Moj otrok in vrtec - november

moj

OTROK& VRTEC

Revija za starŠe OTROK V VRTCU Številka 2 - november 2011

Povezovanje

generacij

Alenka Mirt Iskra

o vzgoji dveh hčera

VZGOJA IN RAZVOJ Pa zakaj me ne uboga?!

Zdrava prehrana in gibanje na poti do zdravega in srečnega otroka

Ali je kazen potrebna?

Kakšen je vaš odnos do kaznovanja otrok?

NAJ PRI VAS DOMA GRIPA NIMA MOŽNOSTI!

Č

asopisni naslovi vsako leto znova napovedujejo začetek nove epidemije gripe, kar v javnosti, razumljivo, vzbuja nelagodje. Kljub temu pa vsak posameznik lahko pomembno prispeva k zmanjševanju tveganja okužbe že z upoštevanjem nekaj osnovnih pravil higiene.

HIGIENA IN ČISTOČA V VSAKEM KOTIČKU DOMA

NOV PRISTOP K RAZKUŽEVANJU MaxSan, nova družina razkužil brez klora predstavlja popolnoma nov in izviren način razkuževanja. Ne samo, da takoj pobije 99,9% bakterij, deluje tudi kot nevidni ščit, ki bakterijam kar 48 ur preprečuje ponovno razmnožitev na očiščeni površini.

Naj gre za tla, kuhinjske površine, kopalnico, kljuke na vratih, telefonsko slušalko ali koš za odpadke – MaxSan poskrbi za popolno čistočo vsakega gospodinjstva in kar 48 ur preprečuje ponovno razmnožitev bakterij na očiščeni površini.

ZAŠČITITE SE PRED OKUŽBAMI Pogosto umivanje rok, uporaba papirnatih robčkov, izogibanje družbe z obolelimi ljudmi in vzdrževanje higieničnega okolja – vse to so ukrepi, ki bistveno zmanjšajo možnost okužbe. Kadar zboli član družine pa je izjemnega pomena, da poskušate zaščititi ostale.

Razkuževanje.

Čistilo za kuhinje

BREZ MAXSAN-a

Univerzalno čistilo

Z MAXSAN-om

Čistilo za kopalnice Razkuževalno razpršilo

(brez izpiranja)

48 ur zaščite pred bakterijami.

Brez klora.

BESEDA UREDNICE

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

UREDNICA: Tina Lupša Hat E-NASLOV: tina.hat@mojotrokinvrtec.si Na naslovnici:

Alenka Mirt Iskra in njena Lina

03

moj

OTROK& VRTEC

Revija za staRŠe OtROK v vRtCU Številka 2 - november 2011

Povezovanje

geneRaCij

Alenka Mirt Iskra

o vzgoji dveh hčera

VZGOJA IN RAZVOJ Pa zakaj me ne uboga?!

zdrava prehrana in gibanje na poti do zdravega in srečnega otroka

Ali je kazen potrebna?

Kakšen je vaš odnos do kaznovanja otrok?

FOTO: Alen Karupovič

MOJ OTROK in VRTEC Revija za starše otrok v vrtcu

Dragi starši, vzgojitelji in bralci!

izdajatelj Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1 2000 Maribor T: 02 250 18 00 F: 02 252 40 92

direktor mag. Rok Podgornik

Glede na odzive na prvo številko sem se odločila, da vas tokrat nagovorim nekoliko širše. Hvala za vse poslane pohvale, kritike in komentarje – pomagali nam bodo, da bomo vedno boljši.

V tokratni, novembrski številki smo veliko besed namenili vzgoji otroka.

Vsak med nami se srečuje z enakimi ali vsaj podobnimi izzivi, dilemami, težavami. Vsak otrok je drugačen in izraža svoja čustva drugače. Treba mu je prisluhniti, da bomo lahko zadovoljili njegove potrebe. Preberete lahko nekaj o kaznovanju otrok. Kazen, če je že potrebna, naj bo primerna in naj nosi sporočilo.

Hkrati pa je dobro poslušati tudi, kaj nam sporoča otrok. Sporočila nam daje vse od prvega joka, torej že pred prvimi besedami. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne že v maternici. Prav tako se v maternici kažejo znaki živahnosti, saj so že v maminem trebuhu eni otroci bolj in drugi manj aktivni. O tem, kako vzgajati nemirnega otroka in zakaj nekateri otroci nočejo ubogati, boste lahko prebrali v nasvetih strokovnjakov. Vzgojiteljice pa za vas pišejo, kako se v vrtcu spodbuja nenasilna komunikacija med otroki in kako se spopasti s trmo. In ne pozabite - čas z otrokom lahko zapolnite tudi z branjem pravljic. To bo umirilo tako njega kot vas ter vama pomagalo do lepšega in mirnega spanca.

Prijetno branje vam želim!

urednica Tina Lupša Hat tina.hat@mojotrokinvrtec.si

uredništvo www.mojotrokinvrtec.si urednistvo@mojotrokinvrtec.si T.: 02 230 28 57 F.: 02 252 40 92

trženje marketing@mojotrokinvrtec.si T.: 02 230 28 57 F.: 02 252 40 92

foto arhiv Založbe Forum Media

grafična podoba in prelom Info-net d.o.o.

tisk Tiskano v Sloveniji

naklada 30.000 izvodov

ISSN

2232-4771

Napake v tisku so možne. Izjave avtorjev ne odsevajo nujno stališč uredništva. Vse pravice so pridržane. Kakršno koli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last oglaševalcev.

OPOZORILO

P. S.: V letu 2011 bomo za vas pripravili še praznično decembrsko številko, ne zamudite je!

Informacije v reviji so navodila za ravnanje in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom, zato jih pred uporabo vedno preverite pri svojem zdravniku ali drugem strokovnjaku. Izdajatelj ne odgovarja za nastale težave, povezane z uporabo informacij iz revije brez predhodne preverbe. Avtorji revije izražajo svoja stališča in ne stališč uredništva.

04

KAZALO

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

www

.mojotrokinvrtec.si

.com/mojotrokinvrtec

.com/mojotrokinvrtec

10

Obiskali smo Vrtec Most na Soči

10

Od joka do prvih besed

V tej številki preberite ...

Medgeneracijsko povezovanje v vrtcu. Otroke učimo

08

osrednja tema v vrtcu

12

na naslovnici

16

osrednja tema

19

VZGOJA IN RAZVOJ

obiskovali babice in dedke.

Alenka Mirt Iskra, ki nam vsako soboto ponuja koristne nasvete o medicini, zdravju in preventivi v samostojni rubriki Vizita Ali je kazen potrebna? Pri kaznovanju otroka vedno naj­ prej premislimo, ali je potrebno, in če je, naj bo smiselno in nosi sporočilo.

Ali se vzgoja nepozornega in pretirano nemirnega otroka razlikuje od vzgoje otroka, ki nima težav s hiperaktivnostjo?

23 odnosi v družini 27

odnosa do starejših in jih spodbudimo, da bodo bolj

kako obvladati agresijo otrok

28 otrok in jaz 31 otroci in narava

Čustvena dinamika v družini je precej zapletena in doživljanje vsakogar vpliva tudi na druge člane družine.

Otrokom mora postati jasno, da lahko kaznujejo samo odrasli: njihovi izgovori, da so nekomu vrnili z enakim,

Dra starši! V vas k sodel oblikovanju n obravnavi števil tudi vaše mnenj pošljete jih lahko ali jih napišete book strani. Pr pošljete fotog otrok in na član

niso sprejemljivi.

Otrokov boj za ohranitev prvinske narave žal pogosto zamenjujemo za trmo, neposlušnost, osebni napad na naše lastne starševske sposobnosti.

Otroci so radovedna bitja, raziskovalci in večni spraševalci, ki na poti odraščanja nenehno potrebujejo sogovornika in spodbujevalca njihove aktivnosti.

naši partnerji

NOVIČKE

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

05

AVTOR: Uredništvo E-NASLOV: urednistvo@mojotrokinvrtec.si

3. 11. 2011 ob 10.00

Lutkovno gledališče Maribor, Velika dvorana

KO JE ŠTEMIL ŠEL V VARŠAVO Režiserka: Jelena Sitar Cvetko Lutkovna predstava za otroke od 3 let

Se tudi vi in vaš partner sprašujeta, komu od vaju je podoben vajin otrok, ali skupaj s prijatelji in sorodniki primerjate nekatere poteze in se krešejo mnenja, čigava usta, oči in nos ima?

Baby Center in Playskool predstavljata novo ­aplikacijo na Facebooku, s katero lahko zdaj preverite in ugotovite, komu je res bolj podoben vaš otrok. V aplikacijo naložite svojo sliko, sliko svojega partnerja in sliko vajinega otroka ter k ocenjeva­ nju povabite svoje prijatelje.

Aplikacija je na voljo na Facebook strani www.facebook.com/ babycenter.si. Poleg tega lahko na omenjeni strani sodelujete v nagradni igri in z malo sreče ­osvojite eno od 140 privlačnih nagrad! Vse podrobnosti o ­aplikaciji in nagradni igri najdete na spletni strani: ­www.babycenter.si.

agi Vabimo lovanju pri naše revije. Pri lnih tem želimo je in predloge – o na naš e-naslov e na naši Facerav tako lahko grafije svojih apišete kak nek.

1.

december

Avtor likovne podobe: Svjetlan Junaković

KOMU JE VAŠ OTROK BOLJ PODOBEN?

Šlemil, čigar žena prodaja na trgu zelenjavo, doma pazi na otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne uresničil in kot poljski Žid se odpravi v Varšavo.

Zavije blince v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti svoj rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi, povečerja, sezuje škornje in leže k počitku. Skrbno pazi, da so obuvala obrnjena proti Varšavi, da bo zjutraj vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda … www.lg-mb.si

NE POZABITE oddati vloge za znižano plačilo vrtca Od 1. decembra je treba ponovno izpolniti vlogo za znižano plačilo vrtca in za oprostitev plačila za drugega in nadaljnje otroke, ki so hkrati v vrtcu, in jo oddati na centru za socialno delo. več na strani 7 oziroma na www.mojotrokinvrtec.si

KNJIGE

RAZVAJENOST – rak sodobne vzgoje Avtor: Bogdan Žorž Založba: Celjska Mohorjeva družba

ČARODEJNI PALČKI RASTLIN Avtor: Andraž Polič Založba: Celjska Mohorjeva družba

NASPROTJA

ŠTEVILKE

VREME

Avtorja: Slavica Marković in Dejan Begović Založba: Rokus Klett

Avtorja: Slavica Marković in Dejan Begović Založba: Rokus Klett

Avtorja: Slavica Marković in Dejan Begović Založba: Rokus Klett

SARINO VELIKANSKO SRCE Avtor: Peter Carnavas Založba: Sanje

6

projekt

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTOR: Uredništvo

E-NASLOV: urednistvo@mojotrokinvrtec.si

V projekt želimo vključiti čim več vzgojiteljev, otrok in staršev. Skupaj z njimi bomo vse do spomladi ustvarjali in se družili, pri tem pa nas bo zabaval in nam ­dajal vzglede Sitko.

Kdo je Sitko?

Otroci in Sitko za boljši svet Pri reviji Moj otrok & vrtec pripravljamo projekt, s katerim želimo otroke naučiti odgovornega ravnanja na pomembnih področjih današnjega časa – ekologija, varčevanje, skrb za zdravje in aktivno življenje, dobrodelnost in prostovoljstvo, trajnostni razvoj … Glavni namen projekta je našim otrokom zagotoviti boljši jutri, in to bomo najlažje dosegli, če jih bomo že v vrtcu začeli ozaveščati o odgovornem ravnanju.

Z igro in zabavnimi aktivnostmi, prilagojenimi njihovi starosti, bomo otrokom skušali prikazati, kako ravnati (družbeno) odgovorno in skrbeti za lepšo prihodnost našega planeta. V projekt želimo vključiti čim več vzgojiteljev, otrok in staršev.

Skupaj z njimi bomo vse do spomladi ustvarjali in se družili, pri tem pa nas bo zabaval in nam dajal vzglede Sitko.

Projekt bo potekal v obliki natečaja za vrtce in družine. V reviji bomo objavljali določene teme in poročali, kaj ste v preteklih mesecih v zvezi z njimi delali v vrtcu in doma. V petih mesecih bomo predstavili 5 zanimivih in aktualnih tem: ekologija in ravnanje z odpadki, skrb za naravo in živali, varčevanje in skrbno ravnanje z na­ ravnimi viri, skrb za zdravje ter medsebojni odnosi in pomoč drugim.

Med tistimi, ki boste sodelovali in nam poslali kratko poročilo o aktivnosti s fotogra­ fijami, bomo vsak mesec izbrali najboljše in jih nagradili. Vrtci, ki bodo sodelovali v vseh petih aktivnostih, bodo dobili tudi posebno priznanje revije Moj otrok & vrtec. Vsi skupaj pa se bomo družili na zaključni prireditvi, ki bo potekala v maju 2012. Več o projektu in zaključni prireditvi boste izvedeli v naslednjih številkah revije.

Sitko je sit, zadovoljen, vesel, radoveden in igriv fantič, ki živi v Novi KBM. Skrbi za čisto okolje, je vedno pripravljen priskočiti na pomoč svojim bližnjim, zagotavlja pa tudi varno finančno prihodnost otrok in se z njimi veseli.

Skupaj s Sitkom želimo, seveda z vašo pomočjo, otrokom približati pomen skrbnega ravnanja z našim okoljem in z denarjem ter jih že v zgodnjih letih naučiti varčevanja za izpolnitev tudi tistih želja, za katere potrebujemo prihranke.

Po Sitku se imenuje Sitkovo varčevanje, ki ga lahko starši ­sklenete v poslovalnicah Nove KBM. Varčevanje na Sitkovi knjižici ali računu je namenjeno otrokom do desetega leta.

starše obveščamo AVTOR: Uredništvo

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

7

E-NASLOV: urednistvo@mojotrokinvrtec.si

Oddaja vlog

za znižano plačilo vrtca

Pri uveljavljanju znižanega plačila vrtca veljajo spremembe, ki pomem­ bno vplivajo na oddajo in reševanje vlog.

V preteklih letih je veljalo, da je datum za

drugega in vsakega nadaljnjega otroka.

Spremenjeni so tudi razredi za plačilo vrtca. Namesto prejšnjih osem je po novem devet dohodkovnih razredov, pri čemer je prvi razred popolnoma oproščen plačila vrtca.

oddajo vlog 15. november, letos pa se je to zaradi novega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki začne veljati z letom 2012, spremenilo. Novi zakon tudi prenaša pristojnost odločanja iz občin na center za socialno delo. Tako vaše vloge ne bodo več sprejeli na občini ali v vrtcu,

Oddaja vloge za znižano plačilo je pomembna tudi za tiste z zelo visokimi prihodki.

Po novem bo namreč treba plačati največ 77 odstotkov cene programa, in ne 100 odstotkov kot prej. Razliko med plačilom staršev in ceno programa zagotavlja

Fantovski škornji Henry (vel. 0-24 m).

V tabeli so navedeni dohodkovni razredi glede na povprečno bruto plačo v letu 2010, ki je znašala 1.494,88 evra. Uporabljali se bodo za določitev plačil staršev s 1. januarjem 2012.

Plačilni razred

Dohodkovni razred (bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo v preteklem letu)

Mesečni bruto dohodek na družinskega člana v letu 2010 (EUR)

Plačilo (% cene programa)

1.

do 18 %

do 269,08

0%

2.

nad 18 % do 30 %

nad 269,08 do 448,46

10 %

3.

nad 30 % do 36 %

nad 448,46 do 538,16

20 %

4.

nad 36 % do 42 %

nad 538,16 do 627,85

30 %

5.

nad 42 % do 53%

nad 627,85 do 792,29

35 %

6.

nad 53% do 64 %

nad 792,29 do 956,72

43 %

7.

nad 64 % do 82 %

nad 956,72 do 1225,80

53 %

8.

nad 82 % do 99 %

nad 1225,80 do 1479,93

66 %

9.

nad 99 %

nad 1479,93

77 %

temveč jo je treba oddati pristojnemu centru za socialno delo. Za vse starše, ki prvo leto oddajate vlogo, naj pojasnimo, da je kljub temu, da ste vlogo že oddali sredi poletja, treba ponovno uveljavljati znižano plačilo vrtca – izpolniti in oddati morate novo vlogo (na novem obrazcu), saj vam zdajšnja odločba velja le do 31. decembra 2011.

Centri za socialno delo bodo vloge začeli sprejemati 1. decembra. Če ste vlogo za znižano plačilo vrtca že poslali na občino ali boste to storili do 1. decembra, naj vas opozorimo, da jo bodo tam zavrgli, saj nimajo pristojnosti za odločanje. Prav tako po novem na centru za socialno delo sprejemajo vloge za oprostitev plačila vrtca za

občina iz javnih sredstev.

Dekliški škornji za sneg Hello Kitty Gust boot (vel. 23-31).

Usnjeni fantovski čevlji Pond (vel. 20-27).

Kaj je treba priložiti k obrazcu?

Vsi starši morajo priložiti odločbo o odmeri dohodnine za leto 2010. Samostojni podjetniki priložijo davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Brezposelni v letu 2010 in zaposleni manj kot 12 mesecev dodajo vlogi potrdilo o dohodkih v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge. Brezposelni morajo priložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje RS, polnoletni člani družine potrdilo o šolanju in obvestilo o pokojnini, samohranilci pa potrdilo o znesku preživnine za posamezne člane.

Gore-tex dekliški škornji za sneg Fairy (vel. 25-30).

NA VOLJO V IZBRANIH TRGOVINAH

08

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

osrednja tema v vrtcu

AVTORICA: Marija Pušenjak, Vrtec Ljutomer

Povezovanje

generacij

»Dodajmo življenje letom in izkušnje starosti otroštvu …« program medgeneracijskega druženja v Vrtcu Ljutomer Izhajajoč iz načela kurikula o sodelovanju z okoljem postaja vrtec ne le institucija zadovoljevanja potreb staršev po vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ampak ­ustanova, kjer se nadaljuje proces učenja ne le v intelek­ tualnem smislu, ampak v širšem socialnem. V Vrtcu Lju­ tomer smo se tega zavedli in začeli sodelovati z Domom starejših občanov Ljutomer takoj po njegovem odprtju pred skoraj desetimi leti. Najprej je program temeljil na ustnem dogovarjanju, sledila sta izdaja priložnostne zloženke in določitev terminov obiskov otrok v omen­ jenem domu, program pa smo razširili še na sodelovanje z Društvom ­upokojencev Ljutomer ter z dedki in babicami otrok našega vrtca in upokojenimi delavkami vrtca.

Učinki 10-letnega sodelovanja so spodbudni. Program vsako leto dopolnjujemo. Naša komunikacija je odprta, čutimo, da smo pomemben element višje kakovosti življenja, prispevamo pa tudi k detabuizaciji staranja, večji strpnosti …

Program medgeneracijskega druženja je pomemben vidik socialnega učenja, v katerem predšolski otroci prevzemajo izkušnje starejših, doživljajo prijetne skupne trenutke, sami pa s svojo igrivostjo, odprtostjo … prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja varovancev doma, članov društva upokojencev, babic, dedkov itd. S tem zagotavljajo razvojno potrebo starostnikov po medgeneracijski povezanosti z vnuki in drugimi mladimi ljudmi.

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

Medgeneracijsko druženje izvajamo na treh nivojih:

09

• sodelovanje otrok na prireditvah.

3. Upokojene delavke, dedki, babice • vključevanje dedkov in babic v

1. Dom starejših občanov Ljutomer

neposredno vzgojno delo,

• mesečni nastop otrok vrtca v domu, • likovna delavnica ob mednarodnem dnevu starejših, • dan srečanja z mladimi ob obletnici doma, • obisk stanovalk doma v vrtcu – pripovedovanje pravljic, petje, igranje na instrumente, • skupna izvedba dneva gibanja in druženja vseh generacij po okriljem RTV Slovenija, • druženje varovancev in otrok v malem parku v juniju, • izlet stanovalcev doma v Vrtec Gresovščak itd.

nah otrok v aprilu,

• druženje dedkov in babic v vseh skupi• druženje z upokojenimi delavkami vrtca ob veselem decembru in na zaključni prireditvi vrtca.

Predšolski otrok se telesno in duševno razvija, če ima zadovoljene osnovne potrebe.

Tudi vsak starejši človek mora ime­ti zadovoljene nekatere osnovne potrebe, da lahko govorimo o kakovostnem staranju in kakovostnem povezovanju generacij.

Usnjeni dekliški škornji Giselle (vel. 0-24 m).

Pri tem so zelo pomembni medčloveški odnosi, ki jih star človek neguje v družini ali prijateljevanju v različnih medgene­ racijskih skupinah. To je proces, sestavljen iz veliko drobnih korakov. Treba je narediti

2. Društvo upokojencev Ljutomer

prvega. Mi smo ga naredili. Vsak dan, vsako

• ogled razstav v prostorih društva,

korak življenja.

leto … delamo nove korake in vsak korak je Fantovski čevlji Riva (vel. 28-30).

Usnjeni dekliški škornji Akiran (vel. 25-30).

Gore-tex dekliški ali fantovski čevlji Husky (vel. 19-23).

NA VOLJO V IZBRANIH TRGOVINAH

10

FOTO reportaža

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Irena Kovačič, vodja vrtca

FOTO: strokovne delavke vrtca

vrtec dolenja trebuša Tudi otroci iz Vrtca Dolenja Trebuša so med počitnicami dobili v igralnici novo pohištvo.

Zato so bili prvi šolski dan še toliko bolj navdušeni in seveda presenečeni. Kljub lepo urejeni igralnici in različnim dejavno­ stim, ki jih pripravljajo njihove vzgojiteljice, pa veliko časa preživijo v naravi.

Obisk vrtca

most na soči

Vrtec Most na Soči je prijazen za otroke, zaupljiv za starše, izzivalen za delavce in nepogrešljiv za krajane.

Delujemo kot enota v sklopu OŠ Most na Soči. Del zavoda so še oddelki na Šentviški Gori, v Podmelcu in Dolenji Trebuši.

Ker smo manjši vrtec, se moramo še toliko bolj potruditi, da izpeljemo vse, kar od nas zahteva državni dokument Kurikulum za vrtce. Naša najpomembnejša naloga je zagotovitev strokovnega in kakovostnega dela, ki bo otrokom omogočalo celosten in uravnotežen razvoj. Zato upoštevamo njihove interese, potrebe in individualne posebnosti.

V skladu z omenjenim dokumentom ­ustvarjamo možnosti za različne dejavnosti otrok, ki temeljijo na sodobnih pristopih v sodelovanju s starši in okoljem. Z različnimi interesnimi dejavnostmi (kuharski, lutkov­ ni, računalniški, naravoslovni, planinski, telovadni, angleški in pevski krožek) ter obogatitvenimi (praznovanje rojstnih dni, zaznamovanje letnih časov, ljudskih običajev, različna srečanja s starši) in nadstandardnimi programi (plavalni tečaj, plesne vaje, vrtec v naravi, izlet v živalski

vrt) bogatimo programe na posameznih področjih vzgojne dejavnosti. Organizirani so glede na interese otrok in staršev.

Naše vsakodnevne in obogatitvene de­ javnosti so oblikovane tako, da otrokom zagotavljajo zadovoljevanje čustvenih in socialnih potreb.

Ker se zavedamo, da moramo gledati v prihodnost in ves čas skrbeti za kako­ vost našega dela, se zadnja leta uspešno vključujemo v različne projekte. Manjše izva­ jajo posamezne vzgojiteljice v vrtcu, v večje se vključujemo vse enote vrtca. Vključili smo se v zahteven in obširen projekt Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, v mednarodni projekt Ekovrtec ter v projekte Pasavček, Zdravje v vrtcu ter Turizem in vrtec.

Certifikat kakovosti, ki smo ga prido­ bili od Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, znak eko vrtec, številna priznanja in zahvale, nagrade na različnih natečajih, nastopi v javnosti in predstavitve za starše so tisto, kar nam pove, da dobro delamo, hkrati pa nas obvezuje za še bolj poglobljeno strokovno delo in dobro medse­ bojno sodelovanje.

vrtec podmelec

V tem vrtcu domuje kar 17 iskrivih in radovednih otrok. Poleg tega da radi poslušajo pravljice, pojejo, likovno ustvarjajo in hodijo na sprehode, so najraje na igrišču, kjer z raznovrstnimi igračami in različnimi pripomočki razvijajo svoje spretnosti.

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

11

EKOVRTEC kot način življenja

vrtec most na soči 80 nadebudnežev, razporejenih v pet homogenih oddelkov, je 1. septembra vstopilo v obnovljen vrtec. Med počitnicami, ko je potekala obnova, so malčki začasno dobili prostore v šoli. Poleg lepo urejenih notranjih prostorov imamo tudi veliko dvorišče, na katerem se naši malčki vsak dan igrajo in sproščajo.

vrtec šentviška gora

Vrtec deluje v vasi Šentviška Gora, ki leži na nadmorski višini 648 metrov. Svež zrak ter lepa in čista narava ponujata otrokom veliko možnosti za dejavnosti na prostem.

Vrtec zdaj obiskuje 16 otrok od 1. leta starosti.

Želite, da obiščemo tudi vaš vrtec in ga predstavimo v reviji MOJ OTROK in VRTEC?

Pišite nam na e-naslov ­ rednistvo@mojotrokinvrtec.si u ali na naslov ZALOŽBA FORUM MEDIA, uredništvo revije MOJ OTROK in VRTEC, Prešernova ulica 1, Maribor. Vse vzgojiteljice in vzgojitelje pa vabimo, da sodelujejo in pripravljajo prispevke za revijo ter predstavijo delo vrtca in svoja prizadevanja za razvoj otrok.

12

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

intervju

AVTORICA: Tina Lupša Hat

ALENKA in LINA

o posebnem odnosu med mamo in hčerko

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

13

Alenka Mirt Iskra je svojo televizijsko pot začela pred skoraj dvajsetimi leti kot novinarka na Kanalu A, leta 1995 pa se je pridružila Pop TV-ju in tam je že skoraj polnih 16 let. Leto dni po začetku oddaje 24 ur je začela urejati in voditi svojo rubriko Vizita, ki bo letos 15. decem­ bra imela že 15 let. Vizita je postala stalnica v njenem življenju in gledalcem vsako soboto prinaša informacije o zdravju, medicini in preventivi. Zaradi njenega poročanja o zdravju mnogi gledalci zmotno mislijo, da je zdravnica. Je novinarka, ki ima rada medicino in še raje prenaša zdravstvene informacije svojim gledalcem. Pred dvema letoma je izdala svoj knjižni prvenec Čez mavrico, zdaj pa piše Priročnik o zdravju, imenoval se bo Na viziti in bo izšel pri Cankarjevi založbi. Ves prosti čas namenja svojima hčerkama – živahnima in iskrivima 11-letni Neli in 3,5-letni Lini. Na fotografiranje jo je spremljala mlajša hči, ki je letos prvega septembra prvič šla v vrtec.

Nasmejana in dobre volje je Alenka začela pripovedovati: »Lino sem v vrtec vpisala s tremi leti, tako kot Neli. O vrtcu smo se pogovarjali kakšno leto, ji predstavili, kako bo, kaj bo tam počela … in se ga je zelo veselila. Avgusta sem jo prvič peljala v Vrtec Pingvin, kamor je hodila že Neli. Ker smo ji vrtec predstavili preprosto – zjutraj prideš tja, se igraš, poješ kosilo in greš spat, potem pa pride mami ali oči pote –, se je tega držala že prvi dan in v vrtcu mirno in brez težav prespala. Tako je ostalo do danes. Nobenih težav nismo imeli.«

O prvih dnevih v vrtcu je Alenka povedala: »Z Lino nismo imeli resnično nobenih težav. Že prvi dan je ostala do popoldneva, v garderobi sem jo čakala, da se zbudi, in vzgojiteljice so se mi smejale. Naslednji dan mi je zjutraj rekla: Mami, ti kar pojdi, in sem šla ... Resnično je bila dobro pripravljena na vrtec, gotovo je k temu pripomogla Neli, ki ji je živopisno razlagala, kako krasno bo. Tudi vzgojiteljice so rekle, da je povsem samostojna in da se je enkratno vklopila.

Moja Lina je takšna.

Ko enkrat razume, se s tem sprijazni. V vrtec gre zelo rada, zjutraj komaj čaka, da greva od doma.

In vsakič v avtu reče: Neli gre v šolo, mami in oči v službo, Lina v vrtec. Ko boš končala, pa prideš pome!«

14

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

intervju V Lininem vrtcu imajo dobro urejeno uvajanje otrok. »Uvajanje poteka poleti, ko imamo starši malo več časa. Že dobrega pol leta, preden začne hoditi v vrtec, lahko z otrokom prideš za nekaj časa v vrtec, da vidi, kaj se dogaja, in da dobi občutek, kako je tam. Junija pa se začne uvajanje, ki je postopno in odvisno od časa in dopustov. Za Lino sem si vzela teden dni dopusta, pa sem šla že drugi dan v službo. Vem, da je to redkost, in sem zaradi tega zelo hvaležna. Trgalo bi se mi srce, če bi jokala.«

Med navdušenim pripovedovanjem o vrtcu je beseda nanesla tudi na to, kako pa je pri njih doma. »Punci imava z njunim očetom neznansko rada, obožujeva ju.

In iz tega gre vse naprej. Imamo svoj red, svoj ritem. Veliko se pogo­varjam z njima, veliko časa se crkljamo skupaj. Posebej Neli prihaja v občutljiva leta, zato veliko večerov klepetava o vsem.

Nisem zelo stroga mami, vzgajam ju z motivacijo in ju nenehno spodbujam. Je pa res, da včasih tudi ven padem ... in dvignem glas. Sicer sta zelo v redu deklici, vesta, kaj je prav in kaj ne, in kot vsi drugi otroci dvigujeta meje moje vzdržljivosti.«

Lina je krasna, sončna punčka. Zelo hitro je začela govoriti, je izredno komunikativna in ima zelo razvito domišljijo. Rada ima knjige in živali, doma ima zakladnico majhnih konjičkov, muck in kužkov, ki jih nosi s seboj v kovčku. Zbudi se z nasmehom in z nasmehom vstaja. Vsi jo ljubčkamo in objemamo in včasih mora bežati pred nami.

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

Na vzgojo Line gotovo vpliva tudi dejstvo, da ima starejšo sestro.

Neli je stara že 11 let in se spreminja v pravo najstnico. »Pri Lini je vse bolj enostavno, ker smo bili že utrjeni. Nekatere stvari je začela delati prej, pri nekaterih stvareh nisem komplicirala. Prvi otrok je pač prvi, to je dejstvo. Lina je zrasla skupaj s sestro, kar je bistvena razlika, posebej mi je lepo pri srcu, ko ju vidim, da se skupaj igrata, smejeta, lovita, zabavata. Čeprav je med njima sedem let in pol razlike, sta povezani. Seveda se večkrat tudi spreta, posebej ker si Lina želi Nelijinih reči. No, pa tudi obratno.« Glede na bogate izkušnje, ki jih ima, lahko Alenka deklicama pomaga pri tem, kako v življenju uspeti. Kot pravi, bi bila vesela, če bi jima privzgojila, da »bi sledili tistemu, v kar bosta verjeli, in da bi se odločali zase. Da bosta znali sebe postaviti v središče, kar ženske izjemno rade pozabimo. In da bosta verjeli, da sta krasni, lepi in pametni, in temu sledili. Predvsem pa, da bosta vedno imeli druga drugo. Vedno.« Alenko lahko vsako soboto spremljamo v rubriki Vizita, kjer z nami deli zanimivosti o zdravju, medicini in preventivi, a poznavanje vseh novosti vedno ne pomeni prednosti za njo osebno: »Prednost je, ker sem seznanjena z veliko rečmi glede zdravja, slabo pa, ker me potem lahko hitro začne kaj skrbeti, sploh v zvezi s hčerkama.

15

Res je, da sem se v 15 letih mnogo naučila in spoznala in znam kar dobro prepoznati simptome bolezni in tudi svetovati. Ko pa zbolita punci, sem v skrbeh kot vse mame. Tudi o tem pišem v mojem priročniku – o uporabnih stvareh, ki jih je dobro vedeti, ko otrok zboli.«

16

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

osrednja tema

AVTORICA: Tina Lupša Hat

Umirjeno komunikacijo in skupno iskanje rešitev otrok prej sprejme.

Ali je kazen potrebna?

Včasih otrok noče jesti kosila ali zavrača sadje in za kazen odpovemo obisk živalskega vrta, ki bi za celotno družino pomenil lep in sproščen dogodek.

Ali je res nujno tako kaznovati otroka?

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

17

Starši največkrat kazni izrekamo, ker čutimo nemoč. Ko smo nemočni, se ne počutimo dobro in temu sledijo kazni.

Veliko staršev je prepričanih, da brez kazni ne gre in da je treba otroku tako postavljati meje. Bodisi da prepovedo gledanje televizije, pri večjih otrocih pa igranje na računalniku, zadrževanje na prostem in druženje s prijatelji ali zmanjšajo žepnino itd. Kazni bi v tem primeru lahko primerjali z zategnitvijo ročice v sili.

Ne smemo pozabiti, da kazni segajo vse do fizičnega nasilja, ki včasih vodi do poškodb.

Fizično nasilje, med katero se danes šteje tudi udarec po ritki ali navitje ušesa, je včasih veljalo za povsem normalnO in se je kot kazen uporabljaLo skoraj v vsaki družini.

Danes to sodi med nasilje nad otroki, ki ga moramo strogo obsojati. Poraja se vprašanje, kaj otroku s takšnimi »udarci« sporočamo. Vzemimo na primer: triletnik je nekemu otroku v peskovniku med igra­ njem vrgel pesek v obraz, zato ga udarimo po ritki. Kakšno sporočilo smo mu s tem dali?

Starši pogosto menimo, da smo osvojili obnašanje otroka, a smo nato vedno znova presenečeni in postavljeni v novo situacijo. Toda otrokom je v normalnih okoliščinah vedno v interesu, da se s starši dobro razumejo in da dan poteka čim bolj mirno. Če ni tako, je vedno prisoten neki vzrok, zakaj to počnejo. Lahko iščejo pozornost, bi radi več časa preživeli s starši, so utrujeni, lačni ali žejni ali enostavno potrebujejo več gibanja.

Otroci so veliki raziskovalci, in kadar gre njihova domišljija preko meja, lahko po­ stanejo tudi naporni in zahtevajo več od nas.

Če starši nimamo dovolj potrpljenja zanje in začnemo še z izrekanjem kazni, se takšen dan nikoli ne konča dobro. Tako pridemo do spleta neželenih okoliščin, ki si jih ni želel ne otrok in ne mi.

Veliko bolje je ponuditi sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev. Na primer, kadar je otrok zvečer utrujen, se z njim pogovorimo: »Poglej, kako si utrujen. Kaj bova zdaj storila?«

Umirjeno komunikacijo in skupno iskanje rešitev otrok prej sprejme. Je že res, da velikokrat ne moremo ostati mirni in potrpežljivi in da se tudi kdaj razjezimo in dodelimo kazni. Vendar naj bo to prej izjema kot pravilo. Otroci čutijo, da smo napeti in utrujeni ter da jih je kazen doletela nepremišljeno. Tudi takrat je dobro, če se umirimo, razmislimo ter otroku razložimo svoje obnašanje in se mu po potrebi tudi opravičimo.

18

vzgoja in razvoj

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: logopedinja Nives Skamlič, prof. def.

NIVES SKAMLIČ je defektologinja logopedinja v Centru za sluh in govor Maribor, kjer že vrsto let obravnava otroke z različnimi govorno-jezikovnimi in komunikacijskimi motnjami.

prvo besedo imenujemo holofraza, kar pomeni besedo, s katero otroci izrazijo celotno misel ali stavek.

Od joka do prvih besed govori namerno, pač pa zgolj izraža ugodje ali neugodje. Starši se njegovega oglašanja razveselijo, ga posnemajo in s tem podkrepijo to vedenje. Otrok hitro ugotovi, kako se mora oglasiti, da starše razveseli.

Tako se uči.

Porajanje jezika pri otroku je pravi čudež. Proces, ki pripelje od misli do govora in od govora do razumevanja, je v glavnem očem skrit in se dogaja v umu in telesu. In čeprav je izjemno zapleten, ga povprečen otrok igraje usvoji v zelo kratkem času.

Otroci se komunikacije učijo, še preden začnejo govoriti. Že pred prvim letom znajo s pogledom ali kretnjo pokazati predmet, ki ga želijo. Ko bi radi, da jih kdo vzame v naročje, dvignejo roke, ko nečesa nočejo, odkimajo, znajo pomahati in podobno.

Najzgodnejša oblika otrokovega »pogovarjanja« je jok, sledijo mu gruljenje, bebljanje in prave besede. Po rojstvu se vsi dojenčki na svetu oglašajo z enakimi glasovi, zato se zlahka naučijo tistega jezika, ki ga slišijo okrog sebe. Imajo prirojeno podlago za učenje katerega koli jezika, s

poslušanjem in posnemanjem glasov ljudi pa se učijo njihovega jezika. Do prvega leta zna otrok posnemati vsaj tri glasove, do leta in pol štiri glasove, v naslednjih nekaj letih pa se govor razvija zelo hitro.

Jezikovni razvoj se začne že v maternici.

Manj kot uro star dojenček že lahko razlikuje govor staršev in tuj jezik.

Oglašanju z različnimi glasovi, npr. gr, au, pravimo gruljenje, pri približno šestih mesecih pa se pojavi bebljanje – otrok začne povezovati soglasnik in samoglasnik v zloge, npr. ma, da. Te zloge lahko veže v verige zlogov, mamama. Otrok takrat še ne

Med prvim in drugim letom se pojavi prva beseda. Otrok pogosto ne pozna pomena besede, ki jo izgovori. Otrok in mama se igrata, se oglašata oziroma »pogovarjata«.

Otroku se posreči izgovoriti »mama« in mama se nasmeje. Otrok spozna moč besede in jo začne ponavljati, da bi pričaral mamin nasmeh. To prvo besedo imenujemo holofraza, kar pomeni besedo, s ka­tero otroci izrazijo celotno misel ali stavek.

Najpogostejši holofrazi sta »mama« ali »ata«, saj sta preprosti za izgovarjavo. Prva beseda ima več pomenov: otrok kliče starša (mamo ali očka lahko kliče z isto besedo) ali predmet, ki staršu pripada (mamini čevlji), z njo izraža svoje potrebe in želje (iztegne roke in reče: »mama«, ko želi, da ga mama vzame v naročje in potolaži).

Otrok razume več besed, kot jih zna po­ vedati. Hitro prepozna svoje ime in se že pred prvim letom obrne in pogleda, če ga starši pokličejo po imenu.

Prva leta življenja razvoj na vseh področjih poteka s svetlobno hitrostjo. V zelo kratkem času se otrok nauči razumeti kretnje in mimiko obraza, razvozlati držo telesa in pomen tona glasu, usvoji tudi obsežen besednjak govorjenih besed. Z velikimi koraki vstopa v naš svet, v katerem se ne učimo samo iz lastnih izkušenj, pač pa tudi iz izkušenj drugih ljudi, ki nam jih ti posredujejo z govorom.

vzgoja in razvoj

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

19

AVTORICA: Alenka Seršen Fras

Alenka SerŠen Fras je psihologinja v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Mariboru, kjer se največ ukvarja z učnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami otrok in mladostnikov.

Hiperaktiven otrok živi v sedanjosti, slabše se uči iz prejšnjih izkušenj, slabo načrtuje in predvideva vedenje v prihodnosti.

Vzgoja nemirnega otroka

Ali se vzgoja nepozornega in pre­ tirano nemirnega otroka razlikuje od vzgoje otroka, ki nima težav, o katerih je bil govor v prejšnji številki?

Starši opisujejo dneve s hiper­ aktivnim otrokom kot nenehne bitke za premoč.

Hiperaktiven otrok potrebuje urejeno, organizirano in dobro strukturirano družinsko okolje, ki ga sprejema in podpira, hkrati pa od njega pričakuje ustrezno vedenje. Težave so vidnejše in večje v kaotičnem, neorganiziranem okolju, kjer so meje nejasne ali nedosledne. V takem okolju otrok ne ve, kaj ga čaka oziroma kakšne bodo posledice preskušanja mej.

Ker ni prepričan, pač poskusi doseči svoje (in se recimo vrže na tla v trgovini, da bi dobil bager).

R. A. Barkley v knjigi »Taking Charge of ADHD« navaja, da hiperaktivnim otrokom ne pomaga nenehno poučevanje, kaj in kako morajo narediti, saj njihove težave niso posledice neznanja. Zanje je značilna zmanjšana samokontrola vedenja, zato potrebujejo jasna navodila, zanimive dejavnosti, ki jih motivirajo, veliko pozitivnih povratnih informacij, če se držijo pravil.

Vsi predšolski ­otroci potrebujejo veliko gibanja, ­hiperaktivni otroci pa še posebej.

Vendar jih ne vključimo takoj k organizirani športni vadbi, kjer je veliko čakanja v vrsti in je treba upoštevati pravila. Primernejši je gozd, igrišče ali bazen.

Pomembno je, da slišijo več pohvale kot kritike, večina staršev pa prizna, da je nasprotno: več je opozarjanja, oštevanja, kritiziranja.

Hiperaktiven otrok živi v sedanjosti, slabše se uči iz prejšnjih izkušenj, slabo načrtuje in predvideva vedenje v prihodnosti. Zato potrebuje takojšnje povratne informacije, ki morajo biti pogoste, starši moramo opaziti želeno vedenje in mu to povedati (npr. lepo si pospravil čevlje v omaro, ješ z zaprtimi usti). Te informacije bo seveda slišal, ne bo pa slišal navodil, da naj pospravi igrače.

Starši zahtevo večkrat ponovimo, a se zdi, da nas otrok ne sliši. Zato je dobro zahtevi dodati informacijo, kaj se bo zgodilo, če tega ne bo naredil – posledico ali akcijo: Pospravi igrače ali pa jih pospravim jaz (v garažo za dva tedna). Ugasni risanko ali jo ugasnem jaz (in je danes več ne prižgem).

Igraj se po pravilih ali se ne moreš igrati z nami. Od nas je odvisno, ali ne mislimo resno in bo ostalo pri besedah (naš otrok to ugotovi že zelo zgodaj) ali pa smo posledico sposobni izpeljati in tako imeti starševsko moč.

Vsak dan znova sem presenečena, kako malo moči imajo nekateri starši, s kako lahkoto prepuščajo pomembne odločitve svojim otrokom, ki sploh še nimajo intelek­ tualnih kapacitet, da bi se lahko ustrezno odločali. Dejstvo je, da je takih napetih situacij s hiperaktivnimi otroki več kot pri otrocih, ki so manj težavni, zato potrebujejo starši več medsebojne podpore pa tudi znanja o ustreznih metodah, da se namesto občutkov krivde in jeze lahko otroku približajo z nasmehom in humorjem.

20

vzgoja in razvoj

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: mag. Alenka Zupančič Danko

Alenka zupančič danko je strokovna delavka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer se največ ukvarja z učnimi težavami šolarjev in z različnimi vprašanji vzgoje in razvoja otrok v predšolskem obdobju.

Pa zakaj

če smo jasni, odločni, dosledni, se vedemo odgovorno in postavljamo meje z jasnim spoštovanjem v odnosu otrok–odrasli, bomo bolj učinkoviti.

me ne uboga?!

Velikokrat se nam zgodi, da otroku postavimo zahtevo, prepoved ali mejo, vendar nas ne uboga. Naspro­ tno: sploh se ne odzove, temveč še naprej izvaja svojo dejavnost ali nas celo jasno zavrne z odločnim »ne bom«. Zakaj se to dogaja?

V prejšnji številki smo zapisali, da večina staršev nima težav učinkovito postavljati meje v primerih, ko je ogroženo življenje, zdravje ali moralni in socialni razvoj.

Takrat ukrepamo hitro in učinkovito, za razmišljanje praviloma tudi ni časa. V res ekstremnih situacijah – npr. otrok želi stopiti na cesto, mi pa ga zadnji hip močno zagrabimo in postavimo proč od nevarnosti, kar v njem sproži jok zaradi šoka in strahu – ga spontano znamo tudi dobro potolažiti in umiriti. Ko z malčkom le hodimo ob cesti, je naš prijem toliko trden, kolikšna je naša ocena, da je to zaradi nevarnosti potrebno. In glede na našo oceno – v prav nobenem priročniku namreč ni natančnih navodil glede tega – svojega trdnega prijema ne popustimo celo ob jasno izraženi želji otroka ali celo trmi in kljubovanju. Rekli smo, da mejo otrok potrebuje in v tem primeru, ko malčka na cesti trdno držimo za roko zaradi varnosti, se nam ta potreba jasno kaže: ker malček še ne zna oceniti nevarnosti, potrebuje odraslega, da postavi mejo njegovemu svobodnemu tekanju in ga trdno prime. Če zdaj še enkrat pogledamo opis teh situacij, vidimo, da tu starši meje postavimo jasno, dosledno in odločno, spoštujemo otrokovo zrelost in naša starševska vloga se kaže v

polni aktivnosti in odgovornosti.

Tudi ko otrokove potrebe pri postavljanju mej niso tako jasno izražene (npr. da je treba obleči jopico – ker smo mi ocenili, da bo hlad resno škodil otrokovemu zdravju), so našteti pojmi ključni dejavniki tega, da se otrok ob meji ustavi oziroma da »nas uboga«. Poglejmo še enkrat: če smo jasni, odločni, dosledni, se vedemo odgovorno in postavljamo meje z jasnim spoštovanjem v odnosu otrok–odrasli, bomo bolj učinkoviti.

Zakaj nam je tako težko biti odločen, dosleden, odgovoren, čeprav vsaj za doslednost že babice povedo, da je pri vzgajanju uspešen ­prijem?

Vzrokov je lahko več, poglejmo samo enega. Neki oče je povedal, da se takrat, ko je pri mejah jasen, dosleden in odločen, ne počuti dobro, ker njegov odnos s hčerko ni prijeten in topel. Uporabil je izraz, da je odnos napet. Besedna zveza »postavljati meje« lahko ima negativen prizvok, če jo povezujemo s kaznimi, z grožnjami, oblastjo, s podkupovanjem, telesnim kaznovanjem, prepovedovanjem brez razloga, z vzbujanji občutka krivde, opominjanjem, moralno pridigo in s stalnim »ne«. Vendar smo lahko jasni in odločni tudi brez vsega

naštetega, na topel, prijazen način. To nam uspe prej, če vse naštete ključne pojme, torej jasnost, odločnost itn., povežemo predvsem z otrokovimi potrebami, z naravnimi posledicami dejanj in s spodbujanjem.

Tokrat smo s pomočjo ekstremnih in jasnih primerov le našteli potrebne sestavine učinkovitega postavljanja mej, v naslednjih številkah pa bomo z vsakdanjimi situacijami prikazali, kako ravnati, kate­ re besede uporabiti in česa NE početi, da bomo najprej sploh jasni, dosledni, odločni in aktivni, posledično pa tudi bolj uspešni pri vodenju svojih otrok.

ZDRAVJE IN NEGA

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

21

AVTORICA: mag. Tina Grapar Žargi, dipl. fiziot., RNO terapevt

tina gapar žargi je zasebna fizioterapevtka , ki si je delovne izkušnje pridobivala v UKC in ZD Ljubljana. Usmerila se je v razvojno-nevrološko obravnavo otrok po Bobath konceptu in se dodatno izobraževala iz razvojne nevrologije.

ključnega pomena je, da otroku dopustimo možnost in čas, da osvoji vse gibalne vzorce v pravilnem zaporedju.

Smernice za izbiro otroške obutve Ponudba otroške obutve na trgu je dandanes velika in starši se nema­ lokrat znajdemo v dilemi, kaj kupiti.

V strokovni javnosti je vedno večji poudarek na stališčih, ki so podprta z znanstvenimi raziskavami, in te so ovrgle nekdanjo miselnost, da otrok za pravilen razvoj stopala potrebuje trdo obutev z visokim opetnikom in podprtim stopalnim lokom.

Ob izbiri obutve za našega malčka je priporočljivo poznati nekaj osnovnih dejstev o razvoju otrokovega stopala, saj tako vemo, na kaj moramo biti pri nakupu izdelka pozorni. Stopala dojenčka so na pogled ploska. Stopalna loka še nista v celoti razvita, vezi so lahko tudi nekoliko ohlapnejše. Stopalo se razvija in oblikuje ob otrokovem gibanju in obremenitvah pri postavljanju na noge na podlago. Da se izoblikuje, mora miniti kar nekaj časa in tudi razvojnih stopenj, dokončno pa se neha spreminjati šele takrat, ko je rast končana.

stopalnega loka pri normalno razvitem

med kobacanjem ne sprosti.

otroškem stopalu nima nobenih pozi-

Obutev naj pri normalno razvitem

tivnih učinkov, saj mora otrok loke zgraditi

otroškem stopalu predvsem ščiti pred

mišično – torej z obremenjevanjem stopa-

mrazom in zdrsavanjem, ko se otrok

la, postavljanjem na prste itd. Podpora na

postavlja na noge in dela prve ko-

podplatu sicer navidezno ustvari stopalni

rake. V hiši lahko uporabimo nedrseče

lok, vendar je ta lok pasiven. Mehak in

nogavičke, priporočljivo je tudi, da otrok

prožen podplat omogoča otroku nemo-

ob priložnostih izkusi bosonogo hojo.

teno prenašanje teže in boljše občutenje

Poleg pravilne obutve pa je za zdrav

Za čim bolj pravilen in nemoten razvoj moramo pustiti stopalo kar se da prosto in to je dobro upoštevati tudi pri izbiri obutve.

stopala, otroka ne blokira in pozitivno

razvoj stopala in splošen motorični razvoj

pri­speva k razvoju mišic stopala in meha-

ključnega pomena, da otroku dopustimo

nizmu hoje.

možnost in čas, da osvoji vse gibalne

Visok in pretrd opetnik fiksira gleženj in

vzorce v pravilnem zaporedju. Spodbujaj-

s tem blokira en člen v verigi od stopala

mo voljo do gibanja in otrokovo samostoj­

do medenice in posledično lahko vpliva

nost, vendar ne prehitevajmo časa, ki je za

tudi na razvoj ravnotežja. V začetni fazi

kakovosten gibalni razvoj potreben!

bo malček še veliko kombiniral gibanje

Vsa našteta priporočila seveda veljajo za

Obutev naj bo čim bolj mehka in udobna, podplat naj bo raven, mehak in prožen, opetnik pa ne previsok in pretrd.

Raziskave so pokazale, da podpiranje

s štirinožnim položajem in kobacanjem.

otroke brez težav in posebnosti v razvoju.

Če je opetnik visok in trd, otrok pogosto

Če so prisotne kakršne koli posebnosti ali

čuti neprijeten pritisk na Ahilovo tetivo in

nepravilnosti, naj jih ustrezno individualno

fiksacijo gležnja, zato noge v tem predelu

obravnava pristojni zdravnik.

postavljanja na noge in pri prvih korakih

22

prehrana in gibanje

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Zvezdana Vražič

ZVEZDANA VRAŽIČ je specialistka klinične dietetike in vaditeljica športne rekreacije odraslih. Že več kot 10 let se ukvarja s prehranskim svetovanjem odraslim in otrokom ter z gibalno aktivnostjo odraslih.

Za zdravega in srečnega otroka

Pri gibalni aktivnosti se srečujemo z enakimi težavami. Previsok je delež te­lesno nedejavnega oz. gibalno neaktivnega prebivalstva v vseh starostnih skupinah, podaljšal se je čas, ki ga presedimo (pred računalnikom, televizorjem ipd.)

Otrokom je treba omejiti gledanje televizijskih programov in igranje računalniških igric na uro ali dve na dan.

V rubriki Prehrana in gibanje se bomo srečevali z različnimi temami, po­ vezanimi s prehrano in gibanjem. V uvodnem članku želim podati nekaj misli, ki nas bodo vodile do novih spoznanj in razmišljanj glede izbora hrane in vključevanja gibanja v vsa­ kodnevno življenje otrok in celotne družine. Pa srečno na poti zdravja, gibanja in veselja!

vedenja in stališč tudi pri starših in nji-

Dobre prehranske navade so plod trdega dela, ki se začenja v zgodnjem življenjskem obdobju z izborom zdrave hrane, ki jo na mizo prinašajo starši. Prehranjevalni vzorci se oblikujejo od rosnega otroštva in se ponavljajo v kasnejšem življenju posameznika. Sprememba vedenja pri otroku zahteva spremembo

voljo in radi. Na žalost prevečkrat ponu-

hovi okolici. S tem mislimo stare starše, družinske prijatelje in bližnje sorodnike, ki živijo neposredno z družino.

V družini sta izbira in uživanje hrane odvisna od tradicije, kulture, okolja ter energijskih in hranilnih potreb glede na starost, spol in življenjski slog družinskih članov. Ljudje uživamo hrano, da zadostimo svojemu teku po hrani, ki jo imamo na dimo otrokom samo hrano, ki jo imajo radi, in jih premalokrat poskušamo prepričati, da poskusijo kaj novega. Čez leta pa se sprašujemo, zakaj so otroci »izbirčni« in ne jedo določene hrane. Kako naj bi jo, če pa je ne poznajo in tudi mi sami smo jim privzgojili določene okuse?

Preostanek časa naj preživijo bolj dejavno, s prijatelji na prostem, ob igrah z žogo, teku, rolkanju ipd. Tudi spremembe v vsakodnevnih dejavnostih lahko povečajo porabo energije in tako omogočajo preprečevanje in/ali zdravljenje debelosti. Če je vrtec v bližini, pospremimo otroka tja peš ali ob toplih dneh s kolesom, namesto da bi se peljali z avtom. Namesto z dvigalom se vzpenjajmo po stopnicah.

Otrok naj pomaga pri domačih opravilih, ki so primerna za njegovo starost. Že malček lahko nese manjšo vrečko smeti in se že v ranem otroštvu privaja na recikliranje ipd.

Med sprehodi, kolesarjenjem in plavanjem otroci preživijo več časa s starši. Gibalna aktivnost lahko pomembno izboljša razpoloženje in splošno počutje ter dvigne motivacijo tako otrok kot staršev in starih staršev. Sprehodimo se po mestnem parku in ne po nakupovalnem središču.

V naslednji številki ne zamudite: Prehrana in gibanje z roko v roki!

Pričakujemo tudi vaša vprašanja in želje – pišite nam na naslov: ­urednistvo@mojotrokinvrtec.si, za rubriko Prehrana in gibanje.

odnosi v družini

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

23

AVTOR: Damijan Ganc

Damijan Ganc je zakonski in družinski terapevt ter direktor Družinskega

Družinski inštitut Zaupanje

inštituta Zaupanje (enoti Ljubljana in Sevnica). Predava na šolah za starše v šolah in vrtcih ter vodi terapevtske skupine in program Družinski center Sevnica.

Agresivno vedenje otrok Otrokovo agresivno in nemirno vedenje je klic otroka po tem, da ga starša s svojim odzivom začutita, prepoznata njegovo doživljanje, ga vzameta zares in vztrajata ob njem tako dolgo, dokler se njegovo telo ne umiri in se otrok znova poveže z njima.

Otrokovo telo je njegov najbolj bogati »besedni zaklad«. Nenehno nam nekaj sporoča in vabi k odzivu. S sijočim pogledom nas otrok hitro spravi v razigrano razpoloženje. Ko se ob bežnem srečanju z našim znancem skriva za našimi nogami, sporoča, da potrebuje zavarovanost in meje. Tudi njegovo agresivno, nemirno ali neubogljivo vedenje je predvsem izražanje stiske, v kateri je nemočen. Ta stiska ga presega in njegovo vedenje je le izhod v sili, ker ne najde drugega načina, kako izraziti svoja težka in neobvladljiva čutenja. Otrok vselej potrebuje odraslega, da mu jih pomaga ovrednotiti, predelati in pomiriti!

Čustvena dinamika v družini je precej ­zapletena in doživljanje vsakogar vpliva tudi na druge člane družine.

Kako lahko starši poma­ gamo nemirnemu ali agresivnemu otroku?

Drug drugega čutimo in spremljamo, se odzivamo in tako pogosto povsem nezavedno ustvarjamo določeno vzdušje v družini. To vzdušje je najgloblje zaznamovano z odnosom med staršema, ki prinašata vsak svojo izkušnjo otroštva, predstavo o družinskih odnosih in tudi svoja nepredelana čutenja, s katerimi se znova srečata v družini, ki jo ustvarita. Otrokova agresija bo zato pogosto izraz stiske staršev, bodisi nepredelane jeze, sramu, strahu ali krivice, ki jo lahko prinašajo iz svoje družine, doživljajo pa jo tudi v sedanjih odnosih. V starših bo tako obujala znana občutja nemoči, ki kličejo po razrešitvi.

stisko povezati s svojim doživljanjem in

Najprej moramo nežno (z objemom, umirjenim glasom …) umiriti njegovo telo in zdržati z otrokovo stisko. Tako otroku vlijemo zaupanje, da so težka čutenja obvladljiva. Ključno je, da zmoremo otrokovo sorodnimi izkušnjami, saj smo le tako lahko v polnosti sočutni do otroka. V veliko pomoč nam bo, če bomo prisluhnili nemirnemu, zmedenemu in prestrašenemu otroku v sebi, ki je nekoč upal, da ga bodo starši umirili in ovrednotili njegovo doživljanje. Partnerja tako ob nemirnem otroku dobita dragoceno priložnost, da se povežeta v svojih ne­pomirjenih čutenjih, jih predelujeta, postaneta vse bolj sočutna do sebe in drug do drugega ter ob tem vse bolj uresničeno živita tudi svoje materinstvo in očetovstvo.

24

FOTO UTRINKI

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTOR: Uredništvo E-NASLOV: urednistvo@mojotrokinvrtec.si

Jaša (15 mesecev) uživa v svojem peskovniku.

Val (18 mesecev) se najraje igra na prostem.

Naši otroci

se igrajo V naslednji številki bomo objavili ­fotografije otrok V vozičkih, NA kolesih, poganjalčkih, v avtosedežih, sedežih na kolesu ...

Teo (1 leto) pri igri doma.

Karin (4 leta) pleza v Pustolovskem parku v Postojni.

Gašper (2 leti) na otroškem igrišču.

Niko (3 leta) zelo rad telefonira babici.

Pošljite fotko na naslov urednistvo@ mojotrokinvrtec.si skupaj s soglasjem za objavo fotografij, ki ga najdete na naši spletni strani www.mojotrokinvrtec.si

starši delijo z nami

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

25

AVTORICA IN FOTO: Petra Mejač

Naša

pustolovščina Naša družinica šteje pet članov – oči Gregor in mami Petra ter trije mali navihanci. Luka je letos prvič prestopil prag šole in zakorakal v svet učenosti. Karin je štiriletnica z ogrom­ no zalogo energije, naš najmlajši pa je dveletni Gašper, ki se zelo trudi, da bi se od Karin naučil kar se da veliko »neumnosti«.

Pred kratkim smo se preselili na štajerski konec Slovenije in zdaj nam je Velenje precej bližje, kar nas zelo veseli. Zakaj pa, se boste vprašali. Ja, ker je tam vsako leto Pikin festival! In seveda ga tudi letos nismo zamudili.

Zbudili smo se v sončen dan. Otrok ni bilo treba buditi in jih prositi, naj že vendar vstanejo, kot to ponavadi počnemo vsako jutro, ko je treba oditi v vrtec in šolo. Jupi, danes je vendar Pikin dan! Hitro smo pozaj­trkovali, se oblekli, spakirali nujno opremo v nahrbtnik in že smo bili na poti.

V avtu smo polni pričakovanja ves čas klepetali o tem, kaj vse bomo videli in doživeli.

Prispeli smo in naša pustolovščina se je lahko začela. Najprej so nas razveselili prekrasno okolje, pogled na krasno jezero in polno pisanih stojnic in nasmejanih obrazov.

Otroci so kar poskakovali od veselja. Že kmalu sva jim z očkom komaj sledila, saj je vsak izmed njih videl kaj, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Skupaj smo se odpravili do prvega pokritega šotora, kjer je bilo živahno kot v čebelnjaku. Tu je bilo

polno raznoraznih delavnic in vsak je lahko našel nekaj zase. Luka se je odločil, da si bo izdelal knjižno kazalo, kot se spodobi za pravega šolarja. Gašper je z očkom izdeloval avtomobilček iz odpadnega materiala, midve s Karin pa čisto pravo denarnico za okoli vratu. Delavnice so bile res zanimive in animatorji zelo prijazni in so radi pomagali otrokom. Take delavnice so mi res všeč, saj se otrok uri v ročnih spretnostih, pozornosti, domišljiji, ustvarjalnosti … Ko so otroci potešili svojo ­ustvarjalno žilico, smo šli naprej. Privabila nas je glasba z odra, kjer so se že vrstili razni glasbeni nastopi.

Skupaj smo zaplesali pod odrom in se malo razgibali. Prav prijetno in sproščujoče je bilo, še posebej za naju z očkom, ki že dolgo nisva skupaj plesala.

Tudi naslednji, še večji šotor je bil zanimiv, saj so v njem potekale najrazličnejše igre, otroci so lahko izbirali med različnimi

kockami in namiznimi igrami. Res krasna zabava za vso družino. Ko smo se dodobra naigrali, pa smo se še malo prepustili toplemu sončku, obiskali indijansko vas in se preizkusili pri igranju na bobne, navdušile pa so nas tudi lesene hišice, kjer smo si lahko malo odpočili. Pomalicali smo v prijetni senci dreves s pogledom na čudovito jezero.

Sledil je obvezen ogled prekrasne dvo­ nadstropne hišice, v kateri domuje čisto prava Pika Nogavička. In veste kaj –– na podstrešju ima čisto pravi gusarski za­ klad! Otroci so odkrivali skrivnosti Pike Nogavičke in Gašper je navdušeno čebljal »Pipa, Pipa« (beri: Pika Nogavička). Izdelali smo si še čisto pravo gusarsko opremo, gusarsko kapo, prevezo in meč.

Med potjo do avta smo se veselo igrali in se odločili, da prihodnje leto spet ­pridemo.

26

DOBRODELNI PROJEKT

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

Jaz ljubim vrtec! didaktičnih igrač je v naših vrtcih vsako leto manj. Zaradi tega so najbolj prizadeti prav naši malčki. Vedno večjih bremen financiranja za optimalno izvedbo razvojnovzgojnih programov ne starši ne lokalna skupnost ne zmorejo več nositi na svojih ramenih. Zato je naša skupna pomoč vrtcem še toliko bolj pomembna. Z dobrodelnostjo v projektu »Jaz ljubim vrtec« bo svoje načrte lahko tudi letos uresničilo pet slovenskih vrtcev, ki nam jih boste v naslednjih treh mesecih pomagali izbrati

Pampers in dm znova z dobrodelno­ stjo za slovenske vrtce

prav vi! Akciji se kot medijski podpornik

Z nakupom pleničk Pampers v

Pampers in dm - drogerie markt že drugo

prodajalnah DM spet zbiramo sredstva za obnovo vrtcev

pridružuje tudi revija Moj otrok & vrtec. leto zapored v Sloveniji skupaj s svojimi kupci zbirata v denarni sklad sredstva za pomoč vrtcem. Od 2. novembra letos do

31. januarja 2012 boste tudi vi ob nakupu pleničk Pampers v eni od prodajaln dm v sklad prispevali 0,5 evra. Vrtci, ki se potegujejo za nagrado, se sami prijavljajo na razpis, za enega pa lahko svoj glas preko spleta oddate tudi vi. Pobudnika akcije nameravata v skladu zbrati 25.000 evrov in jih v marcu 2012 razporediti med vrtce v petih slovenskih regijah. Sodelujte tudi vi, da bi našim malčkom zagotovili lepši jutri!

V prodajalnah dm vam bo nakup pleničk Pampers prinesel še dodatno ugodnost.

Ob unovčenju 30 točk s kartice dm active beauty dobite 10-odstotni popust na nakup izdelkov Pampers, obenem pa pridobite priložnost, da ponovno glasujete za izbrani vrtec. Več informacij na www.pampers.si in na www.dm-drogeriemarkt.si.

skupaj ug

Po m

dr

o

čo

t ro

ga

Denarja za nakup opreme, igral in

za dr u g e

ko m

moj

OTROK& VRTEC

Revija za staRŠe OtROK v vRtCU

www.mojotrokinvrtec.si

kako obvladati agresijo otrok?

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

27

AVTORICA: Bojana Pišek, pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Kolezija, Ljubljana

Otrokom mora postati jasno, da lahko ­kaznujejo samo odrasli: njihovi izgovori, da so nekomu vrnili z enakim, niso sprejemljivi.

Neagresivna komunikacija v vrtcu V učnem programu za vrtce je med cilji, povezanimi z družbo, zapisano, da ima otrok možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostav­ ljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki.

Poenostavljeno to pomeni, da v vrtcu spodbujamo neagresivno komunikacijo med otroki. To je seveda lahko izreči, težje pa je to doseči. Odrasli otrokom dopovedujemo, da tožarjenje ni v redu. Pravimo jim, da tudi pretepanje (brcanje, porivanje, ščipanje, grizenje ...) ni v redu. Otroci v tem zaznajo protislovje.

Zamislimo si, da smo ujeli del pogovora med odraslim in otrokom na igrišču: »Zakaj si ga udaril?« »On je mene prvi porinil s tobogana, pa sem ga udaril nazaj!« Poleg tega, da je drugega otroka udaril, ga je torej še zatožil. Otrok je zbegan. Kako naj ravna v takih situacijah?

Otroke moramo že zgodaj naučiti, da svoje nestrinjanje z ravna­ njem vrstnikov izrazijo z besedami v smislu: »Nehaj. To mi ni všeč.« Seveda pa to nima vedno pravega učinka.

Otroci morajo vedeti, da se lahko v težavah obrnejo na odraslo odgovorno osebo. Odrasli pa se pri razreševanju sporov izognimo vprašalnici zakaj. Z vprašanji, ki se začnejo z zakaj, se lahko

mimogrede postavimo na stran enega otroka proti drugemu; pa si v resnici morda oba zaslužita grajo. Vprašalnica zakaj tudi namiguje, da je agresivnost v nekaterih primerih sprejemljiva. Ne, ni! Fizično obračunavanje med vrstniki (v vrtcu) ni nikoli sprejemljivo. Otroci morajo dojeti, da pretepanje (brcanje, porivanje, ščipanje, grizenje ...) ni pravi način razreševanja sporov. Agresivno vedenje bo vedno imelo posledice – verjetno izločitev iz igre.

V sami komunikaciji z otroki nas ne zanima, zakaj je kdo nekoga udaril. Dej­ stvo, ki ga poskušamo podati otrokom, je, da je takšno ravnanje preprosto napačno.

Seveda pa želimo izvedeti, kaj je šlo pri prosti igri narobe. Zato – bolj primerno – vprašajmo: »Kaj se je zgodilo?« in vedno poslušamo obe plati zgodbe. Na osnovi slišanega nato obema udeležencema spora razložimo, da ni bilo v redu ... kar koli že. Pokažemo jima (z glasom, mimiko obraza), da smo razočarani nad njunim ravnanjem. Otrokom mora postati jasno, da lahko kaznujejo samo odrasli: njihovi izgovori, da so nekomu vrnili z enakim, niso sprejemljivi. Otrok ne sme kaznovati vrstnika, sploh pa nihče ne sme kaznovati z udarci! In tudi pri tem smo mu odrasli za vzgled.

28

otrok in jaz

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Margareta Lešnik, dipl. vzg., Vrtec Levček pri OŠ Podbočje

Otroška

trma Kot mati, vzgojiteljica in ženska se vsakodnevno ukvarjam s postav­ ljanjem in premikanjem mej sebi in otrokom. S tem pokažem svojo vred­ nost, fleksibilnost ter ugotavljam, koliko sem sploh sposobna izstopiti iz omejitev svojega uma, vzorcev obnašanja, prepričanj. Ko otrok spozna, da ni samo podaljšek svojih staršev, in ko začuti, da se njegova čustva in zaznavanje razlikujejo od čustev in zaznavanj drugih otrok in odraslih, se na vso moč trudi, da bi ohranjal moč domišljije, intuicije, da bi ostal zvest sam sebi, neuklonljiv, inovativen, brez omejitev ...

Otrokov boj za ohranitev prvinske narave žal pogosto zamenjujemo za trmo, za neposlušnost, za osebni napad na naše lastne starševske sposobnosti. Trma trči ob našo potrebo po kontroli, spoštovanju, osebni vrednosti in veljavi. Trmaste in nevodljive otroke si seveda želimo ukrotiti, vendar tega ne smemo početi zato, da bi dokazali lastno večvrednost, moč.

Otroke je treba s pravo mero razumevanja in čustvene podpore voditi po poti odraščanja in sprejemanja sebe in okolice.

Sama uporabljam štiri dogovore tolteške modrosti – bodi brezgrajen v besedah, ničesar ne jemlji osebno, ničesar ne domnevaj in vselej daj vse od sebe. V zavedanju, da so misli energija, ki ustvarja dejanja in doživljanja, se trudim, da otrok ne obsojam, kritiziram, jim očitam v smislu »kdo pa misliš, da si, da boš meni odgovarjal«, saj se lahko zapletem v osebni boj dokazovanja večvrednosti nad otroki.

Raje pomislim, da so otroci naše ogledalo, da bi brez njihovih osebnostnih esenc še vedno čepeli v coni udobja in sploh ne bi osebnostno rastli in zavestno napredovali.

Vprašam se, kaj mi otrok sporoča s trmo.

Na katerih področjih svojega življenja se jaz obnašam enako? Kje skušam na silo uveljaviti svojo voljo in za kakšno ceno? Katera moja čustvena stanja se zrcalijo v mojih dejanjih? Zakaj se počutim osramočena, poražena, prizadeta, ne­ sposobna, ker otrok izraža lastno voljo?

Otroke je treba s pravo mero razumevanja in čustvene podpore voditi po poti odraščanja in sprejemanja sebe in okolice.

Ko zunanje dogajanje doživljamo in se nanj odzivamo osebno, užaljeno, se je prebudil neozdravljeni čustveni del notranjega otroka, ki ga začutimo na fizičnem nivoju. Torej, otroška trma je nič manj in nič več kot odraz naših čustvenih stanj, vseh občutkov, ki se jih sramujemo, si jih nočemo priznati, še najmanj pa jih odstreti pred širnim svetom in se pokazati v pravi luči. Tudi ko izrečemo ukrep, se moramo zavedati, ali smo sposobni izrečeno izpeljati do konca, koliko je meja v tem trenutku smiselna, uporabna, učinkovita.

V mislih pa je dobro imeti načelo transur­ finga, da z vzgojo izpolnjujemo otrokovo notranjo namero – kako ukrepati, da bo otrok dobil tisto, kar hoče, umirjeno in ob upoštevanju postavljenih pravil, da se še vedno počuti sprejetega in ljubljenega, mi pa bomo istočasno mirni in notranje izpolnjeni ter v pridobivanju dobre medseboj­ ne komunikacije in odnosa z otrokom.

Interesne dejavnosti

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

29

AVTORICA: Bojana Pišek, pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Kolezija, Ljubljana

Manj je več

Tako kot v šoli je tudi v vrtcih na voljo mnogo interesnih dejavnosti, ki so strokovno vodene in organizirane, programi pa prilagojeni različnim starostnim skupinam.

Starši želimo svojim otrokom omogočiti čim več in vse le najboljše. Toda kaj izbrati? In koliko? Katera popoldanska dejavnost bo najbolj ustrezna? Bo ena dovolj? Izbrati tisto, ki se izvaja v vrtcu, ali raje tako, ki poteka zunaj njega? Podobno je z revijami za otroke – katera je v pestri ponudbi prava za našega otroka?

Odločitve in izbire niso lahke, pravil ali vprašalnikov, ki bi nam pri tem pomagali, pa ni. Zato upoštevajmo otroka kot osebo!

Starši svoje otroke dobro poznamo. Vemo, kaj jih zanima, kaj jim je všeč, kaj radi počnejo. Prav tako vemo, na katerem področju jim sami ne moremo ponujati dovolj, saj prav nihče ne zna vsega. Kot

staršem nam je jasno, pri katerih dejavno­ stih so naši otroci močni in pri katerih morda ne toliko. Jasno je tudi, da ni mogoče popolnoma upoštevati vseh želja otrok.

Nadobudneži so večinoma navdušeni nad vsem: vse bi poskusili, povsod bi bili radi zraven, vse revije bi radi imeli. Kakor koli že obračamo čas v tednu, ga za uresničitev vseh želja malih radovednežev zmanjka.

Poleg tega začetno navdušenje otrok po­ gosto uplahne.

Pri izbiri popoldanskih dejavnosti upoštevajmo izrek »Manj je več«.

Bodimo izbirčni. Primerjajmo podobne ponudbe različnih izvajalcev. Spoznajmo ljudi, ki se bodo ukvarjali z našimi otroki.

Udeležimo se prvega srečanja skupaj s svojim otrokom in se pri tem zavedajmo, da lahko vedno rečemo: »Ne, hvala,« in gremo drugam. Prelistajmo vzorčne izvode ponujenih revij sami in skupaj z otroki.

Starši svoje otroke dobro poznamo.

Vemo, kaj jih zanima, kaj jim je všeč, kaj radi počnejo.

Prav tako vemo, na katerem področju jim sami ne moremo ponujati dovolj, saj prav nihče ne zna vsega.

Kompromise sklepajmo z otroki, ne s ponudniki. Zavedati se moramo, da sami otrokom lahko ponujamo zelo veliko. Čez leta, ko bodo odrasli, se bodo spominjali, kako so na travniku v parku imeli piknik z mamo, očetom, sestrico, bratcem, kako so hranili račke v ribniku in igrali nogomet ...

Nobena interesna dejavnost ne bo zbujala tako toplih spominov.

Vseeno pa so interesne dejavnosti v predšolskem obdobju koristne. Z njihovo pomočjo otroci širijo svoje obzorje in nabirajo izkušnje, izboljšujejo znanja in spretnosti. Najpomembnejše pa je, da jim je izbrana dejavnost v veselje, da pri njej uživajo in se z vrstniki iskreno zabavajo. In pri tem se bodo tudi kaj naučili.

30

vplivajmo na otroka

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Mateja Jezernik, dipl. vzg., OŠ Vransko - Tabor, OE vrtec Tabor

Da bodo pravljice učinkovale, se mora otrok z njimi ukvarjati, znati mora prepoznati njihovo vsebino.

Pravljica Po nastanku in izvoru so pravljice ena najstarejših oblik besedilne umet­ nosti, pa nikoli ne zastarajo, temveč so vedno znova nove, sveže in mlade.

Pravljice so resnične, ker nosijo v sebi celotno sporočilo o življenju.

Domišljija je tista lastnost, ki nam omogoča, da si predstavljamo ali prisluhnemo stvarem, ki niso fizično navzoče. Ponavadi jo imamo za samoumevno, a je v bistvu nena­ vaden, čudovit dar. (Zdenka Zalokar Divjak) Pravljica interpretira življenjske resnice z živimi podobami, liki in dogajanji. Ima velik psihološki pomen za vse otroke ne glede na starost, saj se ukvarja z bistvenimi človeškimi težavami.

Pravljice dajejo moč, saj otroško domišljijo spodbudijo k razmišljanju o težavah. Pri tem je sama pravljica podobna ogrodju, ki vse nosi, vendar šele ob pripovedovanju in poslušanju, poistovetenju, pogovoru

Albert Einstein je dejal: »Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic.«

in doživetju smisla oživi in dobi dušo.

z umetniško vrednostjo, njihov jezik naj

Utopično je pričakovati, da bomo prav-

bo bogat in pregleden, dialogi živahni.

ljico prebrali le enkrat in s tem rešili vse

Otrok si ob poslušanju širi besedišče in

težave. Da bodo pravljice učinkovale, se

posluh za materni jezik v zborni različici,

mora otrok z njimi ukvarjati, znati mora

kar ob prostem pripovedovanju običajno

prepoznati njihovo vsebino. Imeti mora

ni prisotno.

možnost, da se bo z bralcem ali s kom dru-

Z izbiro pravljice lahko vplivamo na

gim pogovarjal o posameznih prispodobah

razreševanje težav med sorojenci, na

in prizorih. Otrok bo imel vprašanja, morda

razumevanje smrti, odraščanja, ljubezni, pri-

bo želel isto besedilo slišati znova, pri tem

jateljstva, sovraštva, odpuščanja … Dobro je,

se bo poistovetil zdaj z eno, zdaj z drugo

da najprej sami preberemo besedilo, da ver-

osebo. Hotel se bo naužiti vsakega prizora

jamemo v njegovo moč, modrost, kajti otroka

in se seznaniti z vsebinami, da bi lahko

ne ganejo toliko besede, temveč podobe,

našel pravilno rešitev.

ki jih zarišejo te besede, ter prepričanja in

Pravljica, posredovana z zgoščenkami,

občutja, ki zazvenijo ob pripovedovanju.

ukrade otroku in pripovedovalcu čarobni

Otrok ne smemo zavarovati pred vsem, kar

čas bližine, pripadnosti, topline, varnosti

se nam zdi grozno in nevarno, saj tako lahko

in zaupanja. Glas tujca nikoli ne zmore

postanejo nesposobni za življenje.

tistega, kar zmore mama, oče, stari starši,

V branje priporočam knjigo Angeline Bauer

vzgojitelj.

»Pravljice zdravijo« – v njej so kratke prav-

Če smo v dilemi pri izbiri pravljice, je

ljice, s katerimi si lahko zelo pomagamo

smiselno povprašati knjižničarko ali

pri vsakodnevni vzgoji, ob njih pa so tudi

knjižničarja za nasvet. Izbirajmo besedila

konkretni napotki za starše.

OTROCI IN NARAVA

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

31

AVTORICA IN FOTO: Renata Košica, Osnovna šola Vransko - Tabor, OE Vrtec Tabor

Otroci imajo v predšolskem obdobju naj­ bolje razvito domišljijo, ­motivacijo in emocije, slabše pa pozornost, motoriko, spomin, ­opazovanje in mišljenje.

Zgodnje naravoslovje v vrtcu

kot trajnostni razvoj Otroci so radovedna bitja, razisko­ valci in večni spraševalci, ki na poti odraščanja nenehno potrebujejo sogovornika in spodbujevalca njihove aktivnosti. Ker je tempo življenja vse hitrejši, starši pa imamo premalo prostega časa, pade velik delež pri vzgoji in raziskovanju okolja na vrtce.

začne že v predšolskem obdobju. To so

Starši in vzgojitelji moramo poiskati ­ustrezen način interakcije z otroki. In prava pot v skupnem spoznavanju naravnih zakonitosti in vzgajanja za kasnejše življenje so lahko doživetja v naravi. Naša naloga je spodbujati otroško radovednost, ki je pozitivna lastnost, za ustvarjalnost, v kateri otroci udejanjijo svoje želje. Tako postajajo kreativni in vse bolj aktivni. Spoznanja o naravi si najbolje pridobijo tako, da npr. žival ali rastlino primejo, otipajo, poduhajo, torej z izkušnjami.

Za odnos otroka do narave so ključnega pomena prvi stiki z njo. Že zelo dolgo je znano, da se zgodnje učenje naravoslovja

težav, sklepanjem in razvrščanjem. Otroci

nakazovale in še vedno nakazujejo otroške aktivnosti in radovednosti, ki se izražajo kot iskanje in nabiranje kamenčkov, opazovanje ptic, mravelj, pajkov, igra z mivko, vodo … Vse te aktivnosti spodbujajo razvojne sposobnosti otrok, povezane z mišljenjem, čustvovanjem, razreševanjem imajo v predšolskem obdobju najbolje razvito domišljijo, motivacijo in emocije, slabše pa pozornost, motoriko, spomin, opazovanje in mišljenje. Tukaj pa na­ stopimo mi – zelo pomembno je, da otroke seznanjamo z naravoslovjem v skladu z njihovimi razvojnimi sposobnostmi.

Velik vpliv na otroke ima okolje, v katerem živijo. Odrasli smo otrokom zgled, s svojimi dejanji jim dajemo vedenjski vzorec.

Naša temeljna naloga je, da omogočamo situacije in take aktivnosti, v katerih otrok udejanja svoje interese in sposobnosti. V času odraščanja je pomemben pogost stik

z naravo, saj tako otroci spoznajo, da so vsa živa bitja med seboj povezana. Naravo je treba doživeti, doživimo pa jo le, če smo v njej. Narava je naša učiteljica, mi njeni učenci. Je okolje, ki navdihuje in spodbuja, starši in vzgojitelji pa bodimo spremljevalci razvoja naših otrok.

32

pisma staršev

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

AVTORICA: Mateja Jezernik, dipl. vzg., OŠ Vransko - Tabor, OE vrtec Tabor

Razlikovanje programov med vrtci odgovornost za varnost otrok. Včasih starši

Pozdravljeni!

Imam 5-letnega sina, ki letos zadnje leto obiskuje vrtec. Ko poslušam ali berem o izkušnjah drugih staršev z vrtcem, se mi poraja kar nekaj vprašanj.

Vem, da so ustanoviteljice večine vrtcev v Sloveniji občine (razen verjetno zasebnih vrtcev). Kljub temu pa opažam ogromne razlike med njimi v programih, predvsem v delu zunaj vrtca. V Ljubljani hodijo vsako leto za več dni na kmetijo (tudi prespijo), na več izletov in podobno. Pri nas v Celju imajo v celem letu organiziran samo en izlet z avtobusom – peljejo se 10 kilometrov, že dve leti na isto lokacijo. Kot da v okolici Celja ni kaj videti! Otroci so si šli ogledat knjižnico v središče mesta in pozimi enkrat sankat (po tem jih tako večina zboli), to pa je vse. Tudi igrajo se samo »za ograjo« vrtca, niti na sprehod ne gredo dlje … Ne vem, zakaj eni ponujajo TOLIKO, drugi pa praktično skoraj nič … Kdo predpisuje minimum programov v vrtcih?

Alenka iz Celja

ne razumejo nit popackanih hlač, kaj šele odrgnine ali buške. Če je odziv staršev za dejavnosti »zunaj ograde« takšen, kdo bo pa še peljal otroke iz te ograde? Kdo bo prevzemal odgovornost za bolnega otroka po sankanju? Toleranca je potrebna na vseh področjih. Se kdaj vprašate, zakaj je otrok takoj zbolel, kaj ste naredili narobe?

Se dovolj giblje na svežem zraku? Poje dovolj raznovrstne hrane doma? Nočem prelagati odgovornosti, le želela bi vam osvetliti še drugi vidik, ki ga mogoče ne vidite. Vzgojitelji imajo s starši zelo

Res je, da so ustanoviteljice vrtcev

možnosti za vse otroke. To pomeni, da ob

občine. Programe za predšolske otroke,

ekonomski ceni vrtca, ki jo plačate vsak

ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Stroko-

mesec, niso dovoljena doplačila, saj ne

vni svet Republike Slovenije za splošno

dajejo vsem otrokom enakih možnosti.

izobraževanje (12. člen Zakona o vrtcih,

Kot pa sami ugotavljate, razlike med vrtci

2008). Nacio­nalni dokument sistema

vendarle so. Vrtci se različno znajdejo,

predšolske vzgoje v vrtcih je Kurikulum za

kako priti do denarja, in različno ponujajo

vrtce, ki je nekaj podobnega kot program,

letovanja. Ni nujno, da je organizator vrtec,

le da je širši in celovitejši. Cena programa

lahko je kakšno društvo, ki se z dejavno­

je odlična strokovna pomoč in podpora

zajema stroške vzgoje, varstva in prehrane

stjo ukvarja (npr: Zveza prijateljev mladine

družini. Le skupaj lahko gradita in obliku-

otroka v vrtcu. Cene programov na predlog

Slovenije, Taborniki Slovenije …), in vrtec

jeta sebe in otroka. Šele ko spremenimo

vrtca določi ustanovitelj (30. člen Zakona

ponuja storitev kot nadstandardno, ki je

sebe, bomo spremenili otroka.

o vrtcih, 2008). V Kurikulumu za vrtce ni

lahko dodatno plačljiva in se izvaja po

Predlagam, da se vključite v svet staršev,

nobene obveze, da mora vrtec poskrbeti za

končanem delovnem času vrtca.

kjer boste imeli neposreden stik z

izlete, letovanja otrok. Ker je vrtec javen,

Pomemben vzrok za vse manj dejavnosti

vodstvom vrtca in drugimi starši, ter tam

mora biti poskrbljeno za enakost in enake

v naravnem prostoru je tudi vedno večja

najdete skupen dogovor.

različne izkušnje, veliko vas je, težko je ugoditi vsakemu.

Odgovornost za vzgojo, učenje različnih veščin prevečkrat prelagamo na vrtec ali druge ustanove. Starši smo sami odgo­ vorni za vzgojo svojega otroka, vrtec pa

zadnja beseda

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

33

AVTORICA: Simona Kaučič, ravnateljica javnega zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice in koordinatorka projekta SVS

Prva

pomoč

Jasna navodila in slikovna ponazorila za pravilno ravnanje v nujnih primerih vključujejo tudi

Medgeneracijsko povezovanje »Vsak dan smo starejši za en dan in eno uro.

Pojasnilo: staramo se hitreje, kot si mislimo.«

(John O’Donohue, misli iz Knjige za tretje življenjsko obdobje) Po letu 1980 se je začelo kazati, da se bo staranje prebivalstva stop­ njevalo, po letu 2000 pa je bilo jasno, da stoletju otroka sledi stoletje starih ljudi. Vse pomembnejše je aktivno in zdravo staranje. V EU bomo imeli prihodnje leto evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Vez med starejšimi in otroki je zelo pomembna. Če starejši nimajo pred seboj otrok, so zagrenjeni in malodušni, če mlajši ne doživljajo v živo ob sebi starosti z njenimi svetlimi in temnimi platmi, bodo čez leta, ko bodo vodili družbo, brez čuta solidarnosti do starih ljudi in med seboj. Solidarnosti se je mogoče učiti samo z živo prakso.

Otroci in starejši ljudje so vedno spadali skupaj. Na stare ljudi ima večina ljudi najlepše spomine iz otroštva. V vrtcu se zavedamo, da vez med otroki in starimi starši pomembno vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Pripovedovanje zgodb in raznih dogodivščin iz življenja starih staršev otroke odpelje v svet prednikov in jim pokaže, kdo so, od kje prihajajo, kaj jih je zaznamovalo. Otroci z zavedanjem preteklosti lažje razumejo sedanjost, v kateri rastejo in se razvijajo.

posebnosti pri oživljanju otrok in dušitev s tujki pri majhnih otrocih.

Priporočamo

za vsako družino!

Kako zelo smo vsi pomembni, lepo pove Tone Pavček: Vsak človek je zase svet, čeden, svetal in lep kot zvezda na nebu ...

Vsak tiho zori počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti.

Založba Forum Media d.o.o. www.zalozbaforummedia.si

34

v decembru

NOVEMBER 2011 Moj otrok & vrtec

Prihodnjič preberite ...

Kako doživljajo praznike otroci?

RAZVOJ Učenje novih besed

osrednja tema v vrtcu Praznični december in prihod dedka Mraza December na prostem

vzgoja Navezanost otroka

projekti Ekoprojekt: Zamašek

Delavnica izdelovanja okraskov

NAROČILNICA Želite prejemati revijo MOJ OTROK & VRTEC na dom?

Izpolnite naročilnico in za samo 12 evrov na leto vas bo vsak mesec pričakala v vašem nabiralniku.

• DA, naročam revijo MOJ OTROK & VRTEC na spodnji naslov; stroške pošiljanja 12 evrov bom poravnal po prejetem računu * Ime in priimek:

* obvezni podatki

* Naslov: * Poštna številka in kraj: Telefon/GSM: E-pošta: • Če revije MOJ OTROK & VRTEC ne želim več prejemati, bom o tem pisno obvestil uredništvo 30 dni pred začetkom novega obračunskega obdobja.

• Revija MOJ OTROK & VRTEC izhaja 10-krat na leto; v januarju in avgustu ne izide.

• Seznanjen sem s splošnimi pogoji poslovanja podjetja, ki so objavljeni na spletni strani revije.

• Želim, da me obveščate po elektronski pošti o novostih, akcijah in ponudbi podjetja.

• Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi revija Moj otrok & vrtec med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %.

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Založba Forum Media d.o.o., Moj otrok & vrtec, Prešernova 1, Maribor; e-poštni naslov urednistvo@mojotrokinvrtec.si; ali preko faksa: 02 252 40 92.

Obiščite nas tudi na spletni strani

www.mojotrokinvrtec.si in facebook strani

moj

www.facebook.com/mojotrokinvrtec

Revija za

Številka

staRŠe Ot RO

1 - okto be

K v vRtCU

r 2011

TED

otrEoNka

OTRO K & VRTEC

Lili Ža Marko gar, in Ti Potrč ter nji len

h življen ovo družinsk je o

spora

z

umeva Komun nje otroki ikacija med in starš i

15. oktober

Svetov n

i dan h

oje

Kako va otrokov rčevati za o pri

PRILOG

A: Va rčevan je +

Srečno

družinsko življenje! novo v vašem vrtcu

Nepremič

nine na

Bolha d.o.o., Bravničarjeva ulica 13, Ljubljana

Iščete dom?

Gradite?

Opremljate?

Gradnja

na

Dom na