REZULTATI ANKET O PREHRANJEVALNIH NAVADAH STAREJŠIH AVTORJI: Ferjan Meta, Kogovšek Melita, Leben Neža, Ogrin Jernej, Tekavc Lara, Pajk Žontar Tanja
UVOD V okviru Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) z naslovom ZDRAVKO - Vem, kaj jem in ostajam zdrav v zrelih letih je bila izvedena anketa, s katero smo dobili vpogled v prehrano starejših. To nam je bilo v pomoč pri prehranskem svetovanju osebam, ki so se odločile za svetovanje. V tej predstavitvi predstavljamo glavne in najzanimivejše rezultate anket. K sodelovanju v anketi so bili povabljeni študentje Slovenske Univerze za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani.
O ANKETIRANCIH Večina sodelujočih je navedla višjo ali visoko izobrazbo, kar je verjetno vplivalo na rezultate anket. Zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno starejšo populacijo. Anketiranih je bilo več žensk kot moških, zato rezultati za moško populacijo ne predstavljajo reprezentativnega vzorca. SKUPNO ŠTEVILO OSEB • 122 • Od tega 13 moških in 109 žensk
STAROST • Med 64 in 86 let • Povprečna starost: 70 let
IZOBRAZBA
• 75 % višja ali visoka izobrazba
ŠTEVILO OBROKOV Večina (92 %) anketiranih starejših uživa 3 - 5 obrokov dnevno. Preostalih 8 % jih uživa 1 - 2 obroka dnevno. VEČERJA
ZAJTRK DA
DA
NE
NE
6% 28%
72%
94%
Starejši pogosteje uživajo zajtrk, kot večerjo.
MAŠČOBA, SOL, SLADKOR Živila z nižjo vsebnostjo sladkorja, maščobe in soli so za večino populacije prehransko bolj ustrezna. Rezultati anket nakazujejo na to, da se starejši tega zavedajo in pogosto izbirajo živila z ugodnejšo sestavo- živila z manj maščobe, soli in sladkorja. Lahko rečemo, da so dobro informirani.
IZBIRA ŽIVIL Z UGODNEJŠO SESTAVO IZBIRA IZDELKOV Z NIŽJO VSEBNOSTJO SLADKORJA
IZBIRA IZDELKOV Z NIŽJO VSEBNOSTJO SOLI
Da izbiram živila z manj sladkorja (Ž)
Da, izbiram živila z manj soli
Ne, ne izbiram izdelkov z manj sladkorja
Ne, ne izbiram živil z manj soli
IZBIRA IZDELKOV Z NIŽJO VSEBNOSTJO MAŠČOB Da, izbiram živila z manj maščobe
25% 39%
42% 58%
61% 75%
Pri izbiri živil dajejo starejši več pozornost na vsebnost sladkorja in maščob, kot na vsebnost soli.
NAČIN PRIPRAVE HRANE Starejši pri pripravi hrane najpogosteje uporabljajo dušenje (87 %) in kuhanje v vodi (85 %) . Tudi pečenje in praženje sta pogosta izbira pri pripravi hrane. S stališča zdravja je ugodno, da starejši cvrenja ne uporablja pogosto. Primerna izbira toplotne obdelave nakazuje na dobro informiranost anketiranih.
TEKOČINA
Priporočila: vsaj 1,5 L /dan
Kar 75 % anketiranih zadostnega vnosa tekočine ne dosega (manj kot 1,5 L), medtem ko 25 % anketiranih dnevno zaužije zadostne količine tekočine (vsaj 1,5 L). 62 % anketirancev zaužije dnevno od 1 - 1,5 L tekočine, 13 % pa manj kot 1 L. Zadosten vnos tekočine ima velik in takojšen vpliv na počutje starejših. Osebe, ki imajo z zadostnim vnosom tekočine težave, je zato potrebno spodbujati k pitju oz. najti ustrezne načine za doseganje optimalne hidriranosti.
POGOSTOST UŽIVANJA SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVE Anketirani starejši bi lahko marsikomu predstavljali zgled, kar se tiče uživanja svežega sadja in zelenjave.
80
70 60 50
Približno 70 % jih sveže sadje in zelenjavo uživa vsaj 1x dnevno.
40 30
20
Ostalih 30 % sveže sadje in zelenjavo uživa nekoliko manj pogosto - večina 46x tedensko, manjši del pa 2-3x tedensko.
10 0 3x na dan 1x do 2x 4x do 6x 2x do 3x 1x do 3x ali več na dan na teden na teden na mesec Sveže sadje
Sveža zelenjava
nikoli
POGOSTOST UŽIVANJA PREDELANIH MESNIH IZDELKOV Predelane mesne izdelke, kot so salame, paštete, hrenovke in konzerve, starejši uživajo manj pogosto. 20 % jih predelane mesne izdelke uživa nekajkrat tedensko, medtem ko jih 60 % zauživa le 1-3x na mesec, ostalih 20 % pa nikoli ne uživa tovrstnih izdelkov.
70 60 50 40 30 20 10 0 3x na dan 1x do 2x na 4x do 6x na 2x do 3x na 1x do 3x na ali več dan teden teden mesec
nikoli
Predelani mesni izdelki (salame, paštete, hrenovke, konzerve)
KJE STAREJŠI NAJPOGOSTEJE POIŠČEJO INFORMACIJE O PREHRANI? Starejši najpogosteje iščejo informacije o prehrani v tiskanih medijih in na internetu. Pogost vir so tudi prijatelji, znanci in družinski člani. Starejši se redko obrnejo glede informacij o prehrani na osebnega zdravnika, najmanj pogosto pa na prehranskega svetovalca.
Zanimivo bi bilo poiskati razloge zakaj starejši pogosteje iščejo informacije v različnih medijih kot pa pri ljudeh, ki so za to usposobljeni (prehranski svetovalci, zdravniki).
PREHRANSKA DOPOLNILA Večina (87 %) starejših uživa vsaj eno prehransko dopolnilo. Od tega jih: • nekaj več kot 50 % uživa vitamin D • malo manj kot 30 % uživa omega-3 maščobne kisline • približno 20 % uživa prehranska dopolnila s kalcijem Veseli nas dejstvo, da je uživanje vitamina D in omega-3 maščobnih kislin pri starejši populaciji precej razširjeno. To sta namreč dopolnili, ki pri širši populaciji večinoma prinašata koristi.
PREHRANA V ČASU COVID-19 Kar 88 % anketirancem se prehranske navade v času COVID-19 niso spremenile. 14 % jih je navedlo, da so v obdobju karantene začeli uživati dodatna prehranska dopolnila, 10 % pa jih je začelo uživati več sadja in zelenjave. Prav tako je njihovo število obrokov na dan ostalo enako. Veseli nas podatek, da je 29% ljudi v tem obdobju zavrglo manj hrane kot običajno.
ZAKLJUČKI • Glede na rezultate anket sklepamo, da na prehranske navade starejših vpliva stopnja izobrazbe. • Starejši redno uživajo dnevne obroke, poleg tega jih večina izbira živila z ugodnejšo hranilno sestavo. • Slabi ⅔ starejših izbira živila z manj maščobe in sladkorja.
• Starejši izbirajo primerne načine priprave hrane. Cvrenje izbirajo redko. • Starejši v večini zaužijejo premalo tekočine. Le ¼ starejših jo dnevno zaužije dovolj. • Starejši, vključeni v anketiranje, večinoma uživajo dovolj svežega sadja in zelenjave. Predelane mesnine na njihovih jedilnikih niso bile pogoste, kar je dobro. • Za starejše bi verjetno bilo bolje, če bi informacije v zvezi s hrano in prehrano pogosteje iskali pri prehranskemu strokovnjaku ali zdravniku, namesto v tiskanih medijih ali na internetu. • Večina starejših uživa vsaj eno prehransko dopolnilo. • Nedavna situacija s COVID-19 v večini pri starejših ni vplivala na prehranske navade, spodbudno je to, da jih je ⅓ zavrglo manj hrane kot običajno.