IZ ZGODOVINE KRAJA

Iz zgodovine kraja

Male etrt ure od farne cerkve proti zahodu je Župe ja vas, katere hiše so v podobi trikotnika razvrstene. V sredini je precej velika mlaka za gosi in race.

Zemljiš e, ki meri 1178 oralov (677.350 hkt), sega proti severu do Ra ke velike ceste, proti jugu pa do Polskave, na vzhodni strani imajo Župe ani Lovren ane, na zahodu pa Pleter ane za sosede.

Kakor zgodovina naše domovine sploh, tako je tudi naše županije pravno-politi na zgodovina posebej še v marsi em precej temna in nejasna. Do leta 1850 je župnija sv. Lovrenca imela v pravno-politi nem oziru celo drugo lice, kajti razmere med podložniki in gosposko so bile druga ne kakor danes. Vsaka vas je bila namre zase in je imela lastnega župana, le-ta je posredoval med meš ani in gosposko, kateri so kmetje podložni bili. Župana si je izvolila doti na gosposka, ter mu podelila posebno oblasti in vmes imenitne pravice. Kot namestnik graš aka je bil župan svoje dni zelo spoštovana in imenitna osebe, njegova služba visoka ast.

Dokler so bili vsi kmetje enega kraja podložni samo eni gosposki, imela je doti na gosposka ondi navadno tudi samo enega župana; šele pozneje, ko je bilo ve gosposk, je bilo potrebno ve županov.

Kmet je bil uboga reva v vsakem oziru. Posestvo pravzaprav ni bilo njegovo, ampak graš akovo, ki je moral zemljiš e vzeti vsak as zopet nazaj in zase porabiti, kmeta pa odpoditi z vso družino s trebuhom za kruhom. Šele cesar Jožef II., ki je robstvo zatrl, je tudi zaukazal, da se zemljiš a ne smejo kmetu svojevoljno jemati in da ostanejo po smrti o eta otrokom, dokler le-ti odrajtujejo gornje, desetino in druge davke. In ravno slednji so bili ve krat neznosljivi in navrženi na vsakovrstne re i, sploh na vse, kar je kmet gleštal. Vrh tega je moral podložnik svojemu gospodu služiti z raboto ali tlako. Ženske so hodile v Ebensfeld semena luš it, prediva prest, perilo prat, žet; moški so pa morali orati, sejati, kositi, drva sekati, gorice kopati ali pa gorno in desetino vkup zvažati, vse zastonj in pri svoji hrani.

Leta 1859 so se v politi nem in sodnijskem oziru vršile znamenite spremembe. Prejšnje gosposke so prenehale ve inoma že leta 1849, ostale pa 31. januarja 1859. Dne 1. februarja t. l. sta za ela delovati c. kr. okrajna glavarija in davkarija, kmalu na to še drugi novi uradi. Na deželi je ob inske razmere uredila nova ob inska postava od 17. marca 1849. V sled tega so bile pri sv. Lovrencu vse vasi župnije združene v eno srenjo (ob ino), pod imenom Ob ina sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ta spada pod okrajno glavarstvo v Ptuju in pod deželno namestnijo v Gradcu; v sodnijskem oziru pa spada pod okrajno sodnijo Ptujsko. Za volitve v deželni in državni zbor voli vsa ob ina tri volilne može, ki