Župeēja vas skozi ēas
Iz zgodovine kraja Male ēetrt ure od farne cerkve proti zahodu je Župeēja vas, katere hiše so v podobi trikotnika razvrstene. V sredini je precej velika mlaka za gosi in race. Zemljišēe, ki meri 1178 oralov (677.350 hkt), sega proti severu do Raēke velike ceste, proti jugu pa do Polskave, na vzhodni strani imajo Župeēani Lovrenēane, na zahodu pa Pleterēane za sosede. Kakor zgodovina naše domovine sploh, tako je tudi naše županije pravno-politiēna zgodovina posebej še v marsiēem precej temna in nejasna. Do leta 1850 je župnija sv. Lovrenca imela v pravno-politiēnem oziru celo drugo lice, kajti razmere med podložniki in gosposko so bile drugaēne kakor danes. Vsaka vas je bila namreē zase in je imela lastnega župana, le-ta je posredoval med mešēani in gosposko, kateri so kmetje podložni bili. Župana si je izvolila dotiēna gosposka, ter mu podelila posebno oblasti in vmes imenitne pravice. Kot namestnik grašēaka je bil župan svoje dni zelo spoštovana in imenitna osebe, njegova služba visoka ēast. Dokler so bili vsi kmetje enega kraja podložni samo eni gosposki, imela je dotiēna gosposka ondi navadno tudi samo enega župana; šele pozneje, ko je bilo veē gosposk, je bilo potrebno veē županov. Kmet je bil uboga reva v vsakem oziru. Posestvo pravzaprav ni bilo njegovo, ampak grašēakovo, ki je moral zemljišēe vzeti vsak ēas zopet nazaj in zase porabiti, kmeta pa odpoditi z vso družino s trebuhom za kruhom. Šele cesar Jožef II., ki je robstvo zatrl, je tudi zaukazal, da se zemljišēa ne smejo kmetu svojevoljno jemati in da ostanejo po smrti oēeta otrokom, dokler le-ti odrajtujejo gornje, desetino in druge davke. In ravno slednji so bili veēkrat neznosljivi in navrženi na vsakovrstne reēi, sploh na vse, kar je kmet gleštal. Vrh tega je moral podložnik svojemu gospodu služiti z raboto ali tlako. Ženske so hodile v Ebensfeld semena lušēit, prediva prest, perilo prat, žet; moški so pa morali orati, sejati, kositi, drva sekati, gorice kopati ali pa gorno in desetino vkup zvažati, vse zastonj in pri svoji hrani. Leta 1859 so se v politiēnem in sodnijskem oziru vršile znamenite spremembe. Prejšnje gosposke so prenehale veēinoma že leta 1849, ostale pa 31. januarja 1859. Dne 1. februarja t. l. sta zaēela delovati c. kr. okrajna glavarija in davkarija, kmalu na to še drugi novi uradi. Na deželi je obēinske razmere uredila nova obēinska postava od 17. marca 1849. V sled tega so bile pri sv. Lovrencu vse vasi župnije združene v eno srenjo (obēino), pod imenom Obēina sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ta spada pod okrajno glavarstvo v Ptuju in pod deželno namestnijo v Gradcu; v sodnijskem oziru pa spada pod okrajno sodnijo Ptujsko. Za volitve v deželni in državni zbor voli vsa obēina tri volilne može, ki 17
