HIDROLOŠKE RAZMERE

Hidrološke razmere

Obravnavano obmo je pripada pore ju Drave. Po ravninah prevladujejo manjši vodotoki, ki se izlivajo v Polskavo (Reka, Kamenišnica, Trojšnica). V bližini Lovrenca se Reka izlije v Polskavo, medtem ko se ostali vodotoki izlijejo že prej. Prodna ravnina v ob ini Kidri evo je bogata s podtalnico, ki pa je zaradi kmetijske dejavnosti mo no ogrožena. Glavni vodotok je Drava, ki s svojim zaledjem vodotokov (14.662 km2) spada v 4. razred. Polskava in ostali manjši vodotoki pa spadajo v 1. razred s površino zaledja vodotokov 200 km2 in manj. Polskava ima vodni višek marca ali najkasneje aprila, drugi višek pa ima novembra, izjemoma oktobra ali decembra. Vsi ti vodotoki imajo dežno-snežni režim. Poplave ogrožajo kar 37,4 % površine ob ine Kidri evo. Posebej izstopa reka Polskava, ki ima v svojem pore ju izrazit hudourniški zna aj. Polskava poplavlja obsežno obmo je do Reke, od Pongerc do Župe je vasi. Ob ina Kidri evo je najbolj ogroženo obmo je Dravskega polja, kar se ti e poplav. Talna voda leži med prodnimi nanosi pod Dravskim poljem. Kar 98,6 % površine ob ine Kidri evo zajema obmo je talne vode. Celotno Dravsko polje je med najbolj bogatimi obmo ji s podtalnico v Sloveniji. Globina podtalnice znaša od 3 m do 13 m, na obmo ju Lovrenca, Pleterij in Župe je vasi od 3 m do 8 m. Smer toka podtalnice je SZ-JV. Te e iz smeri Hotinja vas in Dobrovce. Na Dravskem polju so rpališ a v Šikolah, Kidri evem, Skorbi in Lancovi vasi. Kakovost podtalnice je slaba, saj že nekaj let opažajo vsebnost nitratov in fitofarmacevtskih sredstev. Prisotni so tudi pesticidi ter povišane koncentracije kalija in cinka. Ravnina ob Polskavi je mo no ranljiva zaradi nizke regeneracijske sposobnosti voda. Vodno obremenjevanje predstavlja kmetijska dejavnost, Talum Kidri evo in odlagališ a odpadkov (Spodnje Podravje ... 1996, str. 67–70 in 120).