Moški na duhovni poti by Založba Tangram

niciacija moškega ima vedno opraviti z naporom, težavami, bojem, ponavadi pa vključuje spoštljivo soočenje z neracionalnim, nezavednim ali 'divjim'. Iniciacija pripravi mladega moškega na obvladovanje življenja na načine, ki se razlikujejo od razumskega nadzorovanja in logičnega reševanja problemov. Skratka: pripravi ga na srečanje z Duhom.

Ker dandanes takšno urjenje ne obstaja, je sodobni moški ujet ne le v svojem udobnem znanem svetu, ampak tudi v svoji psihi in v tem, kar ima za razum. Gre za modernistični mit, ki zadnja stoletja obvladuje zahodni svet. To je le eden od mitov, kot je mit o Zevsu ali Kvecalkoatlu ali Adamu in Evi.

ISBN 961-6239-35-X

Richard Rohr in Joseph Martos

MoÂŠki na duhovni poti

moski na duhovnizvavgust.indd 1

9/26/08 5:15:11 PM

Naslov izvirnika: The Wild Man’s Journey Ÿ St. Anthony Messenger Press, Cincinatti, Ohio, 1996 za slovensko izdajo Ÿ Zaloæba Tangram d.o.o., Ljubljana 2005 Prevedel: Tone Dolgan Uredila: Bojana Hudnik Rutar Oblikovanje naslovnice: Marko Tušek Oblikovanje notranjosti: Andrej Rutar Izdala: Zaloæba Tangram d.o.o., Staretova 25, Ljubljana, www.z-tangram.si Za zaloæbo: SreËko Rutar Tisk: Vse pravice pridræane. Noben del te publikacije se ne sme, brez vnaprejšnjega pisnega soglasja zaloæbe, na noben naËin in v nobeni obliki kopirati, reproducirati, razmnoæevati in razširjati.

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 133.2 ROHR, Richard Moški na duhovni poti / Richard Rohr in Joseph Martos ; [prevedel Tone Dolgan]. - Ljubljana : Tangram, 2005 Prevod dela: The wild man’s journey ISBN 961-6239-35-X 1. Martos, Joseph, 1943220772096

moski na duhovnizvavgust.indd 2

9/26/08 5:15:11 PM

ªMoæ, a zaradi teh solz spet fantË — na pesku kleËeË, v valove zazrt, jaz, pevec radosti in muk, povezujoË sedaj in nekoË, svest si stvari, a zroË preko Ëasa, tkem pesem spomina.*´ Walt Whitman, ªIz zibelke, ki se nenehoma ziblje´

* Odlomek iz pesmi Walta Whitmana je iz prevoda Petra Levca, Travne bilke, Mladinska knjiga v Ljubljani, 1962.

moski na duhovnizvavgust.indd 3

9/26/08 5:15:11 PM

Vsebina

Predgovor 7 Beseda k prenovljeni izdaji

1 Potreba po harmoniËnem povezovanju 35 2 Bog je ustvaril mo[kega in æensko 47 3 Sistem belcev 55 4 Dve potovanji 61 5 Osvobajanje mo[kih 77 6 Mo[ka iniciacija 85 7 LoËitev — sreËanje — vrnitev 93 8 Mo[ki kot delavec 101 9 Mo[ki kot napadalec 105 10 Neuravnoteæen mo[ki 111 11 Lakota po oËetu 119 12 OËetovska rana 125 13 Prazna du[a 133 14 Tri vrste mo[kih 137 15 Jaz in OËe sva Eno 143 16 Indijski neukroËeni mo[ki 153

moski na duhovnizvavgust.indd 5

9/26/08 5:15:11 PM

17 Æelezni Janez 159 18 Poslanstvo in skupnost 176 19 Jin in jang - æenske in mo[ke kreposti 173 20 Leva in desna moæganska polovica 183 21 Mo[ki magnifikat 189 22 Delovati in biti 197 23 Konfrontacija in kontemplacija 203 24 Mo[ki kot nosilec semena 211 25 Bog kot paradoks — moËna nemoË 217 26 Duhovno oËetovstvo kot ‘mo[ko materinstvo’ 223 27 DeËek in starec 233 28 Notranji liki mo[kega 243 29 ‘Veliki’ oËe 257 Sklepne misli 267 Opombe 275

moski na duhovnizvavgust.indd 6

9/26/08 5:15:11 PM

Predgovor Ko me je zaloæba St. Anthony Messenger Press prosila, da bi z Richardom Rohrom sodeloval pri pripravi knjige o moški duhovnosti, podobno kot sva æe sodelovala v preteklih letih1, sem se takoj lotil branja vsega, kar je doslej izšlo na to temo. Ni mi bilo treba prebrati veliko knjig, ker o moški duhovnosti tedaj še ni bilo veliko napisanega. Našel sem samo štiri knjige, ki so to temo omenjale in so izšle pred kratkim: Kakšni so moški (What men are like) Johna Sanforda in Georgea Lougha, Intimna povezava (The intimate connection) Jamesa Nelsona, Moški in njegov Bog (A man and his God) Martina W. Pablea in Pot k moški duhovnosti (Toward a male spirituality) Johna Carmodyja. Od teh štirih knjig se je samo ena nekoliko pribliæala temu, kar je hotel Richard povedati o moških in njihovem duhovnem razvoju, in sicer knjiga patra Martina W. Pablea (tako kot Richard je tudi on franËiškan in direktor ustanove, ki organizira duhovne vaje). Spoznal sem torej, da Richard govori o neËem novem in pomembnem in da bi to moralo biti natisnjeno. Zato sem se odloËil za sodelovanje pri projektu.

moski na duhovnizvavgust.indd 7

9/26/08 5:15:11 PM

Predgovor

Knjiga je sprva temeljila na štirih govorih, ki jih je imel Richard konec tedna na duhovnih vajah za moške. Æenske niso bile povabljene, ker je bil namen teh duhovnih vaj osvetliti vprašanja, ki so pomembna zlasti za moške, pa tudi zato, ker naj bi ta konec tedna udeleæenci doloËen Ëas razpravljali v majhnih skupinah, da bi se moški lahko poglobili v probleme, ki jih v navzoËnosti æensk morda ne bi mogli izraziti. Namen tega je bilo ustvariti ozraËje, v katerem bi moški lahko govorili o potlaËenih dvomih, strahovih, upanju in sanjah v odkritem ‘moškem’ dialogu. Bralci boste morda æeleli uporabiti ideje, ki so predstavljene v tej knjigi, na podoben naËin: sami zase, v majhnih skupinah z drugimi moškimi ali celo s svojimi partnerkami. Da bi olajšal takšno, nekoliko meditativno uporabo besedila, sem Richardove govore razdelil na poglavja, tako da se vsako od njih osredotoËa na eno od poglavitnih idej. Nekatera poglavja so daljša, druga krajša; toda bralci, ki ste poslušali posnetke duhovnih vaj na kaseti, boste ugotovili, da je potek podoben izvirnemu. Knjiga je torej napisana na podlagi serije posnetih kaset z naslovom Moški pristop k Bogu (A man’s approach to God), izdane pri zaloæbi St. Anthony Messenger Press (1984). Æe pred zaËetkom projekta me je Richard prosil, naj v knjigo vkljuËim tudi snov iz novejše serije kaset Duh v moškem (The spirit in a man), izdane pri zaloæbi Credence Cassettes (1988).

moski na duhovnizvavgust.indd 8

9/26/08 5:15:12 PM

Predgovor

Na zaËetku sodelovanja sem se hotel kar najnatanËneje dræati Richardovih besed, toda kot ve on sam, mi to ni uspelo tako, kot sem si predstavljal. Na mojo sreËo pa je Richard zelo razumevajoË soavtor. Zagotovil mi je, da kljub drugaËnemu izraæanju (njegov slog govorjenja se zelo razlikuje od mojega sloga pisanja) prepozna svoje ideje v besedah, Ëeprav so pogosto moje. Ker pa je Richardu ta tema zelo pri srcu, je æelel vkljuËiti doloËena razmišljanja, ki so zapisana z njegovimi besedami. Ta razmišljanja so v šestem, sedmem, enaindvajsetem in osemindvajsetem poglavju ter sklepnih mislih. Sad vsega tega je — tako upam — harmonija dveh razliËnih glasov.

moski na duhovnizvavgust.indd 9

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji NekoË sem bil ‘zaobljubljeni’ (promise keeper).2 PrviË sem se zaobljubil kot franËiπkan, ko sem imel komaj devetnajst let. Pri enaindvajsetih sem se zaobljubil za vse æivljenje in se pri sedemindvajsetih odloËil, da bom duhovnik. Marsikdo bi lahko rekel, da je to pretirano za Ëloveka, ki je tako mlad in neizkuπen. In vendar so te obljube zame pomenile dobro in potrebno ‘zvezdo vodnico’, ki je usmerjala, brzdala in prenavljala moje æivljenje. Potrebujem ‘zvezdo vodnico’, sicer moje æivljenje postane “trst, ki ga veter maje”3. Ruski mistik in filozof Nikolaj Berdjajev pravi, da “notranja nepovezanost razjeda osebnost in da je to nepovezanost mogoËe preseËi samo z odloËitvijo, z izbiro dokonËnega objekta svoje ljubezni”. Kdor nima svojega ‘Gospoda’, je obremenjen s tem, da je sam svoj, in ostane ujet v svetu trenutnih preferenc in trenutnega razpoloæenja. To je muhasti in subjektivistiËni znaËaj sveta, v katerem æivimo. To je osamljeno in razdrobljeno bivanje. NiË Ëudnega, da moπki spet skuπajo najti svojo ‘zvezdo vodnico’, svoje zaobljubljeno æivljenje v gibanjih, kakrπno je krπËansko moπko gibanje zaobljubljencev (Promise Keepers). 11

moski na duhovnizvavgust.indd 11

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

Vedno bomo potrebovali zaobljube in moπke, ki se bodo vselej znova pripravljeni zaobljubljati. Po mojih izkuπnjah veËino mladih moπkih najprej oËara arhetip bojevnika. Bojevnik je tisti del moπke osebnosti, ki se je sposoben osrediniti na cilj in biti odloËen, a mu manjka πirine, ki je znaËilna za kralja. Bojevnik mora biti podrejen dobremu kralju, sicer bo nezanesljiv in nepredvidljiv bojevnik. Osrednji del æivljenjskega potovanja naj bi potekal ob sreËevanju z modrimi Ëarovniki in zahtevnimi ljubimci. Vsi πtirje liki skupaj sestavljajo uravnoveπenega, ustvarjalnega moπkega, ki se obvladuje. V moπkem gibanju zaobljubljencev trenutno opaæam hvalevredno in potrebno urjenje bojevnikov, ne vidim pa navzoËnosti resniËnega kralja ali modrega Ëarovnika. Opaæam tudi moËno navzoËnost negativnega hiperkompenzivnega ljubimca z obËutkom krivde. Kljub temu zaobljubljeni ponujajo koristno zaËetno evangelizacijo v naπi posvetni kulturi, kulturi ‘dekonstrukcije’. To je nekaj, kar nujno potrebujemo in Ëesar katoliπka Cerkev in velike protestantske Cerkve ne obvladajo prav dobro. Katoliπki dar je v nadaljevalnih stopnjah integriranja in zorenja v Kristusu, toda ljudem, ki se niso nikoli zaljubili v Kristusa, nima smisla govoriti o kontemplaciji ali nalogah socialne praviËnosti. Amerika je svet novih gibanj in novih zamisli. Nekatere od teh zamisli so revolucionarne, nekatere so ponesreËeni poskusi, nekatere pa poziv k nekakπnemu najniæjemu 12

moski na duhovnizvavgust.indd 12

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

skupnemu imenovalcu celotnega Ëloveπtva. Na sploπno so ameriπke zamisli in ameriπka gibanja praktiËna, inovativna in usmerjena k reπevanju problemov. V primerjavi s preostalim svetom smo AmeriËani velikokrat na pragu prihodnje dobe. Z osupljivo hitrostjo ustvarjamo nove smeri in uniËujemo tradicijo. Zaradi te dvoreznosti naπega poloæaja zbujamo zavist, πtevilne druge kulture nas sovraæijo, a tudi posnemajo in obËudujejo. Zaradi ameriπke prevlade nad svetovnimi mnoæiËnimi sredstvi obveπËanja imamo v danaπnjem Ëasu velikanski vpliv na celoten svet. Najbolje bi bilo, Ëe bi znali to silno moË prenaπati s poniænostjo, modrostjo in naklonjenostjo drugim. Uspeπen primer takπnega ameriπkega vpliva je gibanje anonimnih alkoholikov, ki ga je v tridesetih letih 20. stoletja ustanovil Bill Wilson. V zgodovini bo gibanje ostalo zapisano kot izrazito ameriπki prispevek k zahodni in celo svetovni duhovnosti. Anonimni alkoholiki se (znaËilno ameriπko) izogibajo vsakrπni ideologiji in sektaπtvu in se neposredno posveËajo konkretnemu problemu. S kar najmanjπo moæno mero organizacije, v obliki podporne skupine s specifiËnim namenom, jasnimi priËakovanji in Ëlani, ki jih zaupanje in ranljivost skupine πËiti in osvobaja, pomenijo Ëisto nov stil graditve cerkvene skupnosti. To zdaj posnemajo — pogosto manj uspeπno — v terapevtskih skupinah in skupinah odvisnikov, v novodobnih skupinah (new age) in celo v evangeliËanskih skupnostih. Takπna ‘paracerkev’ marsikje zaËenja nadomeπËati tradicionalno 13

moski na duhovnizvavgust.indd 13

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

cerkveno skupnost. Podporne in πtudijske skupine napolnjujejo æupnije ob veËerih med tednom in imajo boljπi obisk kot nedeljska bogosluæja v cerkvah. Lahko si mislite, da ta gibanja s seboj prinaπajo tako dobre kot slabe novice. Dobra novica je, da ‘moderna gibanja’ pri nas pogosto pomenijo zaËetek duhovnega potovanja. Nova duhovna gibanja pogosto dajo ljudem prvi ‘besedni zaklad’ za duhovno iskanje, njihovo prvo izkuπnjo ozdravljenja in odreπenja, njihova prva sreËanja z ranljivostjo in odpuπËanjem in kar je najpomembnejπe — prvo ime in obraz za Boga. To ni niË slabega. Kadar se evangelizacija ali spreobrnjenje dogajata v okviru katoliπke Cerkve, se to navadno zgodi zaradi kakπnega osebnega zgleda ali intelektualnega iskanja Boga, le redko zaradi kakega navduπujoËega sreËanja. Do entuziastiËnih religij smo nezaupljivi. Ob takπnih entuziastiËnih spreobrnjenjih marsikdo pogosto zagrenjen zavræe svoje katoliπko izroËilo, Ëeprav bi to izroËilo lahko postalo njegov modri in trajni spremljevalec na nadaljni, celovitejπi duhovni poti. Slaba novica, ki jo prinaπajo nova paracerkvena gibanja, pa je, da so nagnjena k samoreklamiranju in pritegovanju mnoæic, da imajo malo obËutka za teologijo in zgodovino ter za πirπo druæbeno praviËnost; ujeta so v svojem drobnem kulturnem trenutku in problemih tega trenutka. Veliko premajhna so, da bi lahko bila velika Cerkev. V posvetni Ameriki imamo opraviti z dvoje vrst osebnostmi, krhke, 14

moski na duhovnizvavgust.indd 14

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

dovzetne za sugestijo in protejske. (Protej je starogrπki bog morja, ki lahko kadarkoli spremeni svojo podobo in se tako izogne vsem sporom. ©ele ko ga kdo Ëvrsto zgrabi, se pokaæe v svoji prvotni podobi in pove resnico.) Postmodernega AmeriËana, ki je izgubil vez z zgodovino in tradicijo, je strah, da bi ga v kakrπnemkoli poloæaju lahko kdo Ëvrsto zgrabil. ©e veË, ima komaj kaj duhovnega vedenja o svoji izvirni podobi — kdo pravzaprav on je v Bogu. Zato ne more zgolj biti. Mora popravljati, upravljati in organizirati resniËnost. To se dobro obnese v poslovnem svetu, a popolnoma odpove na poti kriæa. Morda se Ëlani gibanja zaobljubljenih trudijo, da bi jih kdo Ëvrsto dræal v njihovi izvirni podobi. »e je tako, je to gotovo nekaj zdravega in konstruktivnega. Vendar pa pri πtevilnih krπËanskih moπkih opaæam nekakπno ‘nogometno vero’, pri kateri gre bolj za æeljo po zmagi kot za obsedenost z Jezusovim kriæem in vstajenjem. To je razumljivo, Ëe pomislimo, koliko moπkih je materialistiËna in potroπniπka kultura porazila. Namesto ‘Jonovega znamenja’, ki ga je Jezus obljubil kot edino pravo znamenje4, smo se oprijeli zahodne filozofije napredka. ObËutek imamo, da so nas porazile tudi æenske, ki so, kot kaæe, v tem prehodnem obdobju prevzele naπe vloge. Videti je, kot da so zdaj agresivnejπo vlogo v druæbi prevzele æenske, moπki pa iπËemo obËutja in Ëustva nad katerimi so imele æenske nekdaj monopol. Kakπen preobrat! Moπki smo utrujeni od igranja bojevnikov in vloge ikon uspeπnosti, 15

moski na duhovnizvavgust.indd 15

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

vendar smo nespretni tako v Ëustvovanju kot v veri. Da se osvobodimo zasvojenosti z veliko laæjo ideologije uspeha, potrebujemo osnovno evangelizacijo kot nujno prvo stopnjo, da poiπËemo kako drugo moænost. Bog bo priπel do nas po vseh moænih poteh. Hvaleæni smo vsakomur, ki nas lahko Ëesa nauËi. Obstaja veliko naËinov kako poklekniti in poljubiti tla. Moπki dandanes zelo potrebujejo solze, objeme in vznesena skupinska bogosluæja — vse to je moËan, a zapostavljeni del tradicije. Boga ne moremo najti samo v svojih glavah. Neverni Tomaæ je to poskuπal, a Jezus mu je rekel, naj se ga dotakne.5 Sam sem potreboval ‘zvezdo vodnico’, da me je poganjala, usmerjala, me vodila navzven in navzgor — ‘iz Kansasa6 k Ozu’. Kot mlad katoliËan sem bil poboæen, konzervativen, idealistiËen in prepriËan, da jaz/mi vem(o) vso resnico. Prijetno je bilo biti moπki kavkaπke rase, AmeriËan, uspeπen, Ëlan ‘ene, svete, katoliπke Cerkve’ — in popolnoma zanikati temno plat Ëesa od naπtetega. K sreËi mi Bog ni pustil doseËi ‘zvezde vodnice’. To je bilo samo izhodiπËe moje poti. Pot me je vodila k Jezusu, mojemu Kralju — ‘Jezusu, mojemu osebnemu Gospodu in Odreπeniku’, Ëe se izrazim, kot je navada med evangeliËani — in k temu, da sem opustil svoje æelje po takπnem naslovu. Kralj je gospodar vsega kraljestva, vse resniËnosti. »im veË nasprotij lahko zdruæujeπ, veË kralja je v tebi. »im veË nasprotnikov lahko ljubiπ, tem bolj si v njegovem Kraljestvu. »im veË izkljuËenih lahko vkljuËiπ v svoj svet, tem 16

moski na duhovnizvavgust.indd 16

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

veËja je tvoja zmaga. Pravi kralj lahko celo pusti bojevniku, da nekaj Ëasa dela po svoje, ker ve, da ga bo njuna povezanost pripeljala nazaj. Jezus je Kralj kraljev. Njegovo kraljestvo je dovolj veliko, da brez strahu zdruæuje vse stvari. Kadar sreËam moπke s πirokim obzorjem, vem, da je Jezus zares njihov Kralj in ne le maskota za njihova lastna mala kraljestva. Ko vidim moπke, ki πe vedno izkljuËujejo druge in ustvarjajo nove ærtve, vem, da Jezusovo kraljestvo πe ni priπlo in da se dogaja samo to, kar se je dogajalo vselej. Tem moπkim bi rad rekel podobno kot Jezus svojim mladim bojevitim uËencem, ki so ga v vrtu Getsemani æeleli braniti pred sovraæniki: “Gospod, naj udarimo z meËem?” so ga vpraπali. In Jezus je odgovoril: “Nehajte! Dovolj je tega!”7 Æivimo v kulturi ‘dekonstrukcije’, in to velja celo za Cerkev. Vse pomembnejπe druæbene institucije, ki so ohranjale naπ sistem vrednot, so danes zelo diskreditirane: vlada, pravni sistem, institucionalizirana religija, izobraæevalni sistem, zakonska zveza in celo druæina. Za veËino mladih danes obstajata le πe dva posredovalca vrednot: ekonomski sistem in mediji. NiË Ëudnega, da so ljudje prestraπeni. Mika jih, da bi se zaprli vase, na hitro reπili nekaj problemov in spet vzpostavili red, ki jim je razumljiv. To je neokonzervativni program obnove: nazaj v preteklost, nazaj k svoji etniËni skupini, nazaj h koreninam, nazaj k ‘dobrim starim Ëasom’ (ki po navadi nimajo niËesar skupnega z resniËno tradicijo). To je tisto, kar Sveto pismo imenuje nevera. Najbolj 17

moski na duhovnizvavgust.indd 17

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

preprost in najjasnejπi naËin za razlikovanje med golo religijo in drzno ter redko naravo svetopisemske vere je: pri religiji gre za vpraπanja reda in nadzora, uspeha in πtevilk. Bog Svetega pisma pa nas nenehno vabi, naj preseæemo potrebo po tem, da bi predvideli in nadzorovali rezultate. To je tudi edina pot, na kateri se lahko nauËimo, kako se odpovedati svojemu preraËunljivemu umu in zaupati Boæji moËi. ResniËno, rekel bi, da bolj ko hoËemo vedeti, kakπni bodo rezultati, bolj ko hoËemo reπevati probleme po Ëasovnem razporedu in bolj ko se nam mudi k cilju, bolj smo oddaljeni od svetopisemske vere. Smo nekoristne, od trte odrezane mladike8 ali, Ëe povemo s Shakespearjevimi pogosto navajanimi besedami, ‘zvok in bes, ki niË ne pomenita’. Nostalgija in strah ne pripomoreta k zdravi konzervativnosti. Potrebujemo ‘radikalni tradicionalizem’, ki pa navadno ni vπeË niti konzervativcem niti liberalcem. To je niË kaj obetavna, celo straπljiva novica za moderne ameriπke moπke, katerim so upravljanje, organiziranje in nogomet nekaj veliko bolj domaËega od hoje po starodavni poti duha. Bojevnik ne bo zlahka stopil v temo eksodusa, izgnanstva in velike noËi. Z avtoriteto ga je treba pouËiti, sicer ne bo verjel. Iskal bo kralja, ki bi opraviËil njegove male, sebiËne bitke. Zato so v veËini prvotnih kultur iniciacijski obredi za mlade moπke nekaj najpomembnejπega in obveznega. Mentorji morajo biti stari oËetje (kralj/bojevnik/Ëarovnik/ljubimec), sicer niso resniËni ‘stareπine’ in 18

moski na duhovnizvavgust.indd 18

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

v sebi nimajo pozitivnega æivljenja, ki bi ga posredovali mladim.

Starodavni jezik duhovnosti Jezik prve polovice æivljenjske poti moπkega je jezik vzpenjanja; gre za iskren in potreben idealizem, ki je znaËilen za vse mlade zdrave moπke. To je junaπki jezik zmagovanja, uspehov, premagovanja ega in ovir. Moπki, ki ne poznajo takπne vizije in tega napora, obtiËijo v majhnem in sebiËnem svetu. NiË Ëudnega, da ‘ustvarijo’ poloæaj, v katerem bodo ‘ranjeni’ — bodisi namerno bodisi nenamerno, modro ali neumno. Ni nakljuËje, da skoraj vse stare kulture Ëutijo potrebo po iniciacijskih obredih za moπke in potrebo po mentorjih ter stareπinah. Nekdo mora nadzirati ta prvi del potovanja in moπke pouËiti, da je to samo prva stopnja. Nekdo jim mora spregovoriti o modrosti! Dandanes trpimo zaradi pomanjkanja znanja o iniciaciji in prehodu v zrelost. Brez tega znanja bomo imeli v naπi druæbi πe naprej ‘religijo’, a ne bomo imeli ne duhovnosti ne resniËnega spreobrnjenja. PrepriËan sem, da je to temeljni razlog za razoËaranje nad institucionalizirano religijo Zahoda. Ljudje ne zaupajo veË novim verskim sistemom, ki zgolj kroæijo okrog starega ega. V drugi polovici æivljenja moπka ‘pot vzpenjanja’ postane nevarna. Razvije se v prikrit egocentrizem, vzpenjanje 19

moski na duhovnizvavgust.indd 19

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

za vsako ceno, zlorabo moËi/oblasti, upošteva ideologijo in naËela, da se lahko izogiba medosebnim odnosom. To je tisto, kar sveti Pavel v Pismu GalaËanom imenuje ‘postava namesto Duha’.9 Zdi se namreË, da imajo vsi veliki duhovni uËitelji tako kot Jezus dva razliËna nivoja naukov: zaËetnega za ljudske mnoæice in drugega za zrelejπe uËence.10 Zaradi neupoπtevanja te razlike je bilo narejene veliko πkode duhovnosti. Institucionalizirana religija in veËina verskih gibanj raje ohranjajo svoje Ëlane na zaËetni stopnji. ‘Bolje delujejo’, Ëe delujejo v skladu z upravljalskim/junaπkim modelom, Ëeprav za ceno velikih izgub globine, iniciativnosti in ustvarjalnosti. Laæni kralj hoËe red in predvidljivost, ne ustvarjalnosti. S staliπËa organizacije ima seveda prav. Z duhovnega vidika pa je to povsem zgreπeno. Veliki duhovni uËitelji imajo za drugo polovico æivljenjskega potovanja drugaËno modrost. To ni veË ‘morala ega’, ki z dualizmi pojasnjuje svet. Ne ukvarja se veË z mejami in identiteto. Ne vrti se veË okrog vpraπanj: “Kdo sem?” in “Kdo je znotraj in kdo zunaj?”. Pri tej modrosti gre za ‘moralo duπe’, gre za vpraπanje “Kaj je?” Na tej stopnji moπki odkrije Boga, ki ‘daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter poπilja deæ praviËnim in kriviËnim’.11 Jezik te modrosti ne govori veË o vzpenjanju, doseganju in izvrπevanju, ampak postane poniæni jezik spuπËanja. KatoliËani ta jezik imenujemo pot kriæa in ga imamo v cerkvah ponazorjenega s postajami kriæevega pota. Obdræali smo to prispodobo, toda v kulturi 20

moski na duhovnizvavgust.indd 20

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

napredka smo izgubili njeno sporoËilo. SporoËilo je bilo preveË antikulturno. Na tej stopnji heroizem ni veË pomemben. Cilj postane nekaj, Ëesar ne moremo ne ustvariti ne nadzorovati in niti imeti kot nekaj naπega: svetost. Svetost nam je dana in jo sprejmemo; je nekaj, kar nas dokonËno (toda tiho) preoblikuje; nekaj, kar je videti celo kot ‘greπnost’. Svetost je redkokdaj videti junaπka, dokler ni svetnik æe nekaj stoletij pokopan — tedaj lahko varno zaËnemo proces kanonizacije. Pri svetosti gre za to, kdo smo v Bogu, kje stanuje naπ ‘jaz’ — pri Ëemer je naπa zavest o lastni osebnosti popolnoma prenovljena. Gabriel Marcel to imenuje “podrejenost mojega jaza Globlji ResniËnosti, ki me predstavlja bolj resniËno kot moj lastni jaz”. Pri svetosti gre za biti v Bogu, medtem ko ima zaËetno, junaπko potovanje bolj opraviti z delovanjem in uresniËevanjem samega sebe. Sveti Pavel opisuje svoje spreobrnjenje v vsaj dveh stopnjah. Prva je dramatiËno sreËanje na poti v Damask. Drugo stopnjo opisuje na bolj pretanjen naËin in z veËjo poniænostjo v tretjem poglavju Pisma Filipljanom. To se dogaja dvajset let pozneje; zdaj je nemoËen, vklenjen v jeËi. Prisluhnimo tem osupljivim besedam: “... v praviËnosti po postavi sem bil neoporeËen. Vendar, vse kar je bilo zame doslej dobiËek, to sem zaradi Kristusa zaËel imeti za izgubo ... ves to imam za smeti, da bi bil Kristus moj dobiËek in da bi se naπel v njem ...”12. Postava, ki mu je omogoËila dober zaËetek (‘prednost’), je sedaj v resnici breme. (»e 21

moski na duhovnizvavgust.indd 21

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

dvomite o silovitosti Pavlovih obËutij v zvezi s tem: beseda, ki je prevedena kot ‘smeti’, je beseda, za iztrebek.) To je zares osupljivo, Ëe pomislimo na Pavlovo junaπko mladostno ljubezen do postave, ljubezen, ki ga je vodila k pobijanju kristjanov. Pavel je bil goreË vernik in zdi se, da to pogosto pomeni dober zaËetek kljub pretiravanjem, ki so za goreËega vernika obiËajna. Enak vzorec lahko vidimo pri Janezu Krstniku. Postil se je pri jedi in pijaËi; æivel je asketsko v puπËavi, pokrit z grobo obleko, in imel skoraj za vsakogar kakπno trdo besedo. Bog uporablja takπno energijo in absolutizem, da mlade moæe napoti na duhovno pot: “ResniËno, povem vam: Med rojenimi od æena· ni bil obujen veËji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjπi v nebeπkem kraljestvu veËji od njega.”13 Pot, po kateri gre Jezus, vsebuje veliko veË potrpeæljivosti in soËutja kot grobi Janezov glas. In vendar se Jezus prepusti Janezovemu krstu kot dobri (morda nujno potrebni!) izhodiπËni toËki. Janez je krstil z vodo, toda Jezus ponuja nadaljnji krst “v Svetem Duhu in ognju”.14 Jasno je torej, da gre za dve stopnji, ki sta obe dobri. Pomembni sta zaporedje in prehod; ta je po mojem mnenju enkratno delo Svetega duha. »ez ta prehod ne moreπ niti s pomoËjo logike niti s prepriËevanjem niti s svetopisemskimi citati. Zato ni niË Ëudnega, da katoliπka tradicija daje tako pomembno mesto spovednikom in duhovnim voditeljem. V kljuËnih trenutkih prehoda ne zadoπËajo 22

moski na duhovnizvavgust.indd 22

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

odgovori iz knjig. Pravila, ki nam pomagajo na prvi stopnji, so lahko πkodljiva na poznejπih. Potrebujemo poniænost — morda celo zunanjo avtoriteto — da lahko opustimo to, kar nas je v preteklosti reπevalo. V knjigi Deptfordska trilogija Robertsona Daviesa stari duhovnik govori o stvareh, ki jih smejo izreËi samo starejπi. Opozarja, da bi moralo cerkveno pouËevanje — namesto da odseva gotovost in moË mladih — upoπtevati izkuπnje celotnega æivljenja in negotovost, ki pride z leti. Tako nam bo morda uspelo dati æivljenju smisel in ga narediti znosno. Vse, kar se je nabralo v meni, vkljuËno z vsemi svetovanji in spovedmi, kar sem jih sliπal v svojem æivljenju, vse iskrene biografije, kar sem jih prebral — vse to æeli na plano in vzklikniti: Da! Da! To je prava stvar za Ëloveka. To je Kristusova spoπtljiva ljubeznivost, ki nam potrpeæljivo pomaga osmisliti in celo uporabiti naπa leta radosti, uæitkov in zmedenosti. Takπne vrste Cerkev bi bila dobra novica za devetindevetdeset odstotkov Ëloveπtva in boljπa od kakrπnegakoli zbiranja elit. Mlad moπki s svojo ognjevito voljo po urejenosti reπi svoj problem, a za seboj pusti preveË ærtev: slabotnega, ‘outsiderja’, partnerico, homoseksualca, nekristjana, greπnika (ki ga blagovoli ‘ljubiti’, medtem ko sovraæi njegov greh). Njegov ego ostane nedotaknjen, superioren in nedosegljiv — celo za Boga. Le omehËani stari starπi lahko nauËijo takπne mlade divjake usmiljenja in potrpeæljivosti. Ni Ëudno, da veËina kultur za svoje voditelje izbira stareπine, 23

moski na duhovnizvavgust.indd 23

9/26/08 5:15:12 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

Moπki iniciacijski obredi Ob raziskovanju fenomena iniciacijskih obredov mladih moπkih (obredov, ki so bili razπirjeni tako rekoË povsod, razen v zadnjem tisoËletju v zahodnem svetu), opazimo nekaj jasnih in stalnih vzorcev. Kar je tako staro in ima tolikπno kontinuiteto, mora imeti v sebi nekaj pristnega. (Judje in kristjani bi temu lahko rekli tradicija v najboljπem pomenu besede.) PonavljajoËe se vzorce, ki sem jih odkril v iniciacijskih obredih, bi rad podal kar najbolj strnjeno. Iz tega zaklada prihajajo stvari, ki so zelo stare in presenetljivo nove hkrati. Vsebujejo dovolj oprijemljivega materiala, da pretresejo liberalce, prestraπijo konservativce, razπirijo obzorja fundamentalistom in obrzdajo verske navduπence. Poleg tega bodo potrdile tudi njihove najgloblje dvome. Pomenljivo je najprej dejstvo, da je veËina kultur pojmovala moπko iniciacijo kot absolutno potrebno, le malo od njih pa je imelo æenske iniciacijske obrede — ti so poleg tega imeli tudi zelo drugaËno sporoËilo in nalogo. Osebe, ki so v doloËeni kulturi ‘na dnu’ druæbe, navadno ne potrebujejo ‘iniciacije’. Æivljenje jih je æe pouËilo o tem, Ëesar se morajo tisti, ki imajo moË, πe nauËiti. To dejstvo bo z razlago postalo bolj razumljivo. Pri iniciaciji (tako kot pri moπkih arhetipih kralja, bojevnika, ljubimca in Ëarovnika) gre vselej za moË: kako jo uporabljati in kako ne. »e kultura svojih moπkih veË ne pouËuje o pravilni uporabi moËi, lahko sklepamo, da bodo svojo moË zlorabljali ali 25

moski na duhovnizvavgust.indd 25

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

pa se je izogibali — in oboje povzroËi skupnosti izgubo. Kadar imajo moË tudi æenske (to velja za viπje druæbene sloje in za razvite dræave), bi seveda tudi one potrebovale iniciacijske obrede. Prvotni krπËanski iniciacijski obredi krsta in birme so bili obvezni za vse vernike. Slediti Jezusovi poti zavestne odpovedi moËi pomeni velik zalogaj za vsakogar, za moπke in æenske, bogate in revne, za jude in Grke.15 OËitno je, da so bile v krπËanski simbolizem vkljuËene πtevilne prvobitne, poganske prvine, in so se v njem nadaljevale: simboliËna utopitev/smrt, maziljenje, golota, sreËanje z Bogom, zamenjava oblaËil, razsvetljenje z ognjem, novo ime, mentorji/ botri, nov status, πirπa druæinska identiteta. Zakrament birme so v zadnjem Ëasu sicer spet postavili v leta, primerna za iniciacijo, v puberteto, toda simboliËna klofuta je bila na æalost opuπËena. Na sploπno je drzni simbolizem iniciacije doæivel proces oËiπËenja, omrtviËenja in olepπevanja. Tako mu je bilo odvzete veliko moπke energije. Iz simboliËne utopitve smo naredili ‘πkropljenje’ ljubkih dojenËkov v belih Ëipkah. Zato ni Ëudno, da moπki æe veË stoletij ne razumejo sporoËila — in se zaradi teh ‘mehkih’ ceremonij poËutili ‘skopljene’. Gre za pomembno temo, ki je potrebna temeljitega πtudija in prenove. Posipanje s pepelom, ki je bilo odrinjeno na zaËetek postnega Ëasa, bi morali spet vkljuËiti v kakπen celovit in moËan obred. (Upam, da bo to prebral tudi kakπen dober zakramentalni teolog in kakπen dober πkof!) 26

moski na duhovnizvavgust.indd 26

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krπËeni v Kristusa Jezusa, krπËeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moËi OËetovega veliËanstva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti æivljenja. »e smo namreË z njim zraπËeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.16 Iniciacija moπkih izraæa pet pomembnih sporoËil — ob pomoËi besed, preizkuπenj, skupnosti in simboliËnega zadajanja ran. Iniciator mora predvsem verjeti v pomembnost dogajanja. Glede tega si morajo biti iniciatorji in iniciiranci enotni. Iniciacija nikakor se sme biti sreËanje skeptikov ali opazovalcev in tudi ni prehod v nekaj resniËnega in trajajoËega. Slutim, da je zgodnja katoliπka teologija z izrazom ex opere operato hotela povedati prav to. Iniciacijski obredi so tako kot vsako dobro bogosluæje vedno javna slovesnost, katere stari in novi pomeni so druæbeno priznani. Ko se obredi zgodijo, za vedno pustijo svoj peËat. Pomen je jasen in dokonËen: fant je postal moπki; ni mu treba πe naprej ‘posnemati’ pravih moπkih in se dokazovati (kot naπi mladeniËi). Zdrave kulture se izraæajo z obveznimi svetimi obredi, ki ‘odreπijo’ njihove ljudi. Zdi se, da je moπko gibanje odkrilo svoj temeljni pomen prav v Ëasu, ko v cerkvene zakramente πtevilni ne verjamejo veË. Pet sporoËil iniciacije je izziv sodobni psihoterapiji in 27

moski na duhovnizvavgust.indd 27

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

sodobnemu ukvarjanju s samopodobo. Posvetne terapije morajo vztrajati pri potrjevanju posameznikovega jaza. To je edino, kar jim preostane. »e nimamo veË mitologije, nam preostaneta le πe patologija in zasebno, neuËinkovito zdravljenje te patologije. »e nimamo veË ‘velike religije’, nismo veË povezani s πirπim svetom pomenov, ‘odrezani’ smo od Boga, ki bi nas lahko reπil naπih malih jazov in naπega osamljenega iskanja smisla. Moπki, ki je opravil iniciacijo, ve, da je pomemben. Kot je rekel sveti Pavel, so vse loËitve laæne. Edino, kar je pomembno, je Kristus, ki je “vse in v vseh”.17 Celo v drobcu, ki sem jaz ... Iniciacijski obredi izraæajo naslednjih pet sporoËil: 1) Æivljenje je naporno. To vedi vnaprej in ga ne zapravljaj s poskusi, da bi ga naredil lagodno — to bodo poskuπali vsi moπki, ki niso bili iniciirani. Æe vnaprej moramo biti zaznamovani s ‘kriæem’, sicer se ga bomo vse æivljenje izogibali. “Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen.”18 2) Umrl boπ. Fant mora ob preizkuπnjah, omedlevicah, ranah, sooËanju s smrtjo in v strahu pred smrtjo doæiveti resniËnost umrljivosti. Brez prave kozmologije smo ujeti v lastno patologijo in vpraπanje kdo je tega kriv? Vse rane morajo postati ‘svete rane’, da nas pripravijo na konËni odhod. 28

moski na duhovnizvavgust.indd 28

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

3) Nisi tako pomemben. Fanta mora iniciacija pravilno umestiti v svet, tako da bo svet spoπtoval, sicer bo imel popaËeno zavest o sebi in bo potreboval nenehno potrjevanje (sodobno gibanje za boljπo samopodobo). Poniænost je bistvenega pomena za Ëlovekovo resnico in sreËo. 4) Nimaπ nadzora. Fanta mora iniciacija privesti do meja njegovih moËi in do meja njegovih sposobnosti za nadzorovanje rezultatov. Tako se bo nauËil zaupati drugemu. Ne æivimo v svetu neomejenega napredka, ampak v omejenem svetu. Bog je tisti, ki nadzoruje. Priznati moramo svojo nemoË. 5) V tvojem æivljenju ne gre zate. Si samo delËek neËesa in Nekoga, ki je veliko veËji od tebe. Tvoja naloga je posluπati, ubogati, obËudovati, ne pa raËunati. Si del velike in svete skrivnosti. V nasprotnem primeru si boπ domiπljal, da si sam ustvaril vse vzorce in da je tvoja naloga, da jih razreπiπ. Za konec æelim predstaviti nekakπen diagram, ki ga uporabljam na duhovnih vajah za moπke v razliËnih dræavah sveta. Namenjen je predvsem tistim, ki jim vizualna predstava pomaga k laæjemu razumevanju. Upam, da boste tako dobili predstavo o stopnjah vzpenjanja in spuπËanja. Vendar se moramo zavedati, da æivljenje ni nikoli podobno ravni Ërti, ampak veliko bolj spominja na 29

moski na duhovnizvavgust.indd 29

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

spiralo. Verjetno velikokrat potujemo po kroænicah velikonoËne skrivnosti, vendar vsakokrat pod vodstvom Boæje previdnosti na novi ravni. Upam, da bo ta diagram pomagal tudi razumeti, da je tisto, kar je za mladega moæa dobro in potrebno, za starejπega pogosto pogubno. Zaobljubljeni na tej æivljenjski poti postaja vedno bolj ‘sin obljube’. Zaobljube mlademu moπkemu pomagajo zaËeti in usmerjati njegovo potovanje, tako da bo nekega dne dovolj prepriËan vase in moËan, da bo razumel pravi pomen kriæa. »e mladeniËu na lepem poskuπamo podati ves nauk o kriæu, bo πel mimo njegovih uπes ali pa bo kriæ razumel zgolj kot krπËanski logotip (to je najbolj razπirjeno zmotno razumevanje kriæa, kar jih danes vidim) ali pa si bo ustvarjal umetne ‘kriæe’ (paralizo, analizo, nevrozo), da bi se povzdignil k svetosti. Ne preseneËa, da Jezus ni govoril o kriæu ali ga nosil, dokler ni bil star vsaj tridesetih let. Mladi moπki (in hudo poniæani moπki) si bodo iz vsakega duhovnega nauka, celo iz evangelija, ustvarili samo πe eno moænost za vzpon! Morda je tudi zato Jezus pouËeval zrele moπke, ne pa otrok ali mladine. V drugi polovici æivljenja je moπki potrpeæljiv prejemnik daru. Nekdo drug je zrasel in on se je pripravljen manjπati.19 Nekdo drug daje obljube njemu, obljube, kakrπne lahko dræi samo Bog.

moski na duhovnizvavgust.indd 30

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

moski na duhovnizvavgust.indd 31

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

STA

(zgodnja najstniπka

leta) eta)

2. l (do 3

’ POTOVAN

©KO

‘JUNA

ADI ML

Obdobje neizoigibnega idealizma mladega moπkega, ko mora doæiveti svojo lastno moË in sposobnosti. Nujna egocentriËnost: ni zaljubljen v Boga, ampak v svojo idejo zaljubljenosti. Obdobje dolænosti, odgovornosti, trdega dela, odlaganje zadovoljitve æelja, Ërno-belega pogleda na svet. JEZNI MLADI MOÆ PraviËniπtvo, ki je Nikoli ne doæivi svoje lastne nezrelo in nevarno, moËi, dobrote in moænosti. Ëeprav je iskreno in (V nekaterih primerih je to velikoduπno. ‘Ærtprednost na duhovni poti — vovanje’ namesto kot zgodnja iniciacija — Ëe ‘milosti’. zmore v vsem tem videti Boga in se prebiti do svojega globljega jaza.) Po navadi vodi v negativno odzivanje.

ZAVEST O SEBI

Izoblikuje se mu obËutek za lastne meje. ObËutek za lastni jaz, ki omogoËa odpoved svojemu egu: “pπeniËno zrno mora umreti, sicer ostane samo pπeniËno zrno” (prim. evangelij po Janezu 12,24).

RE NO

moski na duhovnizvavgust.indd 32

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

STA

EC NOR

Ne dojame. Poskuπa se πe naprej vzpenjati kljub oËitni nesmiselnosti in kljub povabilu k spremembi (plitvi moπki).

SOO»ENJE Z OMEJITVAMI

POTOVANJE V ZAGRENJENOST

(med 35. in 50. letom)

POTOVANMoπki se sooËa z izzivi, vendar pri tem ni

Pride v krizo srednjih let: obdobje izgube smisla, vËasih v navzoËnosti porazov, zlomov in poskusov vnoviËne osvojitve moËi in nadzora. SooËa se z omejitvami, æivljenjskimi protislovji in skrivnostmi — s kriæem. Junaπke kreposti po navadi ne delujejo veË. Potrebni sta poniænost in poπtenost. ZaËenja spoznati, da nadzor ni njegov, ampak da vse nadzoruje Bog.

Potrebuje OD RO duhovno vodstvo, STI ker stara pravila ne veljajo veË. PrepuπËa se æivljenju: zaupanje, potrpeæljivost, vdaja, prepustitev, soËutje, temna moË vere. Abrahamovsko potovanje od tistega, kar ima, k tistemu, Ëesar nima. KonËno je dovolj gotov, da lahko sprejme negotovost. »as boleËih spoznanj in sprememb. Treba je na novo opredeliti, kaj pomenita zmaga in uspeh — s staliπËa Kristusove velikonoËne skrivnosti. Ne more veË ponavljati molitev — mora moliti, da preæivi. Lastno senco ne le sprejema, temveË jo tudi objame, ji odpusti in jo prepozna kot dar. Zavræeni kamen postane vogalni kamen (prim. 1. Petrovo pismo 2,7). Ne gre veË za ‘ærtvovanje’, ampak za ‘milost’.

SVETI NOREC Ljubljeni Boæji Sin, zmehËani ‘stari oËe’, ki lahko sprejema æivljenjska protislovja, ker je Bog v njem vse izpolnil. Bog ima konËno nadzor. Vrnitev k preprostosti, v rajski vrt. Brez presojanja, dokazovanja svojega prav in nadzora. Biti Ëlovek je pomembneje od samopodobe, vloge, moËi, ugleda in imetja. Ima ‘vse’! 33

moski na duhovnizvavgust.indd 33

9/26/08 5:15:13 PM

Beseda k prenovljeni izdaji

moski na duhovnizvavgust.indd 34

9/26/08 5:15:13 PM

Potreba po harmoniËnem povezovanju Vsaka rast je teæavna in boleËa. Moji pogledi na ta proces in moji odgovori na vpraπanja, ki mi jih postavljajo ljudje, izhajajo iz mojih izkuπenj, pa tudi iz prebranih knjig in pogovorov. Lahko se zgodi, da vam bodo knjige, ki so navedene v opombah, bolj koristile kot moje besede; prav zato so tudi omenjene. Izkuπnje in pogledi drugih avtorjev so morda bliæje temu, kar potrebujete za napredovanje na naslednjo stopnjo duhovnega razvoja. Moji pogledi na potrebe moπkih pri njihovem duhovnem razvoju v veliki meri izhajajo iz izkuπenj mojega pastoralnega duhovniπkega dela v dveh zelo razliËnih okoljih. Nekaj veË kot trinajst let sem bil duhovnik skupnosti Novi Jeruzalem (New Jerusalem) v Cincinnatiju v Ohiu. Najustrezneje bi jo oznaËil kot skupnost z doloËenim namenom. Skupnost Novi Jeruzalem smo ustanovili, da bi ustvarili krπËansko skupnost, ki bi se razlikovala od sicerπnjih katoliπkih modelov æupnijske ali redovne skupnosti. Zadnjih nekaj let sem eden od voditeljev Centra za delovanje in kontemplacijo v Albuquerqueu v Novi Mehiki. Tu ne 35

moski na duhovnizvavgust.indd 35

9/26/08 5:15:13 PM