ORA I IZ ŽUPE JE VASI

Ora i iz Župe je vasi

Ko se še ne zavedamo, da se približuje pustni as, nas na to spomnijo poka i. Ti fantje za no vaditi pokanje že od sve nice naprej in preizkušajo, e še znajo od lanskega pusta. Že po stari vaški navadi so se pred pustnim asom za eli zbirati fantje iz vasi, da so sestavili skupino »ora ev«. Spomnim se, da sem, ko sem bila še majhna, hodila opazovat fante v sosedovi (Turkovi) garaži, ko so pripravljali vse potrebno za v ora e. Še posebej veliko dela je bilo s plugom, ki ga je bilo potrebno popraviti in okrasiti s smreko ter barvnimi trakovi iz krep papirja. Z njimi so krasili tudi kape konji ev in kurentov. Zjutraj na pustno soboto so se, še preden so krenili, še pobarvali po obrazu.

Ora i 1964, Vir: Anton Pernat, Župe ja vas 33C

Kdaj se je ta navada ora ev pri ela in kako je bilo biti lan župeških ora ev pred leti, sem povprašala Turkovega Janeza, ki je bil ora že okoli leta 1960, ko je bil star kakšnih deset let. Sam se ne spominja, da bi pred njimi kateri fantje v Župe ji vasi za eli s to navado, torej se je tradicija rodila nekje v tem asu. Pred pustno soboto, ko se je pri el pohod ora ev, so se morali dobro pripraviti. Skupino ora ev so sestavljali: dva kurenta, poka , ora , dva konji a in jaj nica. V tistem asu si še niso mogli privoš iti kurentije, kot jo poznamo danes. Iznajdljivi fantje so narobe obrnili svoje zimske bunde, ki so služile kot kožuh in si oprtali kravje zvonce. Masko so izdelali iz zaj je kože, ki so ji na spodnji strani prilepili karton. Rogove so izdelali iz slame in za okras uporabili peresa. Poka je bil oble en v srajco in »fortuh«, s klobukom na glavi, ki ga je krasilo pero. Seveda pa je

potreboval tudi bi . Tega so fantje sami izdelali iz li ja s posebnim postopkom pletenja. Brez pluga ni skupine ora ev. Izdelali so ga iz prvega dela otroškega vozi ka, kjer je bilo oje za obra anje in mu zadaj dodali star plug. Najprej je pred hišo zapokal poka nato so kurenti z zvonjenjem privabili gospodarja in gospodinjo iz hiše. Oznanili so, da prihajajo za »debelo repo«. Ljudje so se jih razveselili, saj so ora i prinašali dobro letino in to je kmetom veliko pomenilo. Jaj nica, ki je prosila za kakšen majhen dar, je bil seveda moški oble en v žensko. Od gospodinje je dobil predvsem jajca, le redko denar. Ora je nato po dvoriš u zaoral s plugom, ki sta ga vlekla dva konji a. Tako so od hiše do hiše klicali dobro letino. Ora i iz Župe je vasi so hodili celo pustno soboto, pri eli so zgodaj zjutraj v doma i vsi in nadaljevali proti Pleterjam in prišli vse do Cirkovc. Zanimalo me je tudi, e so se kdaj sporekli, morda celo stepli z ora i iz drugih vasi. Velja namre prepri anje, da je bilo ponekod med njimi napeto rivalsko vzdušje. Janez mi je povedal, da v asu, ko je on hodil v ora e, niso imeli nobenih takšnih izkušenj.

Ora i na Kozoder evem dvoriš u, 1992, Vir: Aleš Pišek, Župe ja vas 17

Kaj pa mlajše generacije, ki so nadaljevale tradicijo? Še danes se na pustno soboto zgodaj zjutraj slišijo zvonci kurentov in poki poka a. Oznanjujejo, da po stari navadi prihajajo od hiše do hiše in prinašajo dobro letino in odganjajo zimo. Vedno bližje so, vedno glasneje se jih sliši. V asih so dobivali v dar predvsem jajca, danes jih dobijo le redko, zato pa pogosteje dobijo denar. Morda se danes tradicija razlikuje predvsem po tem, da se fantje nemalokrat prijateljsko združijo iz ve vasi, na primer iz Lovrenca, Župe je vasi in Pleterij v eno skupino. Seveda pa je razlika tudi v opremi. Kurentije si sposodijo ali pa imajo svoje.

Druženje in tradicija ostaja in to je najpomembnejše. Na mladih rodovih stoji odgovornost, da pustna tradicija ora ev v Župe ji vasi tudi v prihodnje ne bo izumrla.

Odhod iz dvoriš a Žunkovi evih, leta 1992, Vir: Aleš Pišek, Župe ja vas 17

Sonja Pišek