Zbornik ob 100-letnici cerkve v Župeēji vasi
Hidrološke razmere Obravnavano obmoēje pripada poreēju Drave. Po ravninah prevladujejo manjši vodotoki, ki se izlivajo v Polskavo (Reka, Kamenišnica, Trojšnica). V bližini Lovrenca se Reka izlije v Polskavo, medtem ko se ostali vodotoki izlijejo že prej. Prodna ravnina v obēini Kidriēevo je bogata s podtalnico, ki pa je zaradi kmetijske dejavnosti moēno ogrožena. Glavni vodotok je Drava, ki s svojim zaledjem vodotokov (14.662 km2) spada v 4. razred. Polskava in ostali manjši vodotoki pa spadajo v 1. razred s površino zaledja vodotokov 200 km2 in manj. Polskava ima vodni višek marca ali najkasneje aprila, drugi višek pa ima novembra, izjemoma oktobra ali decembra. Vsi ti vodotoki imajo dežno-snežni režim. Poplave ogrožajo kar 37,4 % površine obēine Kidriēevo. Posebej izstopa reka Polskava, ki ima v svojem poreēju izrazit hudourniški znaēaj. Polskava poplavlja obsežno obmoēje do Reke, od Pongerc do Župeēje vasi. Obēina Kidriēevo je najbolj ogroženo obmoēje Dravskega polja, kar se tiēe poplav.
10 0 l e t
Talna voda leži med prodnimi nanosi pod Dravskim poljem. Kar 98,6 % površine obēine Kidriēevo zajema obmoēje talne vode. Celotno Dravsko polje je med najbolj bogatimi obmoēji s podtalnico v Sloveniji. Globina podtalnice znaša od 3 m do 13 m, na obmoēju Lovrenca, Pleterij in Župeēje vasi od 3 m do 8 m. Smer toka podtalnice je SZ-JV. Teēe iz smeri Hotinja vas in Dobrovce. Na Dravskem polju so ērpališēa v Šikolah, Kidriēevem, Skorbi in Lancovi vasi. Kakovost podtalnice je slaba, saj že nekaj let opažajo vsebnost nitratov in fitofarmacevtskih sredstev. Prisotni so tudi pesticidi ter povišane koncentracije kalija in cinka. Ravnina ob Polskavi je moēno ranljiva zaradi nizke regeneracijske sposobnosti voda. Vodno obremenjevanje predstavlja kmetijska dejavnost, Talum Kidriēevo in odlagališēa odpadkov (Spodnje Podravje ... 1996, str. 67– 70 in 120).
32
