Varnost živil by Zveza potrošnikov Slovenije

informacije, ki jim lahko zaupate

Varnost 탑ivil www.zps.si

Ali veste…? ❏❏ ….da po podatkih WHO, svetovne zdravstvene organizacije, v razvitih državah vsako leto zaradi okužbe s hrano in vodo zboli vsak tretji prebivalec, v manj razvitih državah pa je to število še precej večje.

❏❏ ….da se največ ljudi okuži s hrano prav doma, predvsem zaradi slabe higiene in neprimerne temperature skladiščenja.

❏❏ ….da so v letu 2001 v Angliji, Franciji in Italiji opazovali ljudi pri umivanju rok. Ugotovili so, da si 26 % moških in 17 % žensk ne umije rok pred pripravljanjem hrane, 31 % moških in 17 % žensk si ne umije rok po uporabi stranišča, več kot četrtina ljudi pa pri umivanju rok ne uporablja mila in tople vode.

❏❏ ….da je na konici šivanke lahko 30 milijonov bakterij, ki jih seveda ne vidimo. Pod prstanom pa se jih lahko nabere več kot 700 milijonov!

❏❏ ….da se mikrobi delijo ali razmnožujejo vsakih dvajset minut, če so razmere za rast dobre (temperatura med 5ºC in 60ºC in nekaj vlage); iz ene celice tako v osmih urah nastane do več kot 4 milijarde bakterijskih celic.

❏❏ ….da večina potrošnikov pri nakupih ne nosi s seboj hladilne/izolirne vrečke za živila, ki morajo ostati hladna (to potrjujejo ankete tako v EU kot tudi v Sloveniji).

❏❏ ….da Evropska komisija zbira podatke o nevarnih živilih na enotnem evropskem trgu, ki jih odkrivajo v državah članicah ali pa na meji z Evropsko unijo. V letu 2007 je bilo tako umaknjeno s trga več kot 3.000 prehranskih izdelkov.

Uvod Število okužb s hrano se v razvitih in razvijajočih se državah povečuje, pogostejše so zlasti v poletnem času. Večina ljudi običajno niti ne ve, da je vzrok za zdravstvene težave okužba s hrano, saj so bolezenski znaki v mnogih primerih blagi in kratkotrajni. Pokažejo se kot težave s črevesjem (npr. bolečina v trebuhu, slabost, napenjanje, driska) ali pa so podobni gripi in minejo v nekaj dneh. Le okoli en odstotek ljudi mora poiskati zdravniško pomoč. Število okužb, pa tudi zastrupitev s hrano se povečuje tudi v Sloveniji, zato smo v pričujoči brošuri zbrali nekaj osnovnih informacij o vrstah tveganja, vzrokih za nastanek okužb ter nekaj priporočil, kaj lahko sami storimo, da bi se jim izognili. Najpogostejši vzroki okužbe s hrano doma so: neustrezna osebna higiena, slabo očiščene delovne površine, naprave in pripomočki v kuhinji, priprava jedi vnaprej, nepopolno gretje (prenizka temperatura), križne kontaminacije že pripravljene hrane s surovo hrano, predvsem z mesom, neustrezno hlajenje in neprimerna temperatura v hladilniku ter nepravilno odtajevanje živil, neprimerno in nehigiensko ravnanje z živili na piknikih in še bi lahko naštevali. Najbolj pogosti povzročitelji okužb oziroma zastrupitev (intoksikacije) pa niso samo bakterije (mikroorganizmi), temveč so tudi virusi in strupene snovi, imenovane toksini.

Dober nakup - dober začetek Skrb za lastno zdravje se prične že pri nakupovanju. Najprej poglejmo, če ni morda embalaža živila poškodovana, saj tako živilo ni več varno pred zunanjo okužbo. Konzerve ne smejo biti vbočene ali izbočene, jajca morajo biti cela, ne natrta. Vedno moramo preveriti rok uporabnosti. Kupljena živila moramo kar se da hitro prinesti domov in jih primerno shraniti. Živila moramo uporabljati, shranjevati in pripravljati v skladu z navodili in pogoji, ki so napisani na embalaži. Posebno pozornost, poleti še posebej, moramo nameniti zamrznjenim živilom in zamrznjeni vnaprej pripravljeni hrani ter seveda ravnanju z živili na piknikih. Zamrznjena živila kupimo, ko smo že pri koncu nakupovanja in do doma jih prinesemo v izolirni vrečki ali hladilni torbi. Detergente, čistila in druge neživilske izdelke nosimo v posebni vrečki, kajti kemikalije lahko hlapijo in skozi embalažo prodrejo v živila. »Uporabno največ do…«; »Uporabno najmanj do…« Pri živilih, ki so hitro pokvarljiva, mora biti rok uporabnosti označen z besedami: „uporabno največ do“… (po tem datumu je živilo zdravstveno neustrezno), pri živilih, ki se ne pokvarijo tako hitro in imajo ponavadi daljši rok uporabe, pa z besedami: „uporabno najmanj do“… (po tem datumu kakovost živila ni več najboljša). Živila, pri katerih je rok uporabnosti potekel, ne smejo biti več v prodaji. Gnila, pa tudi poškodovana živila, na primer zelenjava ali sadje, tudi ne smejo biti več v prodaji. Ne kupujmo takih živil.

Kdo je odgovoren za varnost hrane? Od polja do mize ali od vil do vilic, vsak člen v prehranski verigi ima svoj del odgovornost za varnost in kakovost hrane. Tako morajo npr. kmetje izvajati t. i. dobro kmetijsko prakso. To pomeni, da morajo polja pravilno gnojiti, da nitrati ne zastrupljajo vode/podtalnice ter strokovno uporabljati fitofarmacevtska sredstva, kot so npr. pesticidi, fungicidi in druga kemična sredstva za varstvo rastlin. Poleg tega morajo kmetje pri reji živali uporabljati le dovoljene antibiotike, v količinah, ki jih predpišejo veterinarji. Vsi drugi členi v prehranski verigi, distributerji, proizvajalci, trgovci in gostilničarji, pa morajo nadzirati svoje delo in s tem varnost hrane po načelih HACCP (hazard analysis critical control points, kar pomeni analiza tveganja kritičnih kontrolnih točk), ki temelji na predvidevanju in preprečevanju možnih nevarnosti. Tako mora na primer kuhar predvideti, da gostje pripravljene hrane ne bodo zaužili takoj in izvesti postopke, ki zagotavljajo varnost hrane (na primer paziti mora, koliko časa je poteklo od takrat, ko je bila juha kuhana do serviranja, saj mora biti vroča, da je varna). V trgovinah morajo npr. stalno preverjati temperaturo v hladilnih in zamrzovalnih omarah. Distributerji in osebje morajo v skladiščih stalno preverjati tudi rok uporabnosti živil in nenazadnje vsi v verigi morajo skrbeti za primerno označevanje (seznam sestavin, opozorila in navodila za uporabo). HACCP je danes predpisana metoda za zagotavljanje varnosti živil po vsem svetu, v EU pa je predpisana z zakonodajo. Slovenska država oziroma njeni organi, na primer inšpekcije, imajo le nalogo, da preverjajo, ali vsi v prehranski verigi izvajajo to, kar predpisuje zakonodaja. Inšpektorji torej niso neposredno odgovorni za varnost hrane, ampak so za to odgovorni trgovci, proizvajalci in tista podjetja, ki pripeljejo prehranske izdelke v Slovenijo (tudi če je ta uvoznik kupil izdelek v državi članici EU).

Kako odgovornost ureja zakonodaja? Po uredbi št. 178/2002, ki so jo soglasno sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija, so za varnost živil od polja do mize oziroma od vil do vilic odgovorni:

❏❏ nosilci živilske dejavnosti, to so kmetje ali pridelovalci in proizvajalci, tisti, ki

opravljajo prevoz in dostavo hrane oziroma živil, ter trgovci ozir. prodajalci. Nosilci živilske dejavnosti morajo stalno zagotavljati varnost živil na podlagi programov dobre higienske prakse in notranjega nadzora, upoštevajoč načela HACCP;

❏❏ državni organi, to so vlada, ministrstva, inšpektorati in različne agencije za varnost hrane oziroma živil in krme. Državni organi so dolžni pripraviti predpise o minimalnih zahtevah varnosti živil in v sistemu uradnega inšpekcijskega nadzora (monitoring) preverjati njihovo izvajanje v praksi;

❏❏ potrošniki, njihova odgovornost se začne takrat, ko izbirajo in kupujejo živila,

nadaljuje se doma, ko jih shranjujejo, pripravljajo in zaužijejo. Takrat so potrošniki sami odgovorni za varnost živil, saj morajo upoštevati pravila ravnanja z njimi.

Varnost živil na slovenskem trgu redno preverja Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). Veterinarska uprava RS (VURS) preverja in nadzoruje samo mesarije in predelovalne obrate živil živalskega izvora, kmetijska inšpekcija preverja izvajanje dobre kmetijske prakse pri kmetih, fitosanitarna inšpekcija pa prodajo in uporabo kemičnih sredstev za zaščito rastlin (pesticidov, fungicidov ipd.). Če ugotovijo, da gre pri živilu ali hrani za morebitno tveganje, informacijo o tem posredujejo v RASFF (Rapid alert system for food and feed), to je evropski hitri sistem obveščanja za živila in krmo, v katerem se zbirajo in objavljajo podobni podatki iz celotne Evrope. Globalno, hitro medsebojno obveščanje med posameznimi evropskimi državami o varnosti živil oz. hrane prispeva tudi k večji varnosti živil na naših prehranskih policah.

Vrste tveganja Slovenska zakonodaja določa, da je onesnaževalec oz. kontaminant v živilu katerakoli biološka, kemična, fizikalna ali radiološka snov, ki je nenamensko prisotna v živilu kot posledica postopkov pridelave kmetijskih pridelkov in surovin živalskega izvora, oziroma proizvodnje in prometa z živili, ali kot posledica onesnaženja okolja. Glede na vrsto onesnaževalcev so tveganja razdeljena v tri skupine: fizično, kemično in mikrobiološko, pri čemer je zadnje za zdravje potrošnika najnevarnejše. Živila so varna takrat, ko ne vsebujejo dejavnikov tveganja oz. so le-ti v obvladljivih mejah.

■■ Fizično tveganje K fizičnemu tveganju štejemo mehanične tujke (to so npr. delci stekla, kovine in lesa, pesek, lasje, nohti), ki so zunanjega izvora in jih običajno v živilih ni. Pri ljudeh lahko tujki povzročijo različne poškodbe (vreznine, zlomljen zob in dušenje). Fizično tveganje je nevarno predvsem za dojenčke, otroke in starostnike. Na evropskem trgu se povečuje število izdelkov, pri katerih obstaja nevarnost zaradi fizičnega tveganja. Po podatkih RASFF so v živilih največkrat odkrili delce stekla in insekte. Živila, pri katerih se je v lanskem letu (2007) povečalo fizično tveganje, so predvsem kava, kakav, čaj, slaščičarski izdelki, oreščki in izdelki, narejeni iz njih, ter sadje in zelenjava.

■■ Kemično tveganje Nevarnost pri kemičnem tveganju so snovi, ki so v živilih bodisi naravno prisotne (npr. alergeni in toksini) ali pa so vanj prišle iz zunanjega (npr. težke kovine) ali delovnega okolja (npr. kemikalije, ki se sproščajo v tehnološkem postopka in iz embalaže). V kemično tveganje sodijo tudi fitofarmacevtska sredstva (npr. ostanki pesticidov) in ostanki zdravil. Nevarnost kemičnega tveganja je odvisna predvsem od vrste snovi in osebe, ki ji je bila izpostavljena. Tako npr. pri ljudeh, pri katerih je prehranska alergija povezana z imunskimi težavami, zaužitje živila, ki vsebuje alergen, povzroči resne zdravstvene težave, ki se lahko pri hudih primerih končajo tudi s smrtjo. V večini primerov so posledice kemičnega tveganja resnejše le, če je količina škodljivih snovi večja in če jih ljudje uživajo dlje časa. Po podatkih RASFF se je na evropskem trgu v letu 2007 v primerjavi s prejšnjimi leti pojavilo več slaščičarskih izdelkov, ki vsebujejo preveč barvil (aditivi), ribjih izdelkov, v katerih so ugotovili povečano količino živega srebra (težke kovine), in žit, v katerih je bila vrednost aflatoksinov (toksini) presežena. Prvič se je tudi zgodilo, da so v različnih vrstah fižola našli aflatoksine. V sadju in zelenjavi se je povečala količina dovoljenih in nedovoljenih ostankov pesticidov, pri nealkoholnih pijačah pa benzena (aditiv E 210). H kemičnemu tveganju lahko štejemo tudi aditive, ki lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo alergijo in (pre)občutljivost. Zakon pa v hrano, ki je namenjena dojenčkom in otrokom, ne dovoljuje dodajanja nikakršnih barvil, konzervansov in arom ter ojačevalcev okusa (več o aditivih si lahko preberete v brošuri Aditivi, ki jo lahko dobite na sedežu ZPS, lahko pa obiščete naše spletno mesto www.zps.si in si jo lahko preprosto natisnete). V letu 2008 je evropski parlament izglasoval uredbo, da mora biti na živilih, ki vsebujejo umetna barvila (t. i. azo-barvila), opozorilo, da lahko povzročijo hiperaktivnost otrok. Seznam azo-barvil: E 102: tartrazin E 104: kinoleinsko rumena E 110: oranžnorumena S E122: azorubin E124: košenil rdeča A E129: alura rdeča Azo-barvila lahko vsebujejo brezalkoholne pijače, sladkarije, sladoled, ki ga kupimo na ulici in je narejen iz vnaprej pripravljene mešanice za sladoled, keksi, idr.

■■ Mikrobiološko tveganje Pri mikrobiološkem tveganju so nevarni mikroorganizmi (bakterije, plesni in paraziti), ki se prenašajo in/ali razmnožujejo v živilih. V slovenskem okolju najpogosteje povzročijo zastrupitve s hrano bakterije iz rodu Salmonella in Campylobacter. Klinični znaki, ki se običajno pokažejo v nekaj urah po zaužitju živila, ki je z kontaminirano z mikroorganizmi, so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driska in/ali povečana vročina. Simptomi v večini primerov minejo v enem tednu. Nevarnostim mikrobiološkega tveganja so bolj izpostavljene rizične skupine ljudi, to so dojenčki, otroci, noseče in doječe ženske, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in/ali kroničnimi obolenji ter starostniki. Mnogi zdravniki v državah, kjer je naprodaj veliko sirov, narejenih iz surovega mleka, nosečnicam in doječim materam odsvetujejo njihovo uživanje, saj je lahko v njih bakterija Listeria, ki lahko povzroči spontani splav ali sepso. Po poročilu RASFF se je v letu 2007 na evropskem trgu povečalo število ribjih in perutninskih izdelkov, ki so bili okuženi z bakterijo Salmonella. Za perutnino in perutninske izdelke je tudi značilno, da se povečuje število okužb z bakterijo Campylobacter. Alergije - nismo vsi enaki V današnjem času se vse več ljudi posredno ali neposredno srečuje s prehranskimi alergijami. Večino prehranskih alergij in preobčutljivost, ki ni posledica alergije (t. i. prehranska intoleranca), povzroča 12 alergenih živil: jajca, arašidi, mleko, oreščki, žita, ki vsebujejo gluten, soja, ribe, raki, listna zelena, gorčično in sezamovo seme, žveplov dioksid ter sulfiti; v skladu z zakonodajo mora biti na izdelkih označena njihova vsebnost. Pri predpakiranih izdelkih mora biti vsebnost teh živil označena ne glede na to, ali je izdelek narejen iz njih ali pa le vsebuje sestavine, ki so bile narejene iz alergenih živil. Če ste alergični na neko živilo ali imate težave s prehransko intoleranco, morate vedno prebrati, katere sestavine vsebuje živilo.

Nekateri pomembnejši povzročitelji zastrupitev s hrano, rizična živila in glavni preventivni ukrepi

Povzročitelj

Rizična živila

Preventiva

Salmonella

perutnina, meso • dobra osebna higiena in čistoča klavnih živali, sveže delovnih površin, orodja, pribora; mleko in mlečni izdelki, • živila shranjujmo pri temperaturi mehko kuhana jajca, več kot 65°C ali manj kot 5°C; ribe, školjke ter sladice, • primerna toplotna obdelava živil omake, prelivi iz surovih (uporabimo kuhinjski termometer); jajc, sveže sadje in zelenjava;

Campylobacter

perutnina in meso drugih klavnih živali, mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki;

Escherichia colli

meso, mleko, ribe, sveža • vzdrževanje čistoče; zelenjava; • zadostna toplotna obdelava (10 minut pri temperaturi več kot 75°C);

Listeria monocytogenes

surovo mleko, mehki siri, surova zelenjava, meso in mesni izdelki;

• ne uživamo surovega mleka in mehkih sirov; • zelenjavo moramo dobro oprati; • živila hranimo pri temperaturi manj kot 5°C;

Clostridium botulinum

živila v pločevinkah, suho mesnati izdelki, vakuumsko pakirana živila;

• napihnjene konzerve sodijo v smeti; • vakuumsko pakirana živila hranimo pri temperaturi manj kot 5°C; • pri konzerviranju segrevajmo 3 minute pri temperaturi več kot 121°C;

Clostridium perfringens

meso in mesni izdelki, perutnina, pripravljene jedi;

• uživajmo sveže pripravljeno hrano; • hrano segrevajmo na več kot 70° C;

Staphylococcus aureus

jajca in jajčni izdelki, meso, sladoled, delikatesne solate, mleko;

• dobra osebna higiena (bakterije so na koži in v sluznici ljudi in živali); • ko so kuhana živila pripravljena, jih primerno shranimo (hladilnik, zamrzovalnik).

• če smo bili v stiku z mesom in domačimi živalmi, si umijmo roke; • nadzor nad pitno vodo; • zadostna temperaturna obdelava mleka in mesa (15 minutno segrevanje živila pri 60°C uniči bakterije);

Nepoznavanje ali neupoštevanje navodil za varno ravnanje z živili in za varno pripravo hrane vedno pomeni zdravstveno tveganje. Zanemarjanje pravil, povezanih z varnostjo hrane, lahko povzroči resne zdravstvene posledice, še posebej pri rizičnih skupinah ljudi. Zato smo pripravili nekaj splošnih navodil za preprečevanje nevarnosti mikrobiološkega tveganja.

Deset zlatih pravil za varno ravnanje z živili oz. hrano 1. Redno in natančno si umivajmo roke. 2. Poskrbimo za čistočo v kuhinji. 3. Ne uporabljajmo istega kuhinjskega pribora (npr. nož, rezalna deska, posoda) pri pripravi mesa, perutnine in drugih živil. 4. Pečenih živil ali drugače pripravljenih jedi ne smemo nikoli odložiti na krožnik/pladenj, na katerem so (ali so bila prej) surova živila. 5. Pri pripravi mesa je priporočljivo uporabljati kuhinjski vbodni termometer, saj lahko le z njim določimo varno notranjo temperaturo mesa, perutnine in rib. 6. Solato, jajca in živila, ki vsebujejo jajca (npr. francoska solata, tiramisu), mlečne izdelke in živila, narejena iz njih (npr. omake), ter sladice in druga hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku, dokler jih ne postrežemo. 7. Najbolj varno je, če hrano postrežemo takoj, ko je kuhana. Če hrano pogrejemo, storimo to temeljito, da bo vroča. 8. Pri kuhanju uporabljajmo samo pitno vodo. 9. Kuhana živila lahko pri temperaturi od + 4°C do + 60°C stojijo največ dve uri, zato na mizo postavimo le tolikšno količino jedi, kot je potrebno. Preostanek naj bo v hladilniku in ko jedi na mizi zmanjka, postrežemo z dodatno. 10. Kuhano hrano, ki jo želimo shraniti v hladilniku, čim hitreje ohladimo. V

hladilniku naj bo ločena od surovih živil.

Varna priprava hrane ■■ Varna notranja temperatura kuhanja za posamezne vrste živil

❏❏ svinjina, teletina, govedina, ovčetina ter konjsko in kozje meso: + 71°C do + 77°C,

❏❏ piščančje, petelinje, puranje, gosje, račje ter kunčje meso: + 85°C ❏❏ mleto meso: + 71°C in ❏❏ ribe: + 63°C. ■■ Umivanje rok je pomembnejše, kot si morda mislite! S pravilnim umivanjem rok ne moremo odstraniti vseh bakterij, lahko pa zmanjšamo njihovo število na tako imenovano higiensko sprejemljivo raven.

❏❏ Kako si pravilno umijemo roke?

Najprej snamemo prstan, če ga nosimo, potem roke dobro splaknemo pod toplo tekočo vodo, jih namilimo in jih drgnemo najmanj 15 sekund (ne pozabimo na kožo med prsti). Potem jih dobro splaknemo z vodo. Roke obvezno posušimo s čisto brisačo, še bolje je, če uporabljamo brisače za enkratno uporabo.

❏❏ Kdaj si moramo umiti roke?

Lahko bi zapisali: vedno in povsod. Naštejmo le nekaj najbolj očitnih primerov: po uporabi stranišča, ko zamenjamo otroku plenice, preden pričnemo pripravljati hrano, po pranju posode, po pripravi surove hrane, ko smo pripravljali (surovo) meso, perutnino, jajca, če smo si med pripravo hrane obrisali nos ali pot s čela in še bi lahko naštevali.

Hlajenje in zamrzovanje kako dolgo in pri kateri temperaturi? Če živila hranimo v hladilniku in/ali zamrzovalniku, jim podaljšujemo naravno svežost in vsebnost hranilnih snovi. Kljub temu pa hitro pokvarljiva živila, ki imajo rok uporabnosti označen z besedami: „uporabno največ do…”, zavržemo, ko rok uporabnosti poteče, čeprav smo jih hranili v hladilniku. Takšna živila so namreč zdravstveno neustrezna. Pri shranjevanju živil v hladilniku je dobro tudi vedeti, da mora biti kuhana hrana vedno shranjena ločeno od surovih živil. Sveže meso, perutnina, ribe in morska hrana pa mora biti v posebnih posodah na dnu hladilnika, saj s tem preprečimo, da bi se morda okuženi mesni sok izcejal na druga živila. Podobno velja tudi pri odtajevanju zamrznjenega mesa. Jajca hranimo v originalni embalaži ločeno od drugih živil. Če želimo ohraniti kakovost živil v hladilniku, potem ta ne sme biti preveč poln, temperatura v njem pa ne sme preseči 5°C. Zato vsaj enkrat mesečno preverimo temperaturo v hladilniku. Priporočljivo je tudi, da hladilnik redno čistimo in ga občasno razkužimo. Pri novejših hladilnikih je notranjost že prevlečena s posebno snovjo iz srebra, ki zagotavlja trajno zaščito pred bakterijami. Posamezno živilo ohrani v zamrzovalniku svoje lastnosti le določen čas, zato moramo vedeti, koliko časa ga lahko hranimo v njem. Priporočeni čas skladiščenja nekaterih živil pri temperaturi - 18oC Živilo

Obstojnost

govedina

10 do 12 mesecev

svinjina, pusta

6 do 8 mesecev

perutnina

6 do 9 mesecev

ribe

7 mesecev

zamrznjena zelenjava

5 mesecev

zamrznjeno sadje

8 mesecev

pripravljene jedi

3 do 6 mesecev

Pravilno odtajevanje živil Zamrznjeno meso, perutnino in ribe počasi odtajamo kar v hladilniku ali pod hladno tekočo vodo, pri čemer mora biti živilo embalirano tako, da vode ne prepušča. Meso, ki smo ga odtajali v mikrovalovni pečici, moramo uporabiti takoj. Mesa nikoli ne tajamo pod vročo vodo, brez embalaže, pa tudi en dan pred uporabo ne, četudi bo shranjeno v hladilniku. Odtajanega živila ne smemo nikoli ponovno zamrzniti. Pri odtajevanju predhodno embaliranih živil se ravnamo po navodilih na deklaraciji; nekaterih izdelkov pred pripravo ni potrebno predhodno odtajati.

PET ZLATIH PRAVIL DOBRE GOSPODINJSKE PRAKSE

❏❏ ČISTITE,

OČISTITE, UMIVAJTE…!

❏❏ LOČUJTE

surova živila od kuhanih ali pripravljenih, pa tudi posodo, pribor in gospodinjske pripomočke!

❏❏ KUHAJTE

najmanj tri minute ali več pri temperaturi več kot 85ºC ali višji!

❏❏ SHRANJUJTE,

hitro ohladite in shranite v hladilniku pri temperaturi manj kot 5ºC ali v zamrzovalniku.

❏❏ UPORABLJAJTE

neoporečno vodo in surovine.

Kako ravnati? ¾¾ Če boste po nakupovanju doma opazil, da je živilo gnilo, pokvarjeno, da je poškodovana embalaža in na primer pušča, ga takoj vrnite nazaj v trgovino oziroma trgovcu. Seveda ne smete čakati predolgo. Izdelka tudi ne morete vrniti in zahtevati povračila, če nimate računa.

¾¾ Če sumite, da je izdelek nevaren (fizično, kemično, mikrobiološko tveganje) za zdravje potrošnika, lahko o tem obvestite Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) v vašem okraju, kamor lahko tudi odnesete sporno živilo in zahtevate izredno ukrepanje. Če želite, vas bo inšpektor obvestil o ukrepih.

¾¾ Če imate doma živilo, ki je bilo umaknjeno s trga, ga nikakor ne smete uporabiti.

Lahko ga odnesete v trgovino, kjer ste ga kupili, in vrnili vam bodo kupnino. Zelo priporočljivo je, da redno spremljate obvestila o živilih, ki so umaknjena s trga.

¾¾ Če imate zdravstvene težave in sumite, da jih je povzročilo živilo, ki ste ga kupili, takoj obiščite zdravnika. Pomembno je, da o tem obvestite tudi ZIRS.

Obvestila o umiku nevarnih in zdravstveno neustreznih živil s trga morajo biti objavljena v javnih glasilih (največkrat na radiu) in v trgovini ali na spletnih mestih trgovcev, seveda tudi na spletnem mestu ZIRS-a. Živila, ki so umaknjena s trga, lahko vrnete trgovcu in ta vam mora vrniti kupnino.

Poiščite informacije o varnosti živil tudi na spletu! http://www.zi.gov.si Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). ZIRS-ove enote so v območnih enotah Celje, Dravograd, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto. www.mkgp.gov.si Ministrstvo za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organi v sestavi Ministrstva so Veterinarska uprava RS (VURS), Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Fitosanitarna uprava RS. www.ec.europa.eu/food/food/rapidalert RASFF (Rapid alert system for food and feed), evropski hitri sistem obveščanja za živila in krmo. www.ivz.si (zavihek”: Zdravstvena ekologija”) Institut za varovanje zdravja (IVZ) Ljubljana je organ, ki izvaja analize tveganja za živila. www.zps.si Tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije spremljamo in na spletnem mestu tudi objavljamo, katera živila so umaknjena s trga in kdaj.

informacije, ki jim lahko zaupate Brošura je del informacijske kampanje ZPS

Pravice imate

Uveljavite jih

ki jo podpirata in sofinancirata Urad RS za varstvo potrošnikov in Evropska unija

Varnost živil Pripravila: Založnik: Avtorici: Uredila: Oblikovanje: Fotografije: Tisk: Naklada: Leto izdaje:

Zveza potrošnikov Slovenije Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave Zveza potrošnikov Slovenije dr. Tanja Pajk Žontar, Marjana Peterman Meta Stegenšek Vizualgrif, d.o.o., Ljubljana Shutterstock; fotoarhiv revije VIP Tiskarna Razvedrilo, Ljubljana 15.000 izvodov oktober 2008

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.31 PAJK Žontar, Tanja Varnost živil/avtorici Tanja Pajk Žontar, Marjana Peterman. Ljubljana : Zveza potrošnikov Slovenije, 2008 ISBN 978-961-6345-24-8 1. Peterman, Marjana 241636096