Kako postati ustvarjalen kot leonardo by Založba Tangram

001-003 novo.pm65

01/04/03, 13:22

Naslov izvirnika Michael J. Gelb: How to think like Leonardo da Vinci. Seven steps to genius every day Copyright Ÿ 1998 Michael J. Gelb First published by Delacorte Press 1998 Pravice za slovenski jezik Ÿ Zaloæba Tangram Prevod: Elza Bellich Potrata, Barbara Potrata Glavna urednica: Bojana Hudnik Rutar Redaktorica: Slavica Jesenovec PetroviÊ Jezikovni pregled: Eva Blumauer, Reno Svan Tisk: Ljubljana 2003

Vse pravice pridræane. Noben del te publikacije se ne sme brez vnaprejπnjega pisnega soglasja zaloæbe na noben naËin in v nobeni obliki kopirati, reproducirati, razmnoæevati ali razπirjati.

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 159.928 GELB, Michael Postanite ustvarjalni kot Leonardo da Vinci : sedem korakov do genialnosti / Michael J. Gelb ; [prevod Elza Bellich Potrata, Barbara Potrata]. - Ljubljana : Zaloæba Tangram, 2003 Prevod dela: How to think like Leonardo da Vinci ISBN 961-6239-20-1 I. Gelb, Michael J. glej Gelb, Michael 116143872

LEONARDO predgovor

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:36

EONARDO predgovor

Ta knjiga je posvečena da Vincijevemu duhu, ki je preveval življenje in delo Charlesa Denta.

PREDGOVOR

31/3/03, 13:36

EONARDO predgovor

Z A H VA L E

Grazie ‡ hvala vsem, ki so sodelovali pri razvoju davincijevskih vaj, in vsem bralcem, ki so mi bili v dragoceno pomoË pri nastanku te knjige: Ann-Marie Botton, Jolie Barbiere, dr. Rudy Bauer, Stacy Forsythe, Michaelu Fredericku, Ruth Kissane, Cathy Raines, Johnu Ramoju in dr. Daleu Schustermanu. Grazie ‡ hvala vsem “cognoscenti” ‡ poznavalcem glasbe: Audrey Elizabeth Ellzey, dr. Royu S. Ellzeyju, Joshui Habermannu, Murrayu Horwitzu, dr. Elain Jerdine in Stacy Forsythe. Grazie ‡ hvala profesorju Rogerju Padenu, ki je v mojem imenu neutrudno obiskoval univerzitetno knjiænico. Grazie ‡ hvala mojim strankam in prijateljem, ki v svojih organizacijah ohranjajo da Vincijevega duha. To so: Ed Bassett, Charlie Bacon, Bob Ginsberg, Dave Chu, Peter Cocoziello, Jim D’Agostino, Marv Damsma, Doug Durand, Gerry Kirk, Delano Lewis, Nina Le Savoy, Joseph Rende, dr. Raj Sisodia in sodelavci podjetja Lucent Idea Verse. Grazie molto ‡ hvala lepa mojima starπema, Joan in Sandyju Gelbu, ki sta bila navdih za moj davincijevski odnos do æivljenja, Joan Arnold za njeno prodorno urednikovanje in konstruktivne povratne informacije, gospodu Brianu Toveyju, da je z mano delil svoje mnenje o Firencah in renesansi. Moji Ëudoviti zaloænici Muriel Nellis in njenim sodelavcem, πe posebej Jane Roberts. Zlasti se zahvaljujem Tomu Spainu za njegovo davincijevsko vizijo in izjemno uredniπko delo, njegovim sodelavcem pri zaloæbi Delacorte, πe posebej Mitchu Hoffmanu in Ellen Cipriano. Grazie mille ‡ tisoËkrat hvala πtirim ljudem, ki so zelo pripomogli k nastanku te knjige:

PREDGOVOR ZAHVALE

31/3/03, 13:36

Nusi Maal za njene prispevke k teËaju risanja, njene sijajne ilustracije in povzdigovanje naËel o veËzaznavni inteligenci. Modernemu, vsestranskemu Tonyju Buzanu, ki je res Ëlovek uomo universale, za ustvarjanje miselnih vzorcev, davincijevskega pripomoËka za razmiπljanje. Velemojstru Raymondu Keenu, ki mi je posredoval svoje poglobljeno znanje o zgodovini in genialnosti. Audrey Elizabeth Ellzey za njeno neprecenljivo pomoË pri raziskavah in administrativnem delu ter njeno davincijevsko vero v resnico.

LEONARDO predgovor

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:36

EONARDO predgovor

Kazalo Predgovor: Iz sonca rojeni

PRVI DEL Uvod: Vaπi moægani so veliko bolj zmogljivi, kot si mislite 16 UËimo se od Leonarda 20 PraktiËen pristop h genialnosti 22 Renesansa nekoË in danes 26 Æivljenje Leonarda da Vincija 34 NajveËji doseæki 54 DRUGI DEL Sedem da Vincijevih naËel Curiosità ‡ radovednost Dimostrazione ‡ preizkuπanje Sensazione ‡ ostritev Ëutov

61 62 90 108

KAZALO PREDGOVOR

31/3/03, 13:36

Sfumato ‡ nejasnost Arte/scienza ‡ umetnost/znanost Corporalità ‡ odnos do telesa Connessione ‡ povezanost Sklep: Leonardova zapuπËina

156 178 206 234 272

TRETJI DEL

LEONARDO predgovor

POSTANITE

Leonardov teËaj risanja za zaËetnike Il Cavallo ‡ konj: Obuditev sanj Kronologija: æivljenje in Ëas Leonarda da Vincija

323

PriporoËljiva literatura Seznam slik in ilustracij

324 332

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:36

276 320

EONARDO predgovor

P R E D G OVO R : I Z S O N CA ROJ E N I

Pomislite

na svoje velike vzornike, tiste, ki so vas navduπevali in po katerih ste se zgledovali. »e ste imeli veliko sreËe, sta bila med njimi vaπa mama ali oËe. Morda so vas πe najbolj navduπevali ljudje iz preteklosti. S poglabljanjem v æivljenje in delo velikih umetnikov, voditeljev, uËenjakov in duhovnih uËiteljev bogatite svoje telo in duπo. Verjetno ste to knjigo izbrali zato, ker mislite, da je Leonardo arhetip razvijanja Ëloveπkih zmogljivosti, in ker se vam zdi moænost, da se podrobno seznanite z njegovim æivljenjem in delom, zanimiva. Ko sem bil πe otrok, sta bila moja junaka Superman in Leonardo da Vinci. Toda jekleni moæ je postajal vedno manj pomemben, moje obËudovanje da Vincija pa je raslo. Spomladi leta 1994 sem prejel vabilo, naj obiπËem Firence in predavam prestiænemu ter zelo zahtevnemu zdruæenju direktorjev podjetij. Predsednik zdruæenja me je vpraπal: “Ali bi lahko pripravili za naπe Ëlane nekaj o tem, kako postati bolj ustvarjalen in uravnoteæen, tako v osebnem æivljenju kot pri delu? Nekaj, kar bi jih usmerilo k razmiπljanju, kako postati renesanËni Ëlovek?” Brez oklevanja sem mu odgovoril v skladu s svojimi sanjami: “Kaj pa, Ëe bi pripravil nekaj s temo, kako postati ustvarjalen kot Leonardo da Vinci?” To ni bila naloga, ki bi jo lahko jemal zlahka. Moji sluπatelji so morali plaËali precejπnjo vsoto denarja, da so se lahko udeleæili πestdnevne “univerze”, ene od mnogih priloænosti, ki jih to zdruæenje vsako leto ponudi svojim Ëlanom, da med poklicnim in osebnim razvojem obiπËejo velika mesta ter raziskujejo zgodovino in kulturo ter se poslovno

PREDGOVOR

31/3/03, 13:36

izobraæujejo. »lani zdruæenja direktorjev so lahko izbirali med veË predavanji. Moje je potekalo hkrati s petimi drugimi, vkljuËno s predavanjem Giovannija Agnellija, nekdanjega predsednika Fiata. Vsakega govornika so povabljenci ocenjevali po lestvici z ocenami od ena do deset in Ëe jim kakπna predstavitev ni bila vπeË, so lahko predavalnico zapustili. »e jim nisi bil vπeË, so te preæveËili in izpljunili! »eprav me je ta tema navduπevala vse æivljenje, me je Ëakalo πe veliko dela. Poleg tega da sem veliko bral, sem se odpravil tudi na romarsko pot in sledil da Vincijevim stopinjam. Najprej sem se ustavil v Washingtonu in si v Narodni galeriji ogledal Portret Ginevre de’Benci. V New Yorku sem obiskal razstavo Codex Leicester, ki so jo pripravili pod pokroviteljstvom Billa Gatesa in Microsofta. Pot me je vodila v London. V Britanskem muzeju sem si ogledal rokopise, v Narodni galeriji pa sliko Devica Marija z Jezusom in sveto Ano. V Parizu sem preæivel nekaj dni in si v Louvru ogledal sliki Mone Lize in Janeza Krstnika. Vrhunec tega romanja je bil obisk gradu Cloux pri mestu Amboise, v katerem je da Vinci preæivel svoja zadnja leta. Grad je danes spremenjen v da Vincijev muzej. V njem so razstavljene presenetljivo lepe kopije nekaterih Leonardovih izumov, ki so jih naredili IBM-ovi inæenirji. Ko sem hodil po poteh, po katerih je hodil on, ko sem sedel v njegovi πtudijski sobi, stal v njegovi spalnici, gledal skozi njegovo okno in vsrkaval enak razgled kot Leonardo, je bilo moje srce preplavljeno s spoπtovanjem, ËaπËenjem, obËudovanjem, æalostjo in hvaleænostjo. Seveda sem obiskal tudi Firence, mesto, v katerem sem pozneje predaval zdruæenju direktorjev. Takrat je priπlo do πaljive pomote, ko je oseba, ki me je predstavila, pomeπala moj æivljenjepis z zapiskom o da Vinciju. Rekla je (tega si nisem izmislil): “Dame in gospodje, v veliko Ëast mi je, da vam danes lahko predstavim Ëloveka, Ëigar dosedanji doseæki presegajo vse, kar sem kdaj sreËala: anatoma, arhitekta, botanika, naËrtovalca mest, risarja kostumov in scenografa, kuharja, humorista, inæenirja, jahalca, izumitelja, geografa, geologa, matematika, vojaπkega

LEONARDO predgovor

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:36

EONARDO predgovor

strokovnjaka, glasbenika, slikarja, filozofa, fizika in pripovedovalca anekdot ... Dame in gospodje, dovolite, da vam predstavim ... dr. Michaela Gelba!” O, ko bi le bil ... Moje predavanje je bilo uspeπno (nihËe ni zapustil dvorane) in je bilo podlaga za nastanek te knjige. Pred to nepozabno predstavitvijo mi je eden od sodelujoËih rekel: “Ne verjamem, da bi se lahko Ëlovek nauËil biti kot Leonardo da Vinci, vendar se bom kljub temu udeleæil vaπega predavanja.” MogoËe tudi vi razmiπljate podobno: ali ta knjiga trdi, da se vsak otrok rodi s podobnimi sposobnostmi in nadarjenostjo kot Leonardo da Vinci? Ali avtor knjige res verjame, da smo lahko vsi geniji da Vincijevih razseænosti? Pravzaprav ne. »eprav si æe desetletja prizadevamo razvozlati vse Ëlovekove zmogljivosti in priti do naËinov, kako jih prebuditi in uresniËiti, se bolj pridruæujem mislim da Vincijevega uËenca Francesca Melzija, ko je ob maestrovi smrti zapisal: “Vsi objokujejo izgubo takega moæa, ker ni v moËi Narave, da bi ustvarila enakega.” VeË ko vem o da Vinciju, bolj ga spoπtujem in bolj skrivnosten se mi zdi. Vsi veliki geniji so neponovljivi; Leonardo pa je bil mogoËe najveËji med vsemi. Glavno vpraπanje pa ostaja. Ali lahko razvozlamo podlago Leonardovih naËinov uËenja in razvijanja inteligence ter jo uporabimo kot navdih in vodilo pri uresniËevanju naπih zmoænosti? Moj odgovor na to vpraπanje je: Da! Bistvena naËela Leonardovega pristopa k uËenju in razvijanju inteligence so jasna in jih je mogoËe preuËiti, se jih nauËiti in jih uporabiti. Ali je preveË domiπljavo, Ëe si mislimo, da se lahko nauËimo postati taki, kot je bil najveËji izmed vseh genijev? MogoËe. Naj nam bo vzor in naj nas usmerja, da bomo postali veË, kot smo zdaj. »udovite besede pesnika Stephena Spenderja so popoln uvod v æivljenje in delo najveËjega uma v zgodovini:

PREDGOVOR

31/3/03, 13:36

NENEHNO PREMIŠLJUJEM O TISTIH, KI SO BILI RESNI»NO VELIKI

Nenehno premiπljujem o tistih, ki so bili resniËno veliki, ki so se æe v maternici spomnili preteklosti duπe skozi hodnike luËi, kjer ure so sonca, neskonËna in pojoËa. Vseh tistih, ki so v priËakovanju stremeli za tem, da bi njihove ustnice, od ognja poljubljene, nekoË govorile o duhu, povsem odetem v pesem, in o vseh tistih, katerih zakladi so se zaËeli zbirati na novopognalih pomladnih vejicah æelje, ki so kot cvetni listiËi padale po njihovih telesih. Tega, kar nam je drago, ne bi smeli nikoli pozabiti, radosti krvi, ki se preliva iz veËnih izvirov, skozi skale svetov pred nastankom naπe Zemlje; ne zanikajmo uæitkov ob tem v preprostem jutranjem svitu niti resnih veËernih zahtev po ljubezni. Nikoli ne smemo dovoliti, da promet postopno zaduπi s hrupom in smogom cvetenje duha. Blizu sonca, blizu snega, na najviπjem travniku, poglej, kako njihova imena Ëastijo valovanje trav, prapori belih oblakov, πepetanje vetra na nebu, ki posluπa; imena tistih, ki so se borili za æivljenje, ki so v svojih srcih nosili ogenj. Iz sonca rojeni so le kratek Ëas potovali proti njemu. In zapustili jasno obzorje, podpisano z lastno Ëastjo. Æivimo v svetu nezasliπanega hrupa, smoga in prometa. Tudi vi ste iz sonca rojeni in se k njemu vraËate. Ta knjiga je vodnik za to potovanje, ki ga je navdihnila ena najveËjih duπ v zgodovini. Je povabilo, da se nadihate sveæega zraka, zaËutite ogenj v svojem srcu in da se vaπ duh popolnoma razcveti. Michael J. Gelb Januarja 1998

LEONARDO predgovor

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:36

EONARDO UVOD

PRVI DEL

UVOD

31/3/03, 13:41

Uvod Vaši možgani so veliko bolj zmogljivi, kot si mislite.

LEONARDO UVOD

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:41

EONARDO UVOD

eprav bi teæko ocenili izjemnost Leonarda da Vincija, pa najnovejπa znanstvena dognanja kaæejo, da verjetno podcenjujemo svoje sposobnosti. Obdarjeni smo s skoraj neomejenimi zmoænostmi za uËenje in ustvarjalnost. Petindevetdeset odstotkov znanja o delovanju moæganov smo pridobili v zadnjih dvajsetih letih. Naπe πole, univerze in podjetja πele v zadnjem Ëasu zaËenjajo uporabljati znanje o Ëloveπkih zmogljivostih. UËenje o tem, kako razmiπljati kot Leonardo da Vinci, zaËnimo s sodobnim pojmovanjem inteligence in prikazom nekaterih raziskav o naravi, obsegu in zmoænostih Ëloveπkih moæganov. VeËina nas je zrasla s predstavo o inteligenci, ki temelji na testih za preverjanje inteligenËnega koliËnika (IQ). InteligenËni test je sestavil Alfred Binet (1857‡1911), da bi objektivno izmeril razumevanje, logiËno razmiπljanje in presojanje. MoËni spodbudi za Bineta sta bili komaj nastajajoËa psiholoπka disciplina in æelja, da bi presegel kulturne in druæbene predsodke o otrokovih uËnih sposobnostih v Franciji v poznem devetnajstem stoletju. KlasiËni koncept inteligence je bil v tistem Ëasu, ko je nastal, prelomnica, zdajπnje raziskave pa kaæejo, da ima dve veliki pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je prepriËanje, da je inteligenca ob rojstvu doloËena danost, ki je ni mogoËe spremeniti. »eprav Ëlovek v veËji ali manjπi meri nadarjenost za doloËeno podroËje podeduje, pa so raziskovalci kot Buzan, Machado, Wenger in mnogi drugi dokazali, da je mogoËe s pravimi tehnikami uËenja vrednosti IQ moËno poveËati. V nedavnem statistiËnem pregledu veË kot 200 raziskav, ki so bile objavljene v reviji Nature, je Bernard Devlin ugotovil, da genska danost pojasni do 48 odstotkov IQ, na preostalih 52 odstotkov pa vplivajo vzgoja pred rojstvom, okolje in izobrazba.

UVOD

31/3/03, 13:41

Druga zmota v sploπnem pojmovanju inteligence je prepriËanje, da so verbalne in matematiËne spretnosti, ki jih merijo inteligenËni testi, bistvo inteligentnosti. To ozko razumevanje inteligence so sodobne psiholoπke raziskave korenito spremenile. Psiholog Howard Gardner je v svoji klasiËni πtudiji z naslovom Razseænosti uma (Frames of Mind 1983)* predstavil teorijo o veË vrstah inteligence. Teorija sloni na prepriËanju, da ima vsak od nas vsaj sedem izmerljivih vrst inteligence, pozneje pa so Gardner in njegovi kolegi zabeleæili πe petindvajset razliËnih podvrst. Sedem vrst inteligence in nekaj genijev (razen Leonarda da Vincija, ki je bil genij na vseh sedmih podroËjih) razvrstimo tako: ♦ ♦

♦

♦ ♦

♦

logiËno-matematiËna: Stephen Hawking, Isaac Newton, Marie Curie verbalno-lingvistiËna: William Shakespeare, Emily Dickinson, Jorge Luis Borges prostorsko-mehanska: Michelangelo, Georgia O’Keeffe, Buckminster Fuller glasbena: W. A. Mozart, George Gershwin, Ella Fitzgerald telesno-gibalna: Morihei Ueshiba, Mohamed Ali, F. M. Alexander interpersonalno-socialna: Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, kraljica Elizabeta I. intrapersonalna (samospoznavanje): Viktor Frankl, Thich Nhat Hanh, mati Terezija

Teorija o veË vrstah inteligence je danes sploπno sprejeta. »e poleg tega verjamemo, da lahko inteligenco razvijamo vse svoje æivljenje, je to za vse, ki se æelimo pribliæati idealu renesanËnega Ëloveka, moËno spodbudno. Poleg tega da sodobne psiholoπke raziskave razπirjajo naπe razumevanje narave in obsega inteligence, so raziskovalci priπli tudi do presenetljivih dejstev o razseænosti Ëloveπkih zmogljivosti. Sklepe teh raziskav lahko * Izπlo pri Zaloæbi Tangram, 1995.

LEONARDO UVOD

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:41

EONARDO UVOD

zdruæimo v stavek: Naπi moægani so veliko bolj zmogljivi, kot si mislimo. »e cenimo svoje moæganske zmogljivosti, pridemo do izhodiπËa za praktiËno preuËevanje da Vincijevega naËina razmiπljanja. Razmislite o tem: Naπi moægani: ♦ so bolj prilagodljivi in imajo veË razseænosti kot katerikoli superraËunalnik; ♦ se lahko vsako sekundo do konca æivljenja nauËijo sedem dejstev in πe vedno ostanejo neizkoriπËeni; ♦ Ëe jih pravilno uporabljamo, se njihovo delovanje z leti izboljπa; ♦ niso samo v naπi glavi; kot je dejala priznana nevrologinja dr. Candace Pert: “Sedeæ inteligence ni samo v moæganih, ampak tudi v celicah po vsem telesu ... tradicionalno miπljenje, da so miselni procesi (to velja tudi za Ëustvovanje) loËeni od telesa, ne velja veË.”; ♦ so neponovljivi; med 6 milijardami ljudi, kolikor jih trenutno æivi na Zemlji, in veË kot 90 milijardami, kolikor jih je doslej æivelo, ni Ëloveka, ki bi vam bil popolnoma podoben (razen Ëe sta enojajËna dvojËka); vaπa ustvarjalna nagnjenja, vaπi prstni odtisi, vaπe izraæanje, vaπa DNK in vaπe sanje so neponovljivi in enkratni; ♦ so zmoæni narediti neskonËno πtevilo sinaptiËnih povezav ali miselnih vzorcev.

aj se zgodi z našimi možgani, ko se staramo? Veliko ljudi misli, da umske in fizične sposobnosti z leti neizogibno slabijo in da po petindvajsetem letu starosti možganske zmožnosti vsak dan slabijo. V resnici pa se delovanje možganov z leti lahko izboljšuje. Naši nevroni so vse življenje sposobni delati vedno bolj zapletene nove povezave. Sposobnosti naših živčnih celic so tako velike, da bi tudi, če bi do konca življenja vsak dan izgubili tisoč možganskih celic, izgubili le odstotek celotne možganske zmogljivosti. (Pomembno je seveda, da ne izgubimo tistega odstotka, ki smo ga uporabljali doslej!)

UVOD

31/3/03, 13:41

To zadnje je odkril Pjotr Anohin z moskovske univerze, πtudent legendarnega pionirja psihologije Ivana Pavlova. Anohin je leta 1968 osupil celotno znanstveno skupnost, ko je objavil zakljuËke svoje raziskave, ki pravi, da je minimalno πtevilo moænih miselnih vzorcev, ki jih naredijo povpreËni moægani, enako πtevilu 1, ki mu sledi 10,5 kilometra dolga Ërta natipkanih niËel. Anohin je Ëloveπke moægane primerjal “z veËrazseænostnim glasbenim instrumentom, ki lahko izvaja neskonËno πtevilo glasbenih del hkrati”. Poudaril je, da je vsak izmed nas æe ob rojstvu obdarjen z neπtetimi zmoænostmi in da doslej ni πe nihËe, nobena æenska niti noben moπki, ne v preteklosti ne v sedanjosti, popolnoma izrabil svojih moæganskih zmoænosti. Anohin pa bi se verjetno strinjal, da je Leonardo da Vinci najboljπi vzor vsem nam, ki æelimo raziskati svoje sposobnosti.

U Č I M O S E O D L E O NA R DA

Mlada raËka se uËi, kako preæiveti, s posnemanjem svoje mame. UËenje s posnemanjem je temeljna oblika uËenja mnogih vrst, tudi Ëloveka. Ko odrastemo, imamo veliko prednost, saj se lahko sami odloËimo, koga in kaj bomo posnemali. Zavestno se lahko odloËimo za nove vzornike in pozabimo na tiste, ki smo jih æe prerasli. eon Battista Smiselno je torej, da se odloËimo za najboljπe vzornike, Alberti (1404– da nas bodo usmerjali k uresniËitvi naπih zmoænosti. 1472) je bil prvi »e hoËete postati boljπi igralec golfa, preuËite vsestranski človek, eden strategije Bena Hogana, Jacka Nicklausa in Tigerja izmed Leonardovih Woodsa. »e bi radi postali vodja, se poglobite v Winstona vzornikov. Bil je Churchilla, Abrahama Lincolna in kraljico Elizabeto I. arhitekt, inženir, »e pa bi bili radi renesanËni Ëlovek, preuËujte Leona matematik, slikar in Battisto Albertija, Thomasa Jeffersona, Hildegardo iz filozof, pa tudi nadarjen Bingna in seveda najboljπega med najboljπimi, Leonarda športnik in glasbenik. da Vincija.

LEONARDO UVOD

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:41

EONARDO UVOD

V knjigi The Book of Genius (Knjiga o genijih) sta Tony Buzan in Raymond Keene poskusila prviË objektivno ovrednotiti najveËje genije v zgodovini in jih razvrstiti. Ocenjevala sta izvirnost, vsestranskost, obvladovanje doloËenega podroËja, univerzalnost vizije, moË in energijo. Tole je njuna lestvica: 10. 9. 8. 7. 6. 5. 4. 3. 2.

Albert Einstein Fidija (grπki kipar in arhitekt Aten) Aleksander Veliki Thomas Jefferson Isaac Newton Michelangelo Johann Wolfgang von Goethe graditelji velikih piramid William Shakespeare

In kdo je na Buzan-Keenovi lestvici najveËji genij vseh Ëasov? Leonardo da Vinci. Giorgio Vasari je v svojem delu Æivljenja umetnikov o Leonardu zapisal: “Nebesa nam vËasih poπljejo bitja, ki ne predstavljajo samo Ëloveπtva, temveË tudi nebeπkost samo. Ko se od njih uËimo in jih posnemamo, se naπa duπa in naπ um lahko pribliæata najviπjim boæanskim sferam. Izkuπnje kaæejo, da se tisti, ki so preuËevali te Ëudovite genije in jim sledili, lahko vsaj pribliæajo nadnaravnim doseækom, ki so del njihove nebeπkosti, Ëeprav jim je pri tem narava pomagala le malo ali skoraj niË.” Naπe postopno spoznavanje veË vrst inteligence in sposobnosti, ki jih imajo moægani, pa daje slutiti, da nam narava pomaga veliko bolj, kot si mislimo. V knjigi Postanite ustvarjalni kot Leonardo da Vinci se bomo “uËili in hodili po poteh” najveËjega izmed genijev, njegovo modrost in navdih pa uporabljali vsak dan.

UVOD

31/3/03, 13:41

PRAKTIČEN PRISTOP H GENIALNOSTI

Na naslednjih straneh se boste seznanili s praktiËnimi in preizkuπenimi naËini, kako uporabiti glavne prvine Leonardove genialnosti in obogatiti æivljenje. Ko boste razvijali strategije za ustvarjalno razmiπljanje in nove naËine samoizraæanja, boste odkrili popolnoma nov naËin, kako gledati na svet in uæivati v njem. S preizkuπenimi tehnikami se boste nauËili izostriti Ëute, sprostiti inteligenco ter uskladiti telo in um. Naj vam bo Leonardo navdih, da boste iz svojega æivljenja naredili umetnino. »eprav morda da Vincijevo æivljenje in delo æe poznate, ga boste v tej knjigi spoznali v novi luËi in boste to zanimivo osebo πe bolj spoπtovali. »e pogledate na svet iz njegovega zornega kota, boste morda obËutili osamljenost, ki je povezana z genialnostjo. Zagotavljam vam, da vas bo njegov duh spodbujal, njegovo iskanje vas bo navdihovalo in z navduπenjem ga boste poskuπali posnemati. Knjiga se zaËenja s povzetkom o renesansi in vzporednicami renesanse z danaπnjim Ëasom. Nadaljuje se z Leonardovo biografijo in pregledom njegovih najveËjih doseækov. Glavna tema knjige je sedem da Vincijevih naËel, do katerih smo priπli, ko smo intenzivno preuËevali Leonarda in njegove metode. Poimenoval sem jih v Leonardovem materinem jeziku, italijanπËini. Leonardova naËela se vam bodo verjetno intuitivno zdela domaËa in samoumevna. Tako vam jih ne bo treba izumiti na novo in si jih lahko kot naËela zdravega razuma zapomnite, jih razvijate in uporabljate.

iorgio Vasari (1511—1574), arhitekt palače Uffizi v Firencah in Miche-

langelov učenec, je leta 1549 izdal knjigo Življenja umetnikov. Zaradi te knjige mu priznavajo mesto očeta umetnostne zgodovine. Življenja umetnikov ostajajo najpomembnejši vir vedenja o italijanski renesančni umetnosti. Vasari tenkočutno predstavlja življenja in dela skoraj dvesto slikarjev, kiparjev in arhitektov, med katerimi so tudi Giotto, Masaccio, Brunelleschi, Donatello, Botticelli, Verrocchio, Rafael, Michelangelo, Tizian in seveda Leonardo.

LEONARDO UVOD

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:41

EONARDO UVOD

Sedem Leonardovih naËel: curiosità ‡ radovednost: pomeni, naπo nenasitno æeljo po spoznavanju æivljenja in nenehnem uËenju; dimostrazione ‡ preizkuπanje: pomeni pripravljenost, da znanje nenehno in vztrajno preverjamo in smo se pripravljeni uËiti iz napak; sensazione ‡ zaznavanje: pomeni nenehno ostritev Ëutov, posebno vida, za poæivitev izkuπenj; sfumato ‡ zamegljenost, nejasnost, zabrisano, mehko: pomeni pripravljenost, da sprejmemo dvoumnost, protislovje in negotovost; arte/scienza ‡ umetnost/znanost: pomeni razvijanje ravnovesja med znanostjo in umetnostjo, razumom in domiπljijo; miπljenje z obema moæganskima polovicama; corporalità ‡ odnos do telesa: pomeni ohranjanje miline, telesne spretnosti in vzdræljivosti ter elegantne dræe; connessione ‡ povezanost: pomeni priznavanje in spoπtovanje povezanosti med vsemi stvarmi in pojavi; sistemsko razmiπljanje.

S tem, da ste priπli do te strani knjige, ste æe upoπtevali prvo da Vincijevo naËelo. Curiosità ‡ æelja po nenehnem uËenju ‡ se pojavi najprej, ker je æelja po znanju, uËenju in izpopolnjevanju gonilna sila pri pridobivanju znanja, modrosti in novih odkritij. »e ste odloËeni, da boste sprejemali lastne odloËitve ter se osvobodili omejujoËih navad in predsodkov, ste æe na poti k drugemu naËelu, k naËelu dimostrazione. Da Vinci je na poti iskanja resnice vztrajal pri staliπËu, da je treba ustaljeno znanje vedno preveriti v praksi. Z besedo dimostrazione je poudaril pomembnost uËenja na podlagi praktiËnih izkuπenj. Za nekaj trenutkov se zamislite in se skuπajte spomniti, kdaj ste se v zadnjem letu poËutili najbolj æivi. Verjetno ste takrat svet dojemali predvsem s Ëuti. Naπe tretje naËelo ‡ sensazione ‡ se osredotoËa na zavestno ostritev Ëutov. Leonardo je bil prepriËan, da izostreno Ëutno dojemanje vodi do bogatejπih izkuπenj.

UVOD

31/3/03, 13:41

Maestrov portret

LEONARDO UVOD

POSTANITE

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:41

EONARDO UVOD

Ko ostrite svoje Ëute, raziskujete globino izkuπenj in prebujate svojo otroπko æeljo po spraπevanju, hkrati pa trËite ob negotovost in dvom. “Vztrajanje kljub negotovosti” je najznaËilnejπa lastnost zelo ustvarjalnih oseb. Leonardo se je verjetno bolj kot kdorkoli znal sprijazniti z negotovostjo in dvomom. »etrto naËelo ‡ sfumato ‡ vas vodi k laæjemu sprejemanju neznanega in spoprijateljitvi s protislovjem. Da bi se iz dvoma razvila ravnovesje in ustvarjalnost, potrebujemo peto naËelo ‡ arte/scienza ‡ kot danes imenujemo miπljenje z obema moæganskima polovicama. Da Vinci je bil prepriËan, da je ravnovesje veË kot samo stvar uma. Sam je poosebljal in dokazoval, kako pomembno je πesto naËelo ‡ corporalità ‡ usklajenost telesa in duha. »e iπËete vzorce, odnose, povezave in sisteme ter veste, kako lahko v vsakdanje æivljenje vkljuËite svoje sanje, cilje, vrednote in prizadevanja, æe uresniËujete sedmo naËelo ‡ connessione ‡ sposobnost za povezovanje vseh stvari v celoto. Ob opisu vsakega naËela so izvleËki iz maestrovih beleæk poštujemo ga ter skice ali slike, sledijo jim vpraπanja v razmislek in seznam tako, da se od trditev za samoocenjevanje, ki so prirejeni tako, da spodbujajo njega učimo.” razmiπljanje in uresniËevanje naËel. Vpraπanjem sledijo FREUD O DA VINCIJU praktiËne vaje, ki so namenjene razvijanju vaπe osebne in poklicne prenove. Da bi vam knjiga pri tem kar najbolj pomagala, jo najprej preberite, ne da bi delali vaje. Vpraπanja najprej samo pretehtajte. Po pregledu si preberite razlage za vsako posamezno naËelo, na koncu pa zaËnite delati vaje. Nekatere vaje so lahke in zabavne, druge zahtevajo veË razmiπljanja, vse pa so prirejene tako, da bo maestrov duh postal del vaπega vsakdanjega æivljenja. Poleg vaj vas bo k odkrivanju in uresniËevanju posameznih naËel vodil πe seznam literature na koncu knjige. Med priporoËenimi knjigami so tudi dela o renesansi, zgodovini idej, naravi genialnosti in seveda Leonardov æivljenjepis. V zadnjem delu knjige je Leonardov teËaj risanja za zaËetnike, izvedeli pa boste tudi, kako lahko sodelujete pri zgodovinskem projektu, ki zajema bistvo davincijevskega duha.

“S

UVOD

31/3/03, 13:41

Renesansa nekoč in danes

POSTANITE

LEONARDO POG 01 renesansa

USTVARJALNI KOT

LEONARDO

VINCI

31/3/03, 13:44