Revija Moj otrok in vrtec

moj

OTROK& VRTEC

Revija za starŠe OTROK V VRTCU Številka 1 - oktober 2011

TEDEN

otroka Lili Žagar, Marko Potrč in Tilen

ter njihovo družinsko življenje

sporazumevanje Komunikacija med otroki in starši

15. oktober Svetovni dan hoje

Kako varčevati za otrokovo prihodnost?

PRILOGA: Varčevanje +

Nepremič

nine na

Bolha d.o.o., Bravničarjeva ulica 13, Ljubljana

Iščete dom?

Gradite?

Opremljate?

Gradnja

na

Dom na

BESEDA UREDNICE

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

UREDNICA: Tina Lupša Hat E-NASLOV: tina.hat@mojotrokinvrtec.si Na naslovnici:

Lili Žagar, Marko Potrč in njun Tilen

03

moj

OTROK& VRTEC

Revija za staRŠe OtROK v vRtCU Številka 1 - oktober 2011

TEDEN

otroka

Lili Žagar, Marko Potrč in Tilen

ter njihovo družinsko življenje

sporazumevanje Komunikacija med otroki in starši

15. oktober Svetovni dan hoje

Kako varčevati za otrokovo prihodnost?

PRILOGA: Varčevanje +

FOTO: Alen Karupovič

Dragi starši!

Dobrodošli med vrsticami nove, zanimive in strokovne revije MOJ OTROK in VRTEC. S ponosom vam predstavljam prvo številko in vas vabim, da nas prebirate vsak mesec.

Revija je namenjena prav vam, dragi starši. Z njo vam želimo približati zanimive vsebine iz vsakdana vaših otrok in dogajanja v vrtcu.

Ponuditi vam želimo vsebino, ki bo po vaši meri in bo dajala odgovore na vaša vprašanja. Zato ste vabljeni k sodelovanju tudi vi. Veseli bomo vaših prispevkov in komentarjev. Lahko jih pošljete v naše uredništvo ali objavite na naši Facebook strani.

V prvi številki revije lahko preberete zanimive članke, ki so jih za vas pripravili vzgojiteljice in strokovnjaki z različnih področij. V njej boste našli tudi prilogo o varčevanju in zgodbo o družinskem življenju Lili Žagar in Marka Potrča. Prebrali boste lahko vse v zvezi s tednom otroka in se seznanili s projektom, ki bo potekal ob svetovnem dnevu tega gibanja.

Ponosni smo na sodelovanje s Skupnostjo vrtcev Slovenije in na njihovo podporo našemu projektu, ki vam omogoča, da nas lahko najdete na policah v vrtcih.

MOJ OTROK in VRTEC Revija za starše otrok v vrtcu

izdajatelj Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1 2000 Maribor T: 02 250 28 00 F: 02 252 40 92

direktor mag. Rok Podgornik

urednica Tina Lupša Hat tina.hat@mojotrokinvrtec.si

uredništvo www.mojotrokinvrtec.si urednistvo@mojotrokinvrtec.si T.: 02 250 28 57 F.: 02 252 40 92

trženje marketing@mojotrokinvrtec.si T.: 02 250 28 57 F.: 02 252 40 92

foto arhiv Založbe Forum Media

grafična podoba in prelom Info-net d.o.o.

tisk Schwarz d.o.o.

naklada 30.000 izvodov

KOLOFON

Napake v tisku so možne. Izjave avtorjev ne odsevajo nujno stališč uredništva. Vse pravice so pridržane. Kakšno koli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last oglaševalcev.

OPOZORILO

P. S.: Ne zamudite prihodnje, novembrske številke revije MOJ OTROK in VRTEC. Na zadnjih straneh najdete napovednik zanjo.

Informacije v reviji so navodila za ravnanje in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom, zato jih pred uporabo vedno preverite pri svojem zdravniku ali drugem strokovnjaku. Izdajatelj ne odgovarja za nastale težave, povezane z uporabo informacij iz revije brez predhodne preverbe. Avtorji revije izražajo svoja stališča in ne stališč uredništva.

04

KAZALO

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

www

.mojotrokinvrtec.si .com/mojotrokinvrtec .com/mojotrokinvrtec

12

Obiskali smo javni zavod Vrtci Občine Moravske Toplice

19

Ali je moj otrok hiperaktiven?

V tej številki preberite ...

07 PRILOGA: Varčevanje+ 10 Osrednja tema v vrtcu 14 na naslovnici

Kako varčevati za otrokovo prihodnost?

Preverili smo, kaj ponujajo banke in zavarovalnice V ponedeljek, 3. oktobra, se začne teden otroka, ki je program Zveze prijateljev mladine Slovenije in temelji na zaznamovanju svetovnega dneva otroka Lili Žagar, Marko Potrč in Tilen so nam povedali, kakšno je njihovo družinsko življenje in kako poteka vzgoja pri njih doma

IN RAZVOJ: 18 VZGOJA Govor, jezik, sporazumevanje

Naloga staršev je, da ustvarimo toplo in prijetno okolje, v

IN RAZVOJ: 20 VZGOJA Vloga staršev pri vzgoji otroka

Postavljanje mej je ena od osrednjih vlog staršev pri

22

PREHRANA IN GIBANJE: Svetovni dan hoje

katerem bo otrok rasel in se učil zapletenega jezika

vzgoji 15. oktober je svetovni dan hoje. Hoja in stalno gibanje celotnega telesa sta pogoj in temelj za zdravje in vitalnost človeka.

VZGOJITELJICE: 24 VLOGA Bonton otrok

V vrtcu je to pobral, je najpogostejša izjava staršev, ki so v

VRTCA: Gibanje v prvem 30 VPLIV starostnem obdobju

Raziskava je potekala med otroki prvega starostnega

Dra starši! V vas k sodel oblikovanju n obravnavi števil tudi vaše mnenj pošljete jih lahko ali jih napišete book strani. Pr pošljete fotog otrok in na član

zadregi pred prijatelji

obdobja in dala zanimive ugotovitve

NAŠI PARTNERJI

NOVIČKE

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

05

AVTOR: Uredništvo E-NASLOV: urednistvo@mojotrokinvrtec.si

ZABAVA IN UČENJE Z LESENIMI IGRAČAMI WOODY

8. 10. 2011 in 15. 10. 2011 / 10.00

Lesene igrače proizvajalca Woody, ki je specializiran za proizvodnjo visokokakovostnih lesenih igrač, so odgovor na povpraševanje kupcev po cenovno dostopnih, kakovostnih, uporabnih in po videzu privlačnih lesenih igračah. Poleg uporabnosti in varnosti so igrače Woody izdelane z upoštevanjem razvojnih faz otrok. Proizvajalec ima tako vedno v mislih motorične sposobnosti in psihološke potrebe otrok v posameznih stopnjah razvoja.

Vse igrače Woody so testirane v skladu z najstrožjimi medna­ rodnimi standardi.

Lutkovna pravljica za posebno radovedne otroke, ki hočejo vedeti, zakaj je pravljica pravljica, zakaj je nebo modro, zakaj se svet vrti in zakaj smo mi, kdaj bo »potem«, kam gre voda, od kod je veter in zakaj je vprašaj vprašaj, pa za njihove radovedne starše, ki imajo vedno manj odgovorov in sami ... vedno več vprašanj.

Lutkovno gledališče Maribor, Velika dvorana

?ZAKAJ

agi Vabimo lovanju pri naše revije. Pri lnih tem želimo je in predloge – o na naš e-naslov e na naši Facerav tako lahko grafije svojih apišete kak nek.

www.babycenter.si

50 let bralne značke

FOTO: Boštjan Lah

Režiser: Jakub Vašíček Lutkovna predstava za otroke od 5 let

www.lg-mb.si

3. 10. 2011 / 13.00 teden otroka

pojdiva s knjigo v svet Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letošnja tema je Pojdiva s knjigo v svet in je posvečena 50-letnici bralne značke. Z njo želijo opozoriti na pomen branja. www.zpms.si

KNJIGE

eni taki luštni mravljinci,

lo po koži in malo pod kožo,

etlikajo, te malo pobodikajo,

gajo in ti malo požugajo …

fotografija: Tomaž Grdin

Ivan Gregorčič

GOMAZINCI Avtorica: Maja Smole Đorđevič Založba: Založba Goga

MALI JAN S KOPICO VPRAŠANJ

NEŽINE ČRKE ZA OTROKE

ŽIVALI NA SLOVENSKIH KMETIJAH

ŽIVALI V SLOVENSKIH GOZDOVIH

Avtorji: M. de Laubier, M. Aubinas, G. Boulet Založba: Celjska Mohorjeva družba

Avtorica: Zmaga Glogovec Založba: Celjska Mohorjeva družba

Avtorica: Sandra Pohole Založba: K8 dizajn

Avtorica: Sandra Pohole Založba: K8 dizajn

OBLIKE Avtor: Simeon Marinković Založba: Rokus Klett

SURIKATE

v ZOO Ljubljana sobota, 8. 10. 2011

P

o zadnjem dnevu v tem mesecu, ki je znan kot dan varčevanja, se je ves oktober uveljavil kot mesec varčevanja. To je opazno zlasti v bankah in zavarovalnicah, kjer je ponudba varčevanj in naložbenih zavarovanj v oktobru še posebej pestra. >>

Varčevanje Varčevanje za otrokovo prihodnost

+

08

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

priloga varčevanje

AVTORICA: Tina Lupša Hat

Varčevanje je pomembno, saj lahko z njim omogočimo brezskrbnejšo prihodnost svojim otrokom.

Pri načrtovanju svojih družinskih financ ne smemo pozabiti, da so časi, v katerih živimo, vse bolj nepredvidljivi.

Varčevanje za otrokovo prihodnost Varčevanje je pomembno, saj lahko z njim omogočimo brezskrbnejšo prihodnost svojim otrokom. Kljub življenjskim stiskam in težkim razmeram, v katerih so se znašli tudi mnogi starši, je treba že danes razmišljati vsaj za 15 let naprej in varčevati za otrokovo prihodnost. Celo z zelo majhnimi zneski je mogoče nekaj privarčevati, smiselno pa je, da za varčevanje namenimo tudi tisto, kar otrok dobi v dar.

Oktober je tudi nas spodbudil, da se dotaknemo varčevanja in pripravimo pregled ponudb bank in zavarovalnic na slovenskem trgu. V uredništvo smo prejeli dolge opise ponudb in prav v vseh je bilo omenjeno tudi varčevanje za najmlajše.

Ponudbe se seveda razlikujejo. Najpomembnejše je, da se že vnaprej odločimo, kakšen bo namen varčevanja in kakšna oblika

je za nas najustreznejša. Banke ponujajo klasične račune za najmlajše, v zavarovalnicah pa lahko varčujemo tako, da skle­ nemo katero od kombinacij naložbenih, življenjskih in nezgodnih zavarovanj.

Banke otroke privabljajo s svojimi maskotami Nova KBM navdušuje s Sitkom, ki nagrajuje otroke za njihovo varčevanje, in ponuja različne oblike varčevanja in nagrajevanja.

Abanka Vipa ponuja namensko varčevanje, rentno varčevanje, naložbo v zlate naložbene palice in depozite za fizične osebe.

Pri SKB Banki, ki ima krilatega pujska Papija, lahko odpremo ­osebni, varčevalni ali varčevalni račun zvestobe. Sparkasse ponuja namensko varčevanje, varčevanje v skladih ESPA in s Triglavom DZU življenjsko varčevanje in varčevalni račun Brihta.

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

Najpomembneje je, da se že vnaprej odločimo, kakšen bo namen varčevanja in kakšna oblika je za nas najustreznejša.

Probanka ima v svoji ponudbi varčevalni račun Prožabice, Raiffeisen banka maxi varčevanje, maxi varčevanje v skladih in rentno varčevanje, Unicredit pa otroški bančni račun Palček.

Zavarovalnica Triglav ima posebej izdelan paket Fleks za mlade - to prilagojeno naložbeno zavarovanje združuje varčevanje, življenjsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje za otroke. KD Življenje ponuja naložbena življenjska zavarovanja Fond polica družina in Fond polica otrok. Generali ima naložbeno življenjsko zavarovanje Baby garant plus, Zavarovalnica Maribor pa Junior štipendijsko naložbeno zavarovanje in Junior Fleks Pension.

Pri načrtovanju svojih družinskih financ ne smemo pozabiti, da so časi, v katerih živimo, vse bolj nepredvidljivi.

Naši otroci pa bodo potrebovali finančno pomoč, ko bodo stopali

09

na samostojno življenjsko pot. Zato začnimo varčevati zdaj in namenimo vsaj majhen znesek za boljšo prihodnost. Vse, kar bomo privarčevali, nam bo čez nekaj let prišlo še kako prav.

O tem, katero varčevanje izbrati, je treba dobro premisliti in povprašati svetovalce v bankah in zavarovalnicah. Vsekakor pa je dobro, da začnemo varčevati čim prej.

10

osrednja tema v vrtcu

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Simona Kaučič, ravnateljica javnega zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice

TEDEN

otroka

Življenje brez

prijateljstva

je prazno

Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Temelji na svetovnem dnevu otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (IVCW) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za zaznamovanje tega dne.

Teden otroka se vedno začne prvi ponedeljek v oktobru, ki je po priporočilih Združenih narodov svetovni dan otroka (pojavlja se tudi termin mednarodni otroški dan), in traja sedem dni. V tem času potekajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji – tudi v vrtcih, v javnost pa se po medijih posredujejo sporočila otrok, ki jih pripravi ZPMS na podlagi sklepov nacio­nalnega otroškega parlamenta in po­vzetkov ugotovitev iz analize klicev na

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

11

TOM telefon otrok in mladostnikov.

V letu 2011 se teden otroka začne v ponedeljek, 3. oktobra. Letošnja tema bo POJDIVA S KNJIGO V SVET. Prireditve bodo posvečene 50-letnici bralne značke, katere cilj je opozoriti na pomen branja.

Odrasli se moramo zavedati, da knjiga je in bo ostala pomemben dejavnik pri razvoju človeka. Prav zaradi tega bi morali spodbujati otroka k branju in mu pomagati, da bo vzljubil knjigo.

Knjiga naj bi nas spremljala že v najzgodnejšem otroštvu. Glede na čas, ki ga otroci preživijo v vrtcu, in glede na usposobljenost strokovnih delavcev, ki delajo v njem, je vrtec primeren kraj za spodbujanje k branju. Pripovedovanje in glasno branje na tej stopnji utrjuje ta otrokovo vez z odraslim, prisotna pa je vez med fizičnim in estetskim ugodjem. In prav iz tega lahko izhaja kasnejša pozitivna naklonjenost do knjige oz. samostojnega branja.

Javni zavod VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE

Vsi zaposleni v našem zavodu se trudimo, da svoje delo opravljamo kakovostno, saj želimo biti dober in uspešen vrtec, ki bo poznan tudi navzven, in kar je še pomembnejše – želimo biti vrtec, kjer se bodo otroci dobro počutili in bodo radi prihajali.

Posebnost našega zavoda je, da otrokom ponujamo veliko obogatitvenih in dodatnih dejavnosti. Zelo ponosni smo na to, da smo pred dvema letoma v naše oddelke uvedli zgodnje učenje tujega jezika. Poučevanje so prevzele strokov­ ne delavke, ki so se seveda dodatno usposobile. Nekatere delavke smo ­usposobili tudi za vodenje plesnega krožka in pevskega zbora.

Vrtec združuje šest enot: BOGOJINA, FILOVCI, FOKOVCI, MARTJANCI, MORAVSKE TOPLICE in DVOJEZIČNA ENOTA PROSENJAKOVCI – KÉTNYELVŰ ÓVODA PÁRTOSFALVA.

“Obstaja zelo ­maj­hna razlika med nekom, ­ki ne zna brati,­ in nekom, ki ne želi brati. Rezultat ­obojega je neznanje.”

(Jim Rohn)

12

FOTO reportaža

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORJI IN FOTO: strokovne delavke javnega zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice in ravnateljica Simona Kaučič

ENOTA FOKOVCI V tem šolskem letu je v tej enoti oblikovan le en oddelek. Zdaj otroci gostujejo v prostorih OŠ Fokovci, ki je v neposredni bližini, saj so bili v julij­ skem neurju poplavljeni vsi prostori vrtca. Čeprav se je sanacija začela takoj, otroci 1. septembra niso mogli v vrtec. Ravnateljici in zaposlenim na šoli smo zelo hvaležni, da so nam odstopili prostore.

DVOJEZIČNA ENOTA PROSENJAKOVCI – KÉTNYELVŰ ÓVODA PÁRTOSFALVA Otroci v tej enoti imajo na razpolago dve med seboj povezani igralnici. V eni so urejeni različni kotički, ki otrokom omogočajo veliko ustvarjalne igre, v drugi pa je veliko prostora za različne gibalne aktivnosti. Posebnost te enote je dvojezičnost. Vse dejavnosti potekajo v slovenskem jeziku in v jeziku manjšine, tj. madžarščini. Tako otroci že v predšolskem ­obdobju, ki je najpomembnejše za razvoj govora, hkrati usvajajo kar dva jezika.

Obisk vrtca javni zavod VRTCI občine moravske toplice

enota martjanci

enota bogojna

Ta enota je edina v našem zavodu, ki je namensko grajena.

Pred tremi leti je pridobila prizidek in tako imamo zdaj tam oblikovane tri oddelke. Vse igralnice so velike in omogočajo prijetno in sproščeno igro ter delo. Vsaka ima tudi izhod na pokrito teraso, ki je dovolj velika za gibalne dejavnosti otrok.

V treh igralnicah je prostor za dva oddelka. Zaradi majhnosti igrišča in tudi lege te enote otroci veliko raziskujejo bližnjo okolico ter tako spoznavajo naravo v vsej njeni raznolikosti. Že nekaj minut hoje stran so prelepi gozdovi, vinski nasadi in še kaj.

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

13

VRTEC kraj za igro in nasmeh

enota moravske toplice V tej enoti so oblikovani trije oddelki. Njena posebnost so bivalne enote za otroke drugega starostnega obdobja. Preostala oddelka sta nastanjena v prostorih stare stanovanjske hiše. Prostori so sicer majhni, a dajejo občutek domačnosti. Strokovne delavke se zavedajo majhnosti prostorov, zato izkoristijo vsako priložnost za bivanje na prostem. Vrtec je namreč obdan s prelepim igriščem, ki ponuja veliko možnosti za različne športne in tudi druge dejavnosti.

enota filovci V tej enoti je samo en oddelek.

Velika igralnica je prijetno okolje za igro in delo otrok, saj je v njej urejeno veliko igralnih kotičkov, ki otroke spodbujajo k sproščeni in ustvarjalni igri. Bogato in raznovrstno glasbeno, likovno, plesno in gledališko okolje z različnimi spodbudami otrokom omogoča doživljanje sebe in drugih, okolice in umetnosti.

Želite, da obiščemo tudi vaš vrtec in ga predstavimo v reviji MOJ OTROK in VRTEC?

Pišite nam na e-naslov ­ rednistvo@mojotrokinvrtec.si u ali na naslov ZALOŽBA FORUM MEDIA, uredništvo revije MOJ OTROK in VRTEC, Prešernova ulica 1, Maribor. Vse vzgojiteljice in vzgojitelje pa vabimo, da sodelujejo in pripravljajo prispevke za revijo ter predstavijo delo vrtca in svoja prizadevanja za razvoj otrok.

14

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

intervju

AVTORICA: Tina Lupša Hat FOTO: Alen Karupovič

Čeprav ju že nekaj časa ni opaziti na televizijskih ekranih, nismo pozabili nanju. Zdaj se vračata v javnost.

Lili Žagar, nekdanja voditeljica oddaje Svet na Kanalu A, ki se je predala materinstvu in se posvetila svojemu sinu Tilnu, bo vodila resničnostni šov Kmetija na Pop TV, ki se bo začel predvajati oktobra.

Marko Potrč, odličen radijski moderator, Guinnessov rekor­ der v nepretrganem vodenju radijskega programa, dobitnik dveh viktorjev, nekdanji parad­ ni voditelj oddaje Svet na Kana­ lu A in nekdanji moderator na Radiu 1, Radiu City in Radiu Center, pa začenja svoj lastni medijski projekt in zadnje leto vso svojo energijo usmerja v to.

Lili in Marko

o nepozabnih družinskih trenutkih

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

»Pri vzgoji se nekako opirava na to misel: Samo en način je, kako vzgojiti otroka tako, da bo krenil po pravi poti, in sicer tako, da sami hodite po njej.« Lili in Marko pravita, da se je njuno življenje ob rojstvu Tilna zelo spremenilo: »Dobiti otroka je zagotovo ena največjih prelomnic v človekovem življenju in ne znava si več predstavljati svojega vsakdana brez Tilna.

Včasih se v šali sprašujeva, kaj sva sploh počela z vsem tem časom, ki sva ga imela, ko sva bila še sama. S starševstvom pridejo lepi in nepozabni trenutki, hkrati pa tudi velika odgovornost, saj moraš to malo bitje pripravite na samostojno življenje nekega dne.«

Kot starša sta bila postavljena že pred mnoge preizkušnje. Življenje z otrokom si je težko predstavljati, preden imaš otroka, pravita. Od prijateljev in sorodnikov sta dobila veliko takšnih in drugačnih nasvetov, z njima so delili mnoge izkušnje in zgodbe, vendar sta vse morala izkusiti na svoji koži, saj so brez tega vse te besede prazne. »Velika preizkušnja, če lahko temu tako rečeva, je bila npr. orga­ nizacija časa – kako ob otroku postoriti še vse drugo. Najtežje nama je bilo, ker sva bila že od samega začetka sama za vse. Živeli smo daleč stran od najinih staršev in nismo nikoli imeli blizu kakšne babice, ki bi lahko, ko bi bilo to nujno potrebno, priskočila na pomoč. Včasih bi pomoč babice res prav prišla. Hkrati pa je res, da smo tako še bolj držali skupaj in ima najina družina zato še trdnejše temelje,« sta prepričana.

Menita, da šele čas pokaže, ali je bila dobra.

Zavedata se, da vsega ne moreš narediti prav, in dodajata: »Trudiva se, da Tilna vzga-

java po svojih najboljših močeh. Želiva ga vzgojiti tako, da bova nanj vedno ponosna.« Mnogi starši si pri vzgoji pomagajo z literaturo, a je treba najti čas za branje – Lili in Marko sta za darilo dobila knjigo Z otrokom lahko sodelujete, vendar jima je še ni uspelo prebrati. »Že nekaj dopustov jo vlačim s sabo, v upanju, da jo bom imela čas prebrati, ampak ko imaš toliko starega otroka, kot je Tilen, je to nemogoče. Starši, ki imajo majhnega otroka, službo in babico daleč proč, vedo, da se za knjige redko

15

najde čas,« nam je v smehu povedala Lili. Pri vzgoji Tilna se najbolj opreta na mnenje Markove mame, ki je po poklicu vzgojiteljica, in kadar naletita na težavo, se najprej obrneta na njo. »Do zdaj nama je vedno prav svetovala in splačalo se je poiskati pomoč, saj lahko sam delaš tudi kaj narobe,« je povedal Marko. »Pri vzgoji se nekako opirava na to misel: Samo en način je, kako vzgojiti otroka tako, da bo krenil po pravi poti, in sicer tako, da sami hodite po njej.«

Vzgoje ne delita na moderno in tradicionalno, temveč na dobro in slabo.

16

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

Tilen JE družabnost, komunikativnost, ener­ gijo in pogum dedoval po očetu, nežnost, radovednost in trmo ter zasvojenost s sladkarijami pa po mami.

Na fotografiranju za našo revijo je Tilen kar zasenčil svoja starša.

Lili in Marko pravita, da je Tilen to družabnost, komunikativnost, energijo in pogum dedoval po očetu, nežnost, radovednost in trmo ter zasvojenost s sladkarijami pa po mami.

Seveda nismo mogli mimo njunih spominov na vrtec.

Marko nam je povedal: »Kot večina otrok imam tudi jaz zelo lepe spomine na vrtec.

Spomnim se sicer tudi, da je zjutraj včasih bilo težko vstati. In to kljub temu da sem bil med tistimi otroki, ki niso veliko dali na spanje. Ampak je ves napor zgodnjega vstajanja bil poplačan v vrtcu. Spomnim se sprehodov, včasih tudi skozi gozd, obiskov kmetij ... In tega, da sem se čudno počutil, ko v vrtcu nisem bil v skupini, kjer je bila vzgojiteljica moja mama.« Tudi Lili ima na leta, ko jih je preživela v vrtcu, predvsem lepe spomine: »Zelo rada sem hodila v vrtec in že takrat sem imela najboljšo prijateljico. Spomnim se, da sva

se nekoč tako smejali, da je meni ušlo v hlačke, potem pa nisem upala povedati vzgojiteljici (smeh). Edina stvar, ki mi je bila v vrtcu mučna, je bilo opoldansko spanje. Že od malega nisem mogla spati čez dan in tako sem vsak dan ležala na tistih ležalnikih in se pretvarjala, da spim.

Takrat v vrtcih še niso upoštevali želj in potreb posameznega otroka. Po principu – če se spi, se spi. Danes ni več tako. Otroci, ki ne morejo spati, lahko počnejo kaj drugega.«

Pri usklajevanju službe in družine nimata težav.

Znata se dobro organizirati in vse uskladiti. Lili razlaga: »Ko dela Marko, Tilna prevzamem jaz, ko delam jaz, ga prevzame Marko. Zadnje čase imamo celo neko vzajemno pomoč z dvema prijateljema; če midva ne moreva, ga prevzameta prijatelja, če ona dva ne moreta, prevzameva midva njuno hčerkico, ki je stara toliko kot Tilen.

Ampak trudiva se seveda, da je čim več takih trenutkov, ko smo lahko vsi skupaj.« In ko so vsi skupaj, se igrajo, pogovarjajo, norijo, hodijo na izlete in tako kakovostno preživljajo čas.

zabava za otroke

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

17

AVTORICA: Tjaša Kocjan

Zabava

za najmlajše!

prvi program za otroke, ki risanke predvaja od jutra do večera

IN tudi malo starejše Se še spomnite časov, ko smo kot otroci vsak dan komaj čakali na čas pred sedmo uro zvečer, da smo lahko skočili na kavč, se udobno namestili in pred spanjem uživali v večernih risankah? Tega smo se neznansko veselili in risanke so včasih bile pravi vrhunec dnevne zabave. In do danes se ni skoraj nič spremenilo – gledanje risank je bilo in bo tudi ostalo eden najljubših načinov zabave za naše najmlajše.

A od tistih časov se je ena stvar le spremenila. Mi smo morali na zabavo čakati do večera, naši otroci pa lahko zdaj v njihovi družbi uživajo kadar koli. V Sloveniji smo namreč dobili prvi program za otroke POP OTO, ki risanke predvaja od jutra do večera, vse pa so tudi popolnoma sinhronizirane. To je neskončna zabava za naše male navihance, saj lahko kar 16 ur na dan uživajo v raznolikih vsebinah.

Združuje obilico zabavnih trenutkov za vse generacije otrok in tudi za tiste, ki bodo vedno ostali otroci v srcu.

V oktobru bodo naši otroci na POP OTO med drugim lahko uživali v novih risankah:

POJDI, DIEGO, POJDI (Go, Diego, Go) Diego obožuje naravo in živali, zato predšolske otroke rad popelje na interaktivne pustolovščine, polne izzivov in zabave. Otrokom pomaga razvijati znanstveni način razmišljanja in raziskovalne strategije, s katerimi rešujejo živali v težavah. Obenem jih uči osnov španskega jezika.

RAZISKOVALKA DORA (Dora the explorer) Dogodivščine z Doro se dogajajo v domišljijskem, tropskem svetu.

V vsaki epizodi Dora in njen najboljši prijatelj, opica Boots, povabita otroke k sodelovanju pri razburljivih prigodah. Vsak korak je sestavljen iz ugank, ki jih morajo Dora in otroci rešiti pred naslednjim problemom.

GROZNI GAŠPER (Horrid Henry) Grozni Gašper spada med najbolj prepoznavne junake sodobne otroške literature. Večje žlehtnobe zagotovo še niste srečali! O simpatičnem porednežu, ki vedno ušpiči vrsto vragolij, smo brali v knjigah, zdaj pa bomo spremljali še risano serijo. In čeprav se Gašper grozno obnaša, ga imamo vseeno radi.

ANGELINA BALERINA (Angelina Ballerina) Angelina je osem­letna deklica, ki je izjemno navdušena nad plesom in glasbo. Je izredno pametna, odločna, živahna

07:00-08:00

Jutranje vragolije

08:00-12:00

Navihane urice

15:00-18:00

Lunapark

18:00-19:00

Zvezdice

19:00-22:00

Večerno razgrajanje

Zjutraj se bodo otroci lahko zabavali v sklopu Jutranjih vragolij, čez dan bo čas za Navihane urice, popoldan pa pride na vrsto Lunapark. Zvečer bodo Zvezdice uspavale najmlajše, malo starejši otroci pa se bodo lahko zabavali še v Večernem razgrajanju. in kar kipi od energije. To je ljubka risanka o sanjah, upih in navdihu, ki Angelino vodijo do uresničevanja ciljev, ki se ves čas vrtijo okrog plesa, družine in njenih prijateljev.

PINGVINI Z MADAGASKARJA (Penguins of Madagascar) Risanka spremlja štiri pingvinčke, ki kraljujejo v živalskem vrtu, včasih pa jih skrivnostna misija popelje v New York na živahno podzemno železnico. Načrte jim pogosto prekriža egoistični Julien, ki se ima za kralja lemurjev. V sezoni spoznamo še številne druge živali skupaj z že starimi prijatelji iz filma Madagaskar.

Kako do programa POP OTO? POP OTO je del prvega slovenskega naročniškega paketa POP NON STOP, v katerem boste našli še pet drugih programov, ki ponujajo neskončno zabavo tudi za starše. Paket lahko naročite pri Telemachu (080 22 88), T2 (080 64 64) ali Amisu (080 20 10).

18

vzgoja in razvoj

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: logopedinja Nives Skamlič, prof. def.

NIVES SKAMLIČ je prof. defektologinja logopedinja v Centru za sluh in govor Maribor, kjer že vrsto let obravnava otroke z različnimi govorno-jezikovnimi in komunikacijskimi motnjami.

Govor, jezik, sporazumevanje

Anitin sin Nejc ima govorno-jezikovne motnje. Družina in sorodniki ga zelo težko razumejo. Govori tiho, njegova izgovarjava ni jasna.

Lara ima govorne motnje. Ne izgo­ varja glasov L in R. Nerodno ji je, ko jo vprašajo, kako ji je ime, saj svojega imena ne zna povedati pravilno.

Govor torej ni isto kot jezik in sporazumevanje pomeni nekaj drugega. Izraza govor in jezik se pogosto uporabljata za isto veščino, vendar ni tako. Kadar ima otrok težave v sporazumevanju, je dobro, da poznate razliko med posameznimi izrazi s tega področja, saj boste tako lažje razumeli, o čem vam strokovnjaki za govor in jezik (logopedi) govorijo.

Vse živali in rastline se med sabo sporazumevajo, a samo človek je razvil zelo zapleten način simboličnega spora-

zumevanja z jezikom, ki ga ne podeduje preprosto z genskim zapisom, temveč se ga mora naučiti. Jezik je sistem pravil, s katerimi svoje misli posredujemo drugim ljudem, orodje za prenašanje pa sta govor ali pisanje. Jezikovna pravila urejajo struk-

Dojenčki svoje potrebe in želje sporočajo, še preden začnejo go­ voriti. Vaš odziv na njihovo sporočanje jim pomaga, da se naučijo besed in fraz, ki jih bodo uporabljali kasneje.

Govor je le del jezika, fizično oblikovanje glasov z ustnicami, jezikom, nebom v ustih in dihalnimi organi. Sestavljajo ga izgovarjava (artikulacija; glas L denimo oblikujemo tako, da dvignemo jezik za zgornje zobe), glas (fonacija; zrak prehaja skozi glasilke in ostale zožitve v ustih ter proizvaja zvok), ritem in tempo govora (fluentnost; govor je ravno prav hiter in melodičen).

Zelo grobo primerjavo lahko napravimo z računalniškim programom in tiskalnikom.

V računalniškem programu (jezik) besedilo oblikujemo in s pomočjo tiskalnika (govor) ga spravimo v fizično obliko.

Starši, ki obiščejo logopeda, pogosto potožijo: »Star je že dve leti in pol, pa še vedno nič ne govori!« Logoped vpraša: »Kako pa se sporazumeva z vami?« Sporazumevati se torej ne pomeni nujno tudi govoriti. Govor in jezik sta se razvila z namenom, da bi se lahko učinkovito sporazumevali, ko so naše roke z nečim zaposlene. Sporazumevamo se lahko tudi

Naloga staršev je, da ustvarimo toplo in prijetno okolje, v katerem bo otrok rasel in se učil zapletenega jezika. turo besed (morfologijo, npr. razliko med ‘prinesti’ in ‘odnesti’), slovnico (gramatiko; zaznamo napako v povedi ‘Vidim velika hiša.’), strukturo stavka (sintakso; vemo, da ni pravilno ‘Maram sira ne’), pomen besed (semantiko; beseda ‘list’ pomeni list na drevesu, list papirja ali ribo) in socialno ustreznost (pragmatiko; s prijateljem se pogovarjamo drugače kot z majhnim otrokom in drugače kot s svojim šefom).

brez besed, s kretnjami, z dejanji, s pogledom, mimiko obraza, tonom glasu, hitrostjo in ritmom govora, ki so opora in podlaga za razvoj govornega jezika.

Veščine sporazumevanja, ki jih bo otrok usvojil v zgodnjem obdobju, so temelj njegovih sporazumevalnih sposobnosti v prihodnje. Razvite jezikovne veščine pa so bogastvo, iz katerega bo črpal vse življenje.

vzgoja in razvoj

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

19

AVTORICA: Alenka Seršen Fras

Alenka SerŠen Fras je psihologinja v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Mariboru, kjer se največ ukvarja z učnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami otrok in mladostnikov.

Ali je moj otrok

Otrok, pri katerih govorimo o motnji pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), je v šolski populaciji okoli 6 do 8 odstotkov.

HIPERAKTIVEN? To skrbi veliko staršev šolskih otrok, vedno bolj pa tudi starše otrok v vrtcu.

Odgovor ni preprost, diagnoza je zahtevna in zanjo potrebujemo več časa, da ne bi naredili krivice vsakemu težavnemu in trma­stemu otroku.

V današnjem času premajhnih stanovanj, otroštva brez dvorišč in gozdov, nedelj v nakupovalnih središčih namesto v parku in staršev v ihti je veliko otrok nemirnih.

Vzroki nemira so lahko omenjen prehiter in napet način življenja, premalo gibanja, dolgčas, nadarjenost, pogosti konflikti v družini, pri nekaterih otrocih pa so težave tako izrazite, da govorimo o hiperaktivnosti kot o motnji.

pri HIPERAKTIVNEM OTROKU POTREBUJEMO VELIKO ZNANJA, POTRPEŽLJIVOSTI, SAMO­OB­ VLADOVANJA IN HUMORJA. Upoštevati moramo, da ima predšolski otrok veliko potrebo po gibanju, hkrati pa še ni sposoben obvladovanja svojih impulzov, zato se nam hitro zdi težaven. Normalni tri- ali štiriletniki pogosto kažejo vzorce nepozornega, impulzivnega in pretirano nemirnega vedenja. Nekatere mame tožijo, da ne morejo v miru spiti kave in telefonirati, da se morajo ves čas ukvarjati z malčkom, ko sedijo v kavarni. Morda je otrokov temperament živahnejši, morda pa tudi kava in telefoniranje trajata predolgo.

Otrok, pri katerih govorimo o motnji pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. ADHD), je v populaciji malo – v šolski po­pulaciji okoli 6 do 8 odstotkov, vsekakor pa precej manj, kot je mamic z malčki, ki jim ne pustijo v miru popiti kave. Tak otrok med vrstniki izstopa z večjimi težavami v zvezi s pozornostjo, neprestano potrebo po gibanju in z nepredvidljivim, impulzivnim vedenjem. Nemirnost je pretirana, prisotna v večini situacij,

ne­smotrna, otrok kljub aktivnosti zvečer težko zaspi. Zaradi nepredvidljivosti težko dobimo varuško, ker je otrok v trenutku na drevesu, s kamnom v roki ali na cesti. Mnogi starši hiperaktivnih otrok povedo, da so se njihovi otroci že kot dojenčki razlikovali od drugih po večji jokavosti, rahlem spancu in nerednosti ter izbirčnosti pri hranjenju. Pri predšolskih otrocih smo pri postavljanju diagnoze pozorni predvsem na izrazit motorični nemir, grobo in včasih destruktivno igro, izrazito potrebo po starševski pozornosti, neubogljivost, izrazite izbruhe togote, težave v razvoj­ nih obdobjih (npr. privajanje na čistočo), nemiren spanec, zaostanek v jezikovnem in motoričnem razvoju itd.

V vrtcu je tak otrok moteč za druge, saj težko uboga oz. sprejema pravila, ne zmore poslušati navodil ali pravljice, ni vztrajen pri zadolžitvah, igre se hitro naveliča in želi, da se drugi igrajo po njegovih željah, moti igro drugih, težko počaka, da je na vrsti, je glasen, neprilagodljiv, ima nizko fru­ stracijsko tole­ranco in čustveno kontrolo. Pogosto je v konfliktih z vrstniki, lahko se ga bojijo in ga izločajo iz igre, od vzgojiteljice dobiva več negativnih kot pozitivnih povratnih informacij, kar se lahko odraža na slabši samopodobi, tudi odporu do vrtca.

Ne smemo pa pozabiti, da so ti otroci zelo prisrčni, spontani in neposredni, radovedni, polni domišljije, velikokrat ustvarjalni.

Vzgoja hiperaktivnih otrok je vsakodnevna bitka, ki jo lahko preživimo le z veliko znanja, potrpežljivosti, samoobvladova­nja in humorja – če ne verjamete, poiščite na televi­ ziji ali spletu nanizanko »Starši v manjšini« (»Outnumbered).

20

vzgoja in razvoj

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: mag. Alenka Zupančič Danko

Alenka zupančič danko je strokovna delavka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer se največ ukvarja z učnimi težavami šolarjev in z različnimi vprašanji vzgoje in razvoja otrok v predšolskem obdobju.

Postavljanje mej je ena od osrednjih vlog starša ­v vzgoji otroka.

Vloga staršev

pri vzgoji otrok Starši se s starševsko vlogo veliko ukvarjamo, danes več kot včasih. Vse to počnemo v želji biti dobri starši in v želji ravnati in vzgajati pravilno, da bo naš otrok zrasel v zadovoljno, zdravo, srečno, samo­ stojno in odgovorno odraslo osebo.

V vlogo starša nas formalno postavi rojstvo otroka, vendar pa je resničen pomen te vloge zelo vezan ravno na vzgojo. Lahko bi rekli, da nas otrok v svojem odraščanju v tej vzgojni vlogi najbolj potrebuje. Vloga starša pri vzgoji otrok je zelo široka in področje, s katerim se kot starši včasih aktivno ukvarjamo cele dneve, veliko pa tudi takrat, ko otroka ni z nami. Smernice zadnjih let kažejo, da se starši v vzgoji odzivamo veliko bolj občutljivo, bolj pozorno, a tudi bolj zaskrbljeno. Vse to počnemo v želji biti dobri starši, želimo biti liberalni, demokratični, želimo, da otrok sodeluje pri odločitvah, sprašujemo ga, želimo se dogovarjati, mu dovoliti več »po njegovem«, upoštevati njegove želje in potrebe, ne želimo le ukazovati. Če povzamemo - želimo si dober odnos in otroku zagotoviti maksimalno število dobrih izkušenj.

Našteti nameni so sami po sebi dobri, zatakne pa se tisti trenutek, ko pri vzgoji zamenjamo otrokove potrebe z otrokovimi željami.

V predšolskem obdobju se nam to pogosto zgodi pri postavljanju meja, predvsem v smislu, da otroku česa ne dovolimo ali mu kaj prepovemo. Postavljanje mej je ena od osrednjih vlog starša v vzgoji otroka. (Skoraj) vsi starši se stri­njamo, da je otrokom treba postaviti meje, da jim je treba prepovedovati in ne dovoliti določenih dejanj. Malo manj staršev ve, da je meje otrokom treba postaviti zato, ker meje otroci potrebujejo. Potrebujejo jih, da

se počutijo varne, da vedo, kako in kaj, da jim je jasno, kakšni so pravila in dogovori v tem svetu. In potrebujejo jih, ker ne znajo oceniti meje ogroženosti, nevarnosti in škodljivega vpliva. Strokovnjaki pravijo, da če mej ni, se otroci znajdejo v nepreglednem svetu, izgubljeni, z občutkom prepuščenosti samemu sebi. Takih občutkov si za svoje otroke prav gotovo ne želimo.

Večina staršev nima težav postavljati meje v primerih, ko je ogroženo otrokovo življenje in očitno ogroženo njegovo zdravje ali moralni in socialni razvoj. Na številnih drugih, preprostih in vsakdanjih področjih pa se slabše znajdemo: npr. otrok želi pojesti že četrti košček peciva, mi pa ocenimo, da je dovolj. In ravno v tem je naša vloga starša: da kot odrasli z izkušnjami in odgovornostjo za otrokov razvoj rečemo STOP, zdaj pa je dovolj.

Temu lahko sledi bolj ali manj burna reakcija otroka, ki kot otrok ne more razumeti, zakaj četrti košček peciva zanj ne bo koristen.

Prav zato so tukaj starši, da se odločijo namesto njega. Starši včasih reakcije ob zavrnitvi ne prenesemo, zdi se nam, da je to za otroka slaba izkušnja in da je tak poseg slab za naš odnos z otrokom. Včasih tudi ni prave volje in energije, da bi nekaj prepovedali in prenesli razumljivo neugodno reakcijo otroka. A ravno v tem je naša naloga, naša možnost v vzgoji in tudi naša starševska odgovornost.

ZDRAVJE IN NEGA

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

21

AVTORICA: mag. Tamara Ambrožič, vodja Lekarne v Kamnici

tamara ambrožič je zaposlena v Lekarnah Maribor kot upravnica Lekarne Kamnica.

Smatra se, da ima otrok v celoti razvit imunski sistem okoli petega leta starosti.

Otrokov imunski sistem Pod pojmom imunski sistem razumemo različne organe in tkiva v telesu pa tudi imunske celice, ki nenehno krožijo po telesu in prepoznavajo ter uničujejo tujke, ki vdrejo v otrokov organizem. Otrokom pomaga, da ne zbolijo, ko pridejo v kontakt z bakterijami, virusi in drugimi mikroorganizmi. Deluje tako, da napada tujke v telesu in jih skuša čim prej odstraniti.

Novorojenčki dobijo prvo zaščito, t. i. prva protitelesa, od matere preko posteljice.

Vendar se rodijo dokaj nezaščiteni in njihov imun­ski sistem v prvih nekaj mesecih življenja ni sposoben tvoriti lastnih protiteles. Smatra se, da ima otrok v celoti razvit imunski sistem okoli petega leta starosti.

Torej je v prvih mesecih življenja najpomembneje, da dobi vso ustrezno zaščito z materinim mlekom. To vsebuje celice, ki proizvajajo protitelesa, in druge imunske faktorje, ki gradijo osnovni imunski sistem novorojenčka. Najpomembnejše je dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja.

Ker na začetku imunski sistem še ni v celoti zgrajen in utrjen, dojenčki in majhni otroci zbolevajo pogosteje kot večji otroci in odrasli. Vendar jim stik s povzročitelji bolezni omogoči, da tvorijo lastna protitelesa in se s tem ščitijo pred ponovno okužbo z enakim

povzročiteljem bodisi dosmrtno ali začasno.

dopolnil in zdravil brez recepta, ki delujejo na otrokov imunski sistem na različnih ravneh

Tudi po prenehanju dojenja je mogoče krepiti otrokov imunski sistem. Dober vpliv nanj ima splošna pravilna in zdrava prehrana z dovolj sadja in zelenjave ter ustreznim razmerjem kakovostnih beljakovin in polnozrnatih žitaric. Otroku omogočimo dovolj gibanja na svežem zraku, naučimo ga pravilnega umivanja rok in se predvsem v prvih letih izogibamo pretiranemu izpostavljanju klicam v velikih zaprtih prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi.

Danes je na voljo tudi veliko prehranskih

in mu pomagajo v borbi z mikroorganizmi.

Najbolj znani, preverjeni in učinkoviti so še vedno dodatki vitaminov in mineralov. Drugi dodatki najpogosteje vsebujejo probiotike in prebiotike, izdelke na osnovi ameriškega slamnika, biološko aktivne polisaharide (t. i. beta glukane), kolostrum in druge. O pomenu dodajanja ter izboru ustreznega in najboljšega dodatka za vašega otroka se vsekakor predhodno posvetujte z otrokovim pediatrom ali farmacevtom v vaši lekarni.

22

prehrana in gibanje

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Vesna Rečnik Šiško

Aktivnosti v mestnem parku ob svetovnem dnevu hoje in svetovnem dnevu hrane

Hoja in stalno gibanje celotnega telesa sta pogoj in temelj za zdravje in vitalnost človeka v vseh življenjskih obdobjih Zvezdana Vražič, dipl. m. s., specialistka klinične dietetike, koordinatorka Oddelka za promocijo zdravja: »S projekti promocije zdravja želimo pomagati občanom, da razvijejo zdrav življenjski slog in zadovoljstvo s samim seboj, zato smo se odločili, da bomo 14. oktobra s številnimi aktivnostmi zaznamovali svetovni dan hoje in svetovni dan hrane.

Letošnje osrednje dogajanje bo potekalo v mariborskem Mestnem parku. Obiskovalci se bodo seznanili s programom Svit in si ogledali model črevesja. Turistično društvo Svečina bo predstavilo mednarodno pot za nordijsko hojo, Srednja prometna šola Maribor pa ekošolo. Bio prodajalna Norma

Oddelek za promocijo zdravja in Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor orga­ nizirata ob svetovnem dnevu hoje (15. oktober) in ob svetovnem dnevu hrane (16. oktober) v petek, 14. okto­ bra, vrsto aktivnosti, ki bodo potekale od 8. do 17. ure v Mestnem parku.

Ta dan bodo potekali tudi programi za krepitev zdravja, ki jih sofinancira Mestna občina Maribor. Od 8. do 12. ure bodo v Študentskem dispanzerju, Ob parku 5, brezplačno merili sladkor v krvi, ves dan na

Pri organizaciji dogodka z ZD Maribor sodelujejo: MOM, Inštitut za varovanje zdravja, Radio City, Mariborske lekarne, Fidimed, Diafit, Abbott, Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor, Srednja prometna šola Maribor, Medicinska fakulteta Maribor, Turistično društvo Svečina, Bio prodajalna Norma, Slovenska vojska, Zveza prijateljev mladine, Atletski klub Poljane, Mopa d.o.o., Expo biro d.o.o., Matias 2 d.o.o., IC Piramida - Višja šola za živilstvo in prehrano terin še mnogi drugi.

isti lokaciji pa tudi krvni tlak.

Hoja je najbolj naravna in zato tudi zdrava oblika gibanja, zato je leta 1992 ob konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Braziliji organizacija TAFISA (svetovna nevladna organizacija športa za vse) dala pobudo, da se 15. oktober proglasi za svetovni dan hoje. Pobudo sta podprla Mednarodni olimpijski komite in Svetovna zdravstvena organizacija. Strokovna dognanja kažejo, da lahko že 30 minut hoje na dan bistveno izboljša naše počutje in prispeva k preprečevanju vse bolj pogostih zdravstvenih težav, ki nastanejo kot pos­ ledica nezadostne telesne dejavnosti.

Svetovni dan hrane praznujemo vsako leto 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetij­ stvo. Omenjeni datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane. Na ta dan potekajo po svetu različni kongresi o zdravi prehrani in lakoti v svetu.

bo na stojnici ponujala ekološke izdelke s pokušnjo, Matias 2 d.o.o., pa nordijske palice Leki. Od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure bo Zveza prijateljev mladine pod šotori izvajala senzorične delavnice (bosa hoja, vohanje, prehranska piramida, igre v gozdu, gozdne mandale, hoja s hoduljami …), Atletski klub Poljane pa bo ob istem času prikazal različne atletske panoge in pravilne tehnike hoje. V aktivnosti se bodo vključili tudi predstavniki Slovenske vojske.

Hoja in stalno gibanje celotnega telesa sta pogoj in temelj za zdravje in vitalnost človeka v vseh življenjskih obdobjih, zato bo Oddelek za promocijo zdravja ZD Maribor za občane Maribora ves dan izvajal test hoje, ob 16. uri pa bo prikaz nordijske hoje. Udeleženci dogodka bodo tudi seznanjeni, kje potekajo rekreacijske pešpoti našega mesta.

Od 8. do 12. ure si bodo udeleženci lahko v Študentskem dispanzerju Ob parku 5, brezplačno izmerili sladkor v krvi in krvni tlak.

Veseli nas, da so se nam letos pri organizaciji dogodka pridružile številne organizacije in posamezniki. Za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo.«

pisma staršev

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

23

AVTORICA: Mateja Jezernik, dipl. vzg., OŠ Vransko Tabor, OE vrtec Tabor

Vikanje ali tikanje v vrtcu Spoštovana Mojca, vikati ali tikati je vprašanje, ki tudi odraslega včasih zbega. Za starejšega človeka, ki nam je predlagal tikanje, pogosto uporabljamo neustrezno obliko »boste šel/ šla«. In take napačne vzorce – poleg vseh drugih besed, kretenj, odzivov – potem prenašamo na svoje otroke, ki smo jim zgled.

Naj se navežem na vaše pismo. Se še spomnite prvih dni v vrtcu, kako je vaš malček prestopil prag vrtca, kako ste bili veseli, ko vam je vzgojiteljica povedala, da mu je lepo v vrtcu, da ne joče več, kako se je stisnil k njej …? Sčasoma so se med vami, otrokom in vzgojiteljico izoblikovale čustvene vezi. Odnos, ki ga ima vzgojiteljica do vašega otroka takrat, in tudi leta kasneje, je čustven. Z njo otrok preživlja kar nekaj ur na dan, zato je smiselno, da se tikata. Tudi sami verjetno tikate odrasle, ki so vam blizu, s katerimi delite svoje strahove, dogodke, skrivnosti. Dogajanje v vrtcu sloni na čustveni povezanosti, ki daje otrokom občutek varnosti, sprejetja. Šele ko se otok v okolju počuti varnega, bo

zares zaživel, ustvarjal, se pogovarjal.

Vaše skrbi, kako bo na prehodu v šolo, so popolnoma na mestu. Tudi vam šola zbuja stres, dvom, vprašanja, tudi vi boste šli prvič v šolo, pa čeprav s svojim otrokom. A vaš otrok bo takrat star že šest let, mnogo bo že znal in vedel. V vašem pogovoru z učiteljico bo prepoznal vse neverbalne znake pogovora, razbral bo vaše spoštovanje do učiteljice. Menim, da si spoštovanja ne pridobimo z nazivi. Spoštovanje si ustvarjamo. Šola je ustanova, ki je tudi otrokom pomembnejša od vrtca, vanjo vstopajo zrelejši, s šolsko torbo na ramenih in polni pričakovanj.

Prav je, da se o načinu naslavljanja pogo­ vorijo z učiteljico prvi dan pouka, saj s tem postavljajo pravila, ki se jih bodo držali vsaj naslednjih devet let, seveda tudi dlje, in prav je, da se pravil držite tudi vi. Vsaka prelomnica v življenju nam prinaša kaj, česar še ne znamo, nikoli nismo pripravljeni na vse situacije, lahko pa se naučimo, kako se z njimi spoprijeti in kako premagati strah.

Na splošno vikanje izginja iz našega

Pozdravljeni!

Vaša nova revija bo gotovo veliko prispevala k varstvu otrok in vzgoji, ki je v teh časih še posebej pomembna, in prepričana sem, da jo bomo starši z veseljem prebirali. Imam 5-letnega sina, ki že 4. leto obiskuje vrtec in gre naslednje leto v šolo.

Pri tem se mi poraja vprašanje: vikanje ali tikanje? Pri nas je običaj, da otroci vzgojiteljice tikajo, kličejo samo po imenu, brez naslav­ljanja gospa ali gospodična. Kolikor vem, v šoli zahtevajo vikanje in ta sprememba otrokom ni lahka.

Osebno sem bolj za vikanje, saj s tem prikažemo tudi spoštovanje in ustrezen odnos do (starejšega) človeka.

Mojca iz okolice Celja dnevnega življenja v družini. Še nedavno so otroci vikali svoje starše, stare starše.

Zdaj so ti odnosi veliko bolj sproščeni, seveda pa otrokom vzamejo izkušnjo vikanja v družini, ki jim je prvi vir učenja in izkušenj. Pogovorite se o tem z otrokom, opozorite ga na to, kdaj vikanje uporabljate vi, kako naslavljate ljudi v trgovini, na tržnici. Igrajte se igre vlog kar doma. Z otrokom se igrajta trgovino, šolo – s tem mu ponudite možnost učenja z igro.

Zabavajta pa se oba!

Mateja Jezernik

24

FOTO UTRINKI

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTOR: Uredništvo E-NASLOV: urednistvo@mojotrokinvrtec.si

Prvi dan v vrtcu je za družino, starše in naše junake poseben dan. Stres, veselje, radost in jok so popotniki, ki spremljajo nas in otroke. Pripravili smo vam nekaj foto utrinkov.

Prvič v vrtec!

V novembrski številki bomo objavili fotografije naših junakov pri igranju.

Tian, 2 leti, vrtec Fram

Mamica Tamara in Niko, 3 leta, vrtec Zgornja Kungota

Gašper, 2 leti, in Karin, 4 leta, vrtec Vitanje

Mamica Tamara in Teo, 11 mesecev, vrtec Zgornja Kungota

Pošljite fotko na naslov urednistvo@ mojotrokinvrtec.si skupaj s soglasjem za objavo fotografij, ki ga najdete na naši spletni strani www.mojotrokinvrtec.si

starši delijo z nami

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

25

AVTORICA: Tamara Ačko

Tianova

PRVA “SLUŽBA” Naš mali Tian bo 3. oktobra star dve leti, in odločili smo se, da gre to jesen v vrtec. Vpisali smo ga v vrtec Fram, ki je manjši in neposredno v naravi.

O tem, da bo obiskoval vrtec, sva Tianu skupaj z njegovim očetom začela pripovedovati kar zgodaj. Povedala sva mu, da bosta zjutraj ati in mami odšla v službo, on pa k prijazni teti, kjer se bo igral z drugimi otroki. Ob opisovanju je bil vedno dobre volje in navdušen. Da bi si bolje predstavljal, kako je v vrtcu, je že poleti z babico odšel tja na obisk. Radovedno je opazoval otroke pri igri ter velik peskovnik in druga igrala. Hitro se je začel igrati z drugimi otroki. Toda zavedali smo se, da bo septembra vse drugače in da ne bo takšnega navdušenja.

Bolj kot se je bližal september, bolj sem bila nestrpna in polna pričakovanj. S partnerjem sva se odločila, da ga bova uvajala počasi in da bova prvi dan oba z njim, da ne bi bil prevelik šok.

Napočil je 1. september in Tian se je zbudil ob pol sedmih, sam, brez budilke, in rekel: »Gremo.« Po vseh jutranjih opravilih smo odhiteli proti vrtcu. Ko smo prispeli, se je takoj videlo, da mu zunanje okolje ni tuje, v garderobi pa je postal zadržan. Malo je okleval, a ko sem mu rekla, naj se usede, da mu obujem nove copatke, je takoj ubogal in počakal, da sem pospravila njegove stvari v njegov kotiček.

Vstopili smo v igralnico in najprej spoznali vzgojiteljico Matejo in pomočnika Mitjo.

Takrat je bila v igralnici že večina otrok.

Tian si je počasi vse ogledoval, najprej igrače, potem otroke. Ker je pogumen fantek, se jim je hitro pridružil in se začel igrati, ves čas pa je s pogledi preverjal, ali sva v njegovi bližini.

Ob osmih je bil čas za zajtrk.

Otroci, ki so vrtec obiskovali že lani, so hitro sami sedli, letošnje novince pa sta posedla vzgojiteljica in pomočnik. Dobili so čokoladni žepek in mleko, Tianu pa je bilo bolj všeč sadje, ki ga je kasneje prinesla vzgojiteljica Mateja.

Po malici so se otroci igrali, plesali, risali in poslušali zgodbico.

Tu in tam je kdo zajokal, ampak so se solzice hitro posušile. Čas je hitro tekel in ob enajstih je bilo na vrsti kosilo. Tian je postal nestrpen, ker ni takoj dobil žlice, in je začel jesti kar z roko. Po kosilu so si otroci skupaj odšli umit roke in obraz ter pripravit na počitek. Mi pa smo se odločili, da je za prvi dan vrtca in novega okolja dovolj, poleg tega je Tiana minila dobra volja. Doma smo ugotovili, da so za slabo počutje krivi zobki in visoka temperatura. Naslednji dan in še ves naslednji teden je bil naš malček na »bolniški« zaradi vročine, toda vsak dan je govoril, da bi šel v vrtec. Čez teden dni je bil Tian zdrav in ponovno sem ga peljala v vrtec. Lepo si je obul copatke in odšel v igralnico. Bil je zelo dobre volje. Ko so si otroci šli umivat roke pred zajtrkom, sem se neopazno izmuznila.

Stiskalo me je pri srcu, ko sem odhajala, ampak vedela sem, da je v dobrih rokah in da je to dobro za njegov razvoj. Doma sem se ves čas spraševala, kaj zdaj dela in ali je priden, ter gledala na uro, da bo odbila enajst in da grem ponj.

Ko sem prišla v vrtec, sem pokukala pri vratih in videla, da se lepo igra. Takoj me je zagledal in pritekel k meni ter me objel.

Vzgojiteljica mi je povedala, da je bil pri-

den, da je tu in tam malo jokal, ampak da se je hitro potolažil. V tistem trenutku sem bila res ponosna mamica. Popoldne sva ga z očkom peljala v trgovino in ga z igračo nagradila zato, ker je bil v vrtcu prvič sam in tako priden.

Po treh dneh sem ga pustila v vrtcu do trinajstih, da bi poskusil tam tudi spati. Ko sem prišla ponj, so vsi otroci spali, le Tian je bedel. Vzgojiteljica mi je povedala, da ji je, preden so šli spat, rekel: »Nan ne pau, Nan deu« (Tian ne bo spal, Tian bo sedel).

Doma sem mu razložila, da mora v vrtcu spančkati, da ne bo utrujen. In res je naslednji dan že spal uro in pol.

V petek je že dobil prvo domačo nalogo – v vrtec je moral prinesti bučo. Zjutraj je ob poslavljanju še malo jokal, ampak s tem nama samo pokaže, kako zelo naju ima rad.

26

VLOGA vzgojiteljicE PRI bontonu otrok

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Bojana Pišek, pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Kolezija, Ljubljana

Takšne in podobne izjave staršev, ki so v zadregi pred prijatelji, ker se njihov otrok vede neprimerno, so pogoste. Pa so upravičene?

Da, so.

“V vrtcu je to pobral.”

Sprejeti je treba tri dejstva:

1.

Otroku je tisto, kar rečejo in naredijo starši in starejši sorojenci, sveto. Otroci so v vrtcu večinoma devet ur na dan. Za razumevanje zgornje trditve je treba povezati ti dve dejstvi.

2.

Otroci srkajo vase vse, kar vidijo in slišijo — še zlasti od doma ter to prinesejo v vrtec in posredujejo naprej drugim otrokom v času igre. Igra pa je in mora biti glavna dejavnost predšolskih otrok. In v tem času si vrstniki izmenjujejo (tudi moteče) besede in vzorce vedenja.

3.

Vzgojiteljice moramo biti otrokom večji vzor kot vrstniki v skupini.

Zavedamo se, da imamo pri oblikovanju osnov bontona otrok poleg staršev ključno vlogo. Največje uspehe dosežemo s konstantnim vzgledom, z ustrezno vljudno komunikacijo med vzgojnim osebjem in z ustrezno komunikacijo z otroki.

zahtevajmo osnove bontona Vzgojno osebje ima pravico zahtevati določene osnove bontona od otrok (in sodelavcev pa tudi staršev); to je njihova dolžnost do družbe, v kateri živimo! Če od otrok že zgodaj pričakujemo vljudno­

Vzgojno osebje ima pravico zahtevati določene osnove bontona od otrok; to je njihova dolžnost do družbe, v kateri živimo! stne izraze, neagresivno reševanje sporov, primeren odnos do hrane, rastlin, živali, tuje lastnine, do ljudi, ta vzorec vedenja ponotranijo in postane del njih. Vendar ne dosežemo ničesar, če se teh vzrocev sami ne držimo, ne glede na to, ali smo v vlogi starša ali vzgojitelja.

vzgled otrokom Vzgojno osebje je otrokom za ­vzgled s svojimi lastnimi vzorci vedenja.

Vedenje otrok, ki ga želimo doseči, opazimo. Nimamo ga za samoumevnega.

Primerno in zaželeno ravnanje ali izražanje vpričo preostalih otrok glasno (lahko tudi pretirano) pohvalimo. Toda hvala mora biti vedno namenjena točno določenemu otroku. Pozornosti drugih otrok ni treba posebej usmerjati na posameznika v smislu: »Poglejte, kako zna X lepo po-

spraviti igrače!« Taka hvala ima včasih negativne posledice, saj lahko otroci postanejo ljubosumni na posameznika.

Primerna je pohvala skupine, ko damo vedeti, da smo zadovoljni z otroki, z njihovim trudom.

Naše nagrade so lahko smešno enostavne: pohvala, dotik, nasmeh. A lahko so vredne več kot igrače in sladkarije. Otroci si želijo potrditve, da ravnajo prav. Tudi pri pohvali moramo biti dosledni.

Ne pozabite: Učenje navad, bontona je vseživljenjski proces. A se splača!

SPoznavanje v VRTCU z ...

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

27

AVTORICA: Meta Adamič Bahl, dipl. vzg., OŠ Janka Kersnika Brdo, Vrtec Medo Krašnja Foto: Meta Adamič Bahl

Joga za najmlajše v vrtcu Medo

V našem stresnem in glasnem okolju velikokrat pogrešamo sprostitev, ki bi nas razbremenila vsakodnevnih skrbi in napolnila z energijo.

Pogosto pa nismo obremenjeni le mi, ampak tudi naši otroci. In joga, ta nežna in netekmovalna oblika vadbe, je zelo primerna tudi zanje; tako kot odrasli v njej prav uživajo.

Z jogo sem se prvič srečala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kasneje pa sem jo spoznala v Karate klubu Forum, kjer imajo organizirano vadbo za starejše. Jogijske vaje delujejo na ves organizem in so primerne tudi za otroke vseh starosti in z različnimi gibalnimi sposobnostmi.

Povečujejo moč in gibkost ter izboljšajo koordinacijo in držo. Znane so tudi po tem, da povečujejo zmožnost osredotočenja.

V stresnem okolju pomagajo, da se otroci sprostijo in umirijo. Če boste naše otroke v vrtcu vprašali, ali izvajajo jogo, vam bodo odgovorili nikalno.

Oni se le igrajo, in to ves čas vadbe. Naša vadba je zasnovana tako, da otroci izvajajo asane, jogijske položaje, v igri. Enkrat so zajčki, ki se skrivajo pred medvedom, drugič so muce, ki jezno pihajo, ko izbočijo hrbet, ali pa prijazni konjički, ko hrbet usločijo. V vadbo je vključenih veliko sprostitvenih dejavnosti in rajalnih iger, ki jih otroci že poznajo.

Če boste naše otroke v vrtcu vprašali, ali izvajajo jogo, vam bodo odgovorili nikalno. Oni se le igrajo, in to ves čas vadbe.

Preveč novih iger je lahko za otroke tudi stresno, včasih pa celo sami izberejo igrice in poljubno gibanje. V naše dejavnosti vključujem različne rekvizite, kot so na­ slikana ozadja, knjižni in slikovni material, ki nam pomaga pri motivaciji ali da si z njim pričaramo pravo vzdušje ob vajah. Če želijo otroci postati pravi afriški levi, po katerih se imenuje ena od asan, bodo na­ slikana afriška drevesa in zažgana rumena trava v ozadju še kako pomagala.

28

KAJ JE TO IGRA?

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Renata Košica, Osnovna šola Vransko - Tabor, OE Vrtec Tabor Foto: Renata Košica

Otrok se z igro vživlja v razne vloge, ki jih opaža pri odraslih, in do njih kaže pozitivna ali negativna čustva.

Igra

- otrokova osnova dejavnost

Igra je dejavnost, ki se od drugih dejavnosti loči po tem, da je namerna, usmerjena na predmete, notranje motivi­ rana in da se pri njej oblikuje alternativna stvarnost. Igra je torej prijetna dejavnost, ki sama sebe krepi in nagra­ juje. V igri je bistvenega pomena igralna dejavnost in ne doseganje njenih prvotnih ciljev, same posledice dejanj pa so povsem odsotne.

Igra je namerna in ciljno usmerjena, in sicer že od prvega meseca otrokovega življenja. Predmeti, na katere je usmerjena igralna dejavnost, niso le igrače, ampak tudi drugi neživi in živi predmeti v otrokovem okolju, predmeti, ki si jih otrok lahko predstavlja, pa tudi tisti predmeti, ki si jih ne more konkretno predstavljati. V igri otrok oblikuje drugačno, namišljeno stvarnost, čeprav se ob tem ves čas zaveda, da ne gre zares. S pretiranim ponavljanjem dejavnosti se lahko prilagodi svojim trenutnim ciljem in potrebam.

Pomen igre za otrokov razvoj Igra precej vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje.

Kadar se otrok igra, vadi in si krepi mišice in živčevje, pridobiva si razne spretnosti, spoznava svoje zmožnosti, fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem, sprošča in razvija svoja čustva s tem, ko doživlja neki odnos do raznih dejavnosti, do določenih vsebin in do članov skupine. Na podlagi pridobljenih izkušenj ustvarja

pojme, uči se mišljenja in poskuša reševati težave, s katerimi se srečuje. Igra otroku omogoča, da spoznava vrstnike, se uči soočanja z drugimi ljudmi in si pridobi strpnost, tovarištvo, obzirnost in občutek za sodelovanje. Otrok se z igro vživlja v razne ­vloge, ki jih opaža pri odraslih, in do njih kaže pozitivna ali negativna čustva. Dejansko v igri razvija svoje funkcije v najširšem smislu besede in hkrati pridobiva nova izkustva. Ti procesi so v celotnem delovanju otrokove duševnosti medsebojno povezani in vplivajo drug na drugega. Kakor pri delovnih nalogah se otrok tudi pri igri srečuje z raznimi težavami in ovirami, ki jih, čeravno po svoje, vendarle premaguje. Večkrat se znajde v situaciji, ko mora iskati nove poti. V takih primerih pride do izraza otrokova inteligentnost.

Kakor koli analiziramo otrokovo dejavnost v igri, vedno pridemo do iste ugotovitve. Igra predstavlja otrokov kognitivni, socialni, emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim, verjetnim in neverjetnim. To je dialog med domišljijo in realnostjo, med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdom, med varnostjo in tveganjem.

Igra zajema široko paleto različnih dejavnosti. Različno stari otroci igrajo različne vrste iger. Je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, običajno je notranje motivirana, za otroka odprta in prijetna.

Več o vrstah igre in vplivu na otrokov razvoj na www.mojotrokinvrtec.si.

na obisku

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

29

AVTORICA: Renata Košica, ekokoordinatorica, Osnovna šola Vransko – Tabor, OE Vrtec Tabor Foto: Renata Košica

V zavetišču

Zonzani

Naš vrtec je v šolskem letu 2009/10 postal ekovrtec. Vsa leta je rdeča nit projekta Zgodnje naravoslovje, v sklopu katerega poteka med drugim projekt Živali in mi.

Otroci veliko živali poznajo, so jim blizu, razvijajo empatijo do njih. Potem ko smo ugotovili, da vse živali nimajo doma, mnoge so zavržene in zanemarjene, z njimi grdo ravnajo …, smo se odločili, da zanje nekaj naredimo. Predlagala sem zbiranje hrane za živali v zavetišču.

Po dogovoru z zavetiščem Zonzani smo v sklopu svetovnega dneva varstva živali (4. oktober) letos že tretje leto zapored zbirali hrano za njihove varovance. Iz zavetišča so prišli po hrano, s seboj pa pripeljali male pasje prijatelje. Otroci so se z njimi igrali, jih pestovali in ljubkovali. Uživali so ob pogledu na mala zavržena bitja, ki so pod budnim nadzorom veterinarjev zavetišča zrasla v zdrave kosmate kepice, željne samo ljubezni, nežnosti in toplega doma.

Upamo, da smo živalim iz zavetišča s svojo pozornostjo polepšali vsaj delček življenja, oni so nam zagotovo polepšali in obogatili dan. Na svoje dejanje smo ponosni.

Obisk zavetišča Zonzani je na nas pustil velik vtis.

30

vpliv vrtca na ...

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORJA: Renata Slapnik in Igor Gerjevič, Vrtec Šmarje pri Jelšah FOTO: Renata Slapnik in Melita Horak

Gibanje v prvem starostnem obdobju

V uvajalnem obdobju smo velik poudarek dajali gibanju ob glasbi – plesnem gibanju. S pomočnico sva opazovali otroke, kako sledijo zvokom glasbe, kako sledijo mojemu gibanju. Pokazali sva jim enostavne gibe in jih spodbujali v gibanju.

Gibanje sva vsakodnevno stopnjevali in dodajali nove gibalne motive. Ko so se začeli otroci postavljati na noge, delati prve korake, so že gradili na svojem ravnotežju.

V igralnico sva postavili blazine različnih oblik in velikosti, da so se lahko plazili po njih, jih prenašali, prestopali, se valjali ipd.

Seznanili sva jih z različnimi telovadnimi pripomočki (plastičnimi keglji, ruticami, trakovi, žogami različnih velikosti …). Zelo všeč in zanimive so jim bile hopi žoge; čeprav so bile skoraj večje od njih, so hitro ugotovili, kako jih potiskati po igralnici ali

telovadnici, kako se nasloniti nanje, kako jih dvigniti. V igralnico sva tudi obesili mobile za razvoj ravnotežja. Otrokom sva pustili, da sami ugotavljajo, kako se postaviti na prste, se dotikati z rokami mobila ipd.

Renata Slapnik je vzgojiteljica in FIT koordinatorka v vrtcu; s pomočnico Melito Horak je v šolskem letu 2010/11 vodila skupino otrok prvega starostnega obdobja.

V skupino so bili vključeni otroci, rojeni leta 2009. Igor Gerjevič je sodeloval pri delu v oddelku kot mobilni vzgojitelj. Z opazova­ njem in preizkušanjem gibalnih sposobnosti otrok v oddelku sta prišla do naslednjih ugotovitev.

To dejavnost smo kasneje popestrili s stanjem na stolih.

Veliko smo uporabljali telovadnico, kjer smo imeli dovolj širokega, odprtega pros-

tora. Tudi umetne plezalne stene smo se lotili. Otrokom je bila velik izziv. Za gibanje so otroci uporabili, kar jim je prišlo pod roke, tudi sirkovo metlo. Vse, kar sva jim pokazali, so z veseljem ponavljali in se urili v gibalnih dejavnostih. Na sprehode smo vedno hodili brez bibe.

Ko je posijalo sonce in je postajalo topleje, smo bivali zunaj na travnatem igrišču našega vrtca. Tam so otroci dobro preizkusili igrala, primerna njihovi starosti.

Nikoli naju ni bilo strah, da bi se otrokom kaj zgodilo. Zaupali sva jim in jih na pravi način pripeljali do občutka, da so sami premagali svoj strah, zaupali vase in se lotili gibalnih dejavnosti. Opozarjali sva jih na varnost in na posledice pri padcih.

Pri vseh dejavnostih sva spoštovali otrokovo samostojnost in si vzeli čas, da je otrok sam rešil gibalni problem in tako dosegel zadovoljstvo in občutek uspeha. Posre-

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

31

ČE LAHKO DAMO OTROKU SAMO ENO DARILO V ŽIVLJENJU, MU NE VZEMIMO NAVDUŠENJA IN MOŽNOSTI ZA GIBANJE. dovali sva samo izjemoma in ob neposredni nevarnosti. Prav tako sva ves čas skrbeli za prijetno, spodbudno vzdušje in dobro voljo pri izvajanju vseh dejavnosti.

Opažava, da so otroci, ki jim je dovoljeno samostojno raziskovati igrala, pri tem raziskovanju zelo previdni, in to veliko bolj, kot če vzgojitelj stoji ob otroku in ga nadzira verbalno, sploh pa če ga drži za roko ali mu drugače fizično »pomaga«.

Možnost poškodbe je pri samostoj­ ni gibalni igri minimalna, saj otrok sam uravnava svoje gibanje v skladu s svojimi že poznanimi zmožnostmi.

Otrok dobro pozna svoje meje, mi mu moramo samo zaupati, da je res tako kompetenten. Seveda mu lahko ponudimo pomoč – otroke, ki so zelo zadržani glede gibalnih dejavnosti, držimo za roko ali smo

samo v njihovi neposredni bližini. Nekateri otroci neverbalno izražajo močno potrebo po določeni dejavnosti, a se iz nekega notranjega vzroka ne morejo odločiti, da bi se je udeležili. Ko doživijo uspeh in

ugotovijo, da zadeva sploh ni tako zelo nevarna, se hitro odločijo, da bodo sodelovali samostojno; njihov svet postane širši in bogatejši.

Različne gibalne izkušnje in preizkušnje otroci potrebujejo prav v obdobju, ko se urijo v novopridobljenih veščinah hoje, teka, plezanja, metanja predmetov ipd.

To gibanje jih veseli, zadovoljuje njihovo potrebo po zabavi, hkrati pa pomembno vpliva na njihov kognitivni, socialni, go­ vorni in čustveni razvoj.

pozitivni odnos do gibanja Nadvse pomembno je, da imamo vzgojitelji v vrtcu in starši doma pozitiven odnos do gibanja, da ga ne zaviramo, saj s tem lahko zavremo tudi otrokov napredek na različnih drugih področjih. Pogosto se vzgojitelji izogibajo gibalnim dejavnostim zaradi strahu, da bi se otrokom kaj zgodilo. Če temu prištejemo še enak strah staršev teh otrok, dobimo generacije otrok, ki so prikrajšani za nujno potrebne gibalne izkušnje.

Pomembno je, da kljub vsej skrbi in pozornosti, ki jo name­njamo varnosti, še posebej med izvajanjem gibalnih dejavnosti, ostanemo sproščeni in pozitivno naravnani. Treba je zaupati v sposobnost otrok, da sami opra­ vijo gibalne naloge, v njihovo zmožnost.

Ne smemo posredovati v njihov proces učenja in jih prekinjati zaradi svojega strahu ali drugih možnih omejitev našega prikritega kurikuluma. Otroci bodo naš strah začutili, ga vsrkali kot pivniki in taka izkušnja jih lahko trajno zavre, strah se bo pojavil tudi pri njih. Četudi bo tak prestrašen otrok morebiti vseeno sodeloval pri izvajanju gibalnih dejavnosti, obstaja realna nevarnost, da se bo prav zaradi svojega strahu poškodoval prej kot drug otrok, ki s polnim srcem uživa pri gibanju. Moramo se zavedati, da so padci in buške sestavni del učenja gibalnih spretnosti in tudi sestavni del življenja.

Tudi mi doživljamo v svojem življenju padce in praske; poberemo se in gremo naprej, ne bi bilo prav, če bi svoje otroke onemogočali pri usvajanju tako pomembne lekcije v življenjski šoli.

GIBANJE JE KOMUNIKACIJA Velika večina otrok zelo rada sodeluje pri gibalnih dejavnostih; gibanje je njihova prvobitna, naravna potreba, s tem je že zagotovljena visoka motivacija za delo. Ta visoka motivacija se nadalje prenaša na komunikacijo, ki poteka v skupini med izvajanjem gibalnih dejavnosti. Otroci svoje navdušenje nad gibanjem in svoja čustva izražajo verbalno in na druge, neverbalne načine. Opazujejo in posnemajo vzgojiteljici, drug drugega, učijo se razlikovati strani telesa, smeri v prostoru, hitrost in intenziteto gibanja, itd; vse z igro in v kar se da sproščenem, ljubečem vzdušju.

Učenje na vseh ravneh tako poteka spontano, naravno in učinkovito.

32

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Petra Hrovatin

FOTO: Petra Hrovatin

Jesen V ŽIVALSKEM

VRTU LJUBLJANA Ali ste vedeli, da lahko ob obisku v živalskem vrtu hranite pelikana, slo­ na, medveda in volka? Nekatera hran­ jenja živali potekajo po ustaljenem urniku, ki si ga ogledate pred vhodom v živalski vrt. Nekatere izmed živali lahko tudi nahranite ob prisotnosti oskrbnika. V posebni ogradi, kamor lahko vstopate neomejeno in sami izkusite bližnja srečanja z živalmi, pa je mini živalski vrt, kjer so nastanjene mini koze, mini ovce in mini pujski.

To so živali, ki so vajene človeškega dotika in se pustijo božati.

Po predhodnem naročilu je omogočeno vodenje organiziranim skupinam. Pri vodenem ogledu vrta lahko pobožamo kače in nekatere druge udomačene manjše živali, nekaj živalskih vrst pa si ogledamo v ogradah. O njih boste izvedeli marsikaj za­nimivega in poučnega, nekaterih pa se boste lahko tudi dotaknili in odpravili morebiten strah. Vodenja so prilagojena starosti in sposobnostim skupine, lahko pa se dogovorite tudi za voden ogled le za vašo družino.

NOVO V ŽIVALSKEM VRTU Najnovejši programi ponujajo obiskovalcem individualna srečanja z živalmi. Na »srečanju z naj živaljo« boste spoznali eno žival po vaši izbiri, v programu »oskrbnik za en dan« pa boste dan doživeli kot oskrbnik živali v živalskem vrtu. Lahko se boste srečali s tigrom, hranili medvede, prhali slona, obiskali gospode Ficke, dobili poljub morskega leva …

ZA VAS PRIPRAVLJAJO Ogled treninga živali. Za lažje sobivanje človeka in živali je treba živali naučiti posebnih vedenj. Tako se jim lažje približamo, jih oskrbimo in z njimi negujemo posebno vez. Kako se živali učijo, pa vam bodo predstavili oskrbniki na posebnih uricah treninga živali.

izlet, potep, potovanje

zadnja beseda

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

33

AVTORICA: Simona Kaučič, ravnateljica javnega zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice in koordinatorka projekta SVS

Prva

pomoč

Jasna navodila in slikovna ponazorila za pravilno ravnanje v nujnih primerih vključujejo tudi posebnosti pri oživljanju otrok in dušitev s tujki pri

Vrtec in starši “Vse, kar moram vedeti o tem, kako je treba živeti, kaj je treba početi in kakšen moraš biti, sem se naučil že v vrtcu, modrost me ni čakala na vrhu šolanja, ampak v peskovniku na otroškem igrišču.” (Robert Fulghum)

majhnih otrocih.

Priporočamo

za vsako družino!

Ko se staršem rodi otrok, je ta zanje edinstven. Ko ta edinstveni otrok pride v vrtec, pa je tam že nekaj prav tako edinstvenih otrok. Zavedati se moramo, da vrtec otroku ne more biti dom in da mu vzgojiteljica ne more nadomestiti mame, lahko pa postane partner staršev v otrokovem razvoju. Za to pa je najprej potrebno zaupanje. Otrok se bo počutil varnega v novem okolju šele takrat, ko bodo starši zaupali vzgojiteljici in jo sprejeli kot partnerja v otrokovem razvoju. Na poti vzgoje otroka starši potrebujejo vzgojiteljico in vzgojiteljica potrebuje starše. »Kaj bo zraslo iz peskovnika, polnega prekratkih hlač …« se v eni izmed svojih pesmi sprašuje Zoran Predin.

Vsak otrok je drevesce, ki bo nekoč zraslo v mogočno drevo. ­Edinstveno in neponovljivo, s koreninami, ki bodo segale globoko v najzgodnejše otroštvo in ki se prav zdaj, ta trenutek, tako usodno prepletajo z našimi. Vsak otrok je edinstven, ustvarjalen in poln domišljije.

Nima pa še vrednot in ne pozna še življenjskih naukov, s katerimi bo nekoč živel. Vse to jim moramo dati mi, starši in vzgojitelji.

Založba Forum Media d.o.o. www.zalozbaforummedia.si

34

v novembru

OKTOBER 2011 Moj otrok & vrtec

Prihodnjič preberite ...

moj

OTROK& VRTEC

Revija za staRŠe OtROK v vRtCU Številka 2 - november 2011

v vašem vrtcu

Razvoj

Od joka do prvih besed

Zakaj me ne uboga?

Zakaj nas otrok ob postavljeni meji vseeno velikokrat ne uboga

Od joka do prvih besed

pogoste 3 najbolj tegobe staršev

RAZVOJ Od joka do prvih besed

Vloga vzgojiteljice pri agresivnosti otrok Zakaj so otroci agresivni in kako ravnati, ko želijo fizično obračunati s svojimi vrstniki

VZGOJA Zakaj me ne uboga? Zakaj nas otrok ob postavljeni meji vseeno velikokrat ne uboga Zakaj nas otrok ob postavljeni meji vseeno velikokrat ne uboga?

VLOGA VZGOJITELJICE PRI AGRESIVNOSTI OTROK Zakaj so otroci agresivni in kako ravnati, ko želijo fizično obračunati s svojimi vrstniki

KAJ JE TO IGRA? Zgodnje naravoslovje v vrtcu kot trajnostni razvoj Zgodnje naravoslovje v vrtcu kot traj­ nostni razvoj

NAROČILNICA Želite prejemati revijo MOJ OTROK in VRTEC na dom?

Izpolnite naročnico in za samo 12 evrov na leto vas bo vsak mesec pričakala v vašem nabiralniku.

• DA, naročam revijo MOJ OTROK in VRTEC na spodnji naslov; stroške pošiljanja 12 evrov bom poravnal po prejetem računu * Ime in priimek:

* obvezni podatki

* Naslov: * Poštna številka in kraj: Telefon/GSM: E-pošta: • Če revije MOJ OTROK in VRTEC ne želim več prejemati, bom o tem pisno obvestil uredništvo 30 dni pred začetkom novega obračunskega obdobja.

• Revija MOJ OTROK in VRTEC izhaja 10-krat na leto; v januarju in avgustu ne izide.

• Seznanjen sem s splošnimi pogoji poslovanja podjetja, ki so objavljeni na spletni strani revije.

• Želim, da me obveščate po elektronski pošti o novostih, akcijah in ponudbi podjetja.

• Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi revija Moj otrok & vrtec med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %.

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Založba Forum Media d.o.o., Moj otrok in vrtec, Prešernova 1, Maribor; e-poštni naslov urednistvo@mojotrokinvrtec.si; ali preko faksa: 02 252 40 92.

Obiščite nas tudi na spletni strani

www.mojotrokinvrtec.si in facebook strani

moj

www.facebook.com/mojotrokinvrtec

Revija za

Številka

staRŠe Ot RO

1 - okto be

K v vRtCU

r 2011

TED

otrEoNka

OTRO K & VRTEC

Lili Ža Marko gar, in Ti Potrč ter nji len

h življen ovo družinsk je o

spora

z

umeva Komun nje otroki ikacija med in starš i

15. oktober

Svetov n

i dan h

oje

Kako va otrokov rčevati za o pri

PRILOG

A: Va rčevan je +

Srečno

družinsko življenje! novo v vašem vrtcu

Dekliški ali fantovski čevlji Aspen (vel. 22-31). Art. 234217-234256

Usnjeni fantovski čevlji Jimmy (vel. 22-29). Art. 234201-234216

Usnjeni dekliški športni copati Piko (vel. 19,5-27). Art. 231911-231917

Usnjeni dekliški čevlji Princy (vel. 18-24). Art. 233994-234000

Usnjeni čevlji Softtipo (vel. 21-26). Art. 233355-233368

Usnjeni dekliški čevlji Lilah (vel. 19-23). Art. 234175-234184

Gore-tex dekliški ali fantovski čevlji Sport 4 Mini (vel. 21-30).

Fantovski športni copati Sensory Motion Chukka (vel. 19,5-27). Art. 231953-231959

Fantovski zimski škornji Gust Boot (vel. 23-31). Art. 235958-235965

Usnjeni fantovski čevlji Antonio (vel. 20-27). Art. 233857-233880

Art. 233300-233309, 233535-233542, 235246-235255

OTROŠKA OBUTEV, KI SLEDI STROKOVNIM SMERNICAM TINA GRAPAR ŽARGI, mag. fizioterapije, Queen Margaret University, Edinburgh, VB, svetuje:

»Za svojega malčka izberimo obutev, ki bo čim mehkejša, udobna, z ravnim, mehkim in prožnim podplatom, ki mu bo omogočal čim naravnejšo hojo (podobno hoji z boso nogo) in nemoten razvoj stopalnega loka ter mehanizma hoje. Znanstvene raziskave so v celoti ovrgle nekdanjo miselnost, da otrok za pravilen razvoj stopala potrebuje trdo obutev z visokim opetnikom in podprtim stopalnim lokom, saj pretirana opora mišicam ne koristi, temveč omejuje njihovo gibanje in jih oslabi.«

NA VOLJO V IZBRANIH TRGOVINAH

2009