovoljnimi omejitvami glede oglaševanja, vendar je Slovenija trenutno edina, ki je uvedla profiliranje živil za te namene. Po podatkih WHO Eu region so še štiri države članice uvedle pilotsko raziskavo uporabe WHO smernic za profiliranje.
-
Pozitivne prakse na področju oglaševanja živil bi morale postati del družbene odgovornosti podjetij, ki jih moramo kot kritična javnost prepoznati, izpostaviti in tako “nagraditi”. Podjetja morajo prepoznati dodano vrednost oglaševanja glede na Smernice sprejemljivih živil in po potrebi reformulirati izdelke, saj marsikateri izdelki le rahlo presegajo vrednosti, določene v Smernicah, glede vsebnosti sladkorja/ soli/ maščob.
-
Glede na zaključke analize in primerjavo stanja pred in po uveljavitvi smernic, lahko izpostavimo, da je frekvenca oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom na komercialnih televizijah večja kot na javni televiziji. Javna televizija je po uvedbi smernic korenito zmanjšala obseg oglaševanja, medtem ko je to na komercialnih TV programih manj opazno oz. sploh ni premika v pozitivni smeri.
-
Notranja pravila, ki so jih sprejele TV-hiše, in so javno objavljena, so izjemno ohlapno napisana. Izpostavili pa bi navedbo v lastnih pravilih ravnanja TV hiš Planet TV, kjer je zapisan tudi časovni pas in podrobnejša definicija vsebine programov, če jih primerjamo z lastnimi pravili preostalih TV hiš - nanašajo na programske vsebine, ki so namenjene otrokom ali so njihov del in so vsebovana v programskih vsebinah (člen4) in 6.člen: programi namenjeni otrokom ob upoštevanju vsebine programa v odnosu na čas predvajanja in demografsko strukturo gledalcev… Žal zapisanega v praksi ne spoštujejo.
-
V aprilu 2017 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) objavila orodje za monitoring komercialnih sporočil: „Monitoring food and beverage marketing to children via television and the Internet, a proposed tool for the WHO European Region“, katerega uporaba bo omogočila primerjavo med rezultati monitoringa posameznih držav na področju evropske regije. Podatki, ki smo jih zajemali, omogočajo nadaljevanje raziskav z uporabo tega orodja.
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
10
Priloga 1: Ocena pravil ravnanja TV hiš v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili o živilih v programskih vsebinah , namenjenim otrokom 1. POP TV in Kanal A ( družba Kanal A d.o.o. in družba POP TV d.o.o.) imata ista pravila ravnanja poimenovana: Pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili o živilih v programskih vsebinah , namenjenim otrokom - zakonska osnova je Zakon o avdiovizualnih storitvah in Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili - definicija otroka: do 12 let - definicija vsebine programov: oddaje primarno namenjene otrokom do 12 let, - časovni pas: definiran je časovni pas , ki je primeren in namenjen otroškemu programu - nadzor/samo nadzor/presoja oglasov : ni opredeljen - način zaščite otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili: z akustičnim ali vizualnim sporočilom: „ Otrokom priporočamo uravnoteženo prehrano in vsaj pol ure telesne vadbe“ - veljavnost teh Pravil: najkasneje 3 mesece od začetka veljavnosti Pravil: 19.1.2017
Komentar: S temi Pravili POPTV in Kanal A ne omejujeta oglaševanja živil (prehranski oglasi) glede na smernice. V členu 3 teh Pravil je navedeno, da se lahko oglašujejo živila, ki vsebujejo do 5 g/100g živila sladil, kar je anomalija, saj imajo sladila zakonske omejitve, promoviranje sladil, posebno tistih z ADI, pa ni primerno za otroke do 3 let (zakonsko).
2. Planet TV (Antena TV SL, d.o.o.): Pravila za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili - zakonska osnova: Zakon o avdiovizualnih storitvah in Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, ki jih bo izdajatelj upošteval (4. člen) - definicija otroka: ni opredeljen - definicija vsebine programov: nanašajo na programske vsebine, ki so namenjene otrokom ali so njihov del in so vsebovana v programskih vsebinah (člen 4) in 6.člen: programi namenjeni otrokom ob upoštevanju vsebine programa v odnosu na čas predvajanja in demografsko strukturo gledalcev - časovni pas: 6.člen: programi namenjeni otrokom ob upoštevanju vsebine programa v odnosu na čas predvajanja in demografsko strukturo gledalcev - nadzor/samo nadzor/presoja oglasov: direktor oglasnega oddelka v sodelovanju z uredniki programov, predvideva tudi spremembe glede na prakso implementacije smernic - način zaščite otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili: omejiti oglaševanje glede na smernice, programske vsebine, čas predvajanja in demografska struktura gledalcev - veljavnost teh Pravil: z dnem sprejetja pravil: 19.1.2017
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
11
3. RTV Slovenija: Pravila ravnanja v zvezi z avdiovizualnimi komercialnimi sporočili pri otroških programskih vsebinah - zakonska osnova: Zakon o avdiovizualnih storitvah - definicija otroka: mlajši od 15 let - definicija vsebine programov: otroške programske vsebine (2. člen našteje: otroški filmi in nadaljevanke, otroške tematske oddaje, kvizi, literarne delavnice, pravljice, klepetalnice, prenosi prireditev za otroke - časovni pas: ni opredeljen - nadzor/samonadzor/presoja oglasov: Presoja poteka po smernicah za to je pristojna služba za trženje organizacijske enote RTV, če gre za dvom ali gre za otroško programsko vsebino presoja uredništvo RTV SLO, kadar pa ni mogoče narediti profila, potem odgovorna oseba pozove naročnika k podatkom za izvedbo profila, - način zaščite otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili: omejiti oglaševanje glede na Smernice in programske vsebine , - veljavnost teh Pravil: po objavi pravil na spletnih straneh RTV SLO: 20.2.2017
POVZETEK ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA: Izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
12