Nova knjiga Sanje Lončar in Suzane Kranjec!
Vse, kar morate vedeti o pripravi shrankov, v katerih se ohrani največ dragocenih hranil, antioksidantov in vitaminov.
Kaj lahko shranjujemo v presni obliki, kaj v fermentirani, kaj pa je najprimerneje pasterizirati.
Kako konzerviramo ob pomoči začimb in eteričnih olj? Katera gostila so zdrava in kako jih pravilno uporabiti?
Kako se izogniti napakam, zaradi katerih se shranki pokvarijo?
Knjigo z natančnimi prikazi in do zadnje podrobnosti opisanimi postopki lahko prelistate in kupite v naši spletni knjigarni na naslovu https://znanje.zazdravje.net ali po telefonu na 051 884 148 (ob delovnikih med 16. in 18. uro).
Velikokrat v življenju sem na lastni koži preverila, da je strah pred nečim vselej večji od drame, ki jo sproži ta nekaj – če se sploh zgodi. V času pred množičnimi mediji ljudje niso vedeli, da se vojna, kuga ali nevihta približuje njihovi vasi. Če jih je že doletela nesreča, je praviloma trajala kratek čas, nato pa so preživeli živeli naprej. Dandanes mediji iz sleherne majhne nesreče nare dijo adrenalinski dogodek, ki prestraši slehernega Zemljana. Gledamo, kako deroče vode nosijo ljudi, kako orkani uničujejo hiše, kako na intenzivnih od delkih umirajo žrtve kovida, vojne pa spreminjajo civilizirana mesta v ruševine … Smo zaradi tolikšne poplave informacij bolj obveščeni? Ali vemo, kaj se dogaja v svetu? Daleč od tega. Mediji že dolgo ne kažejo resnice, pač pa poskušajo ustvarjati »resnico« po nareku svojih lastnikov in oglaševalcev. Vsem pa je skupno le to, da ima 75 od stotkov informacij za cilj zgolj vzbujanje strahu in skrbi, zaradi katerih boste lahek plen neke ponudbe. Lahko rečemo, da že nekaj desetletij živimo v psi hozi čakanja na konec sveta, jedrski spopad, rece sijo, bolezni, podnebne katastrofe, zlom bančnega sistema, cunami priseljencev … Na vrhu G20 so se odločili, da moramo na seznam dodati še nove pandemije. Če že ne padate na globalne teme, so mediji tu zato, da vas začne skrbeti vonj pod paz duho, nočno uriniranje, glivice na nohtih ali preveč »dolgočasna« barva las. Je torej odgovor brezbrižnost, veseljačenje in po slušanje radijskih veseljakov? Je dandanes sploh mogoče biti resnično obveščen in hkrati ohraniti mirno kri, v katero ne brizgajo čezmerni odmerki adrenalina?
Ljudska modrost pravi, da je strah znotraj votel, okrog pa ga nič ni. Kako torej ta »prazni nič« iz nas naredi »prazen nič«? Ne samo to, da nas je strah žive ti, strah nas je tudi misliti z lastno glavo. No, ne vseh. V iskanju izhoda iz tega »praznega in votlega« smo k premišljevanju povabili tudi nekaj ljudi lucidnega uma in velikega srca. Kot pravi pater Gržan, eno umje vselej vodi v neumje, zato menimo, da mora vsaj naše informacijsko središče ostati središče, ne pa enosmerna cesta! Naj vam prehod med letoma prinese mir, utiša stra hove in povrne moči.
Sanja Lončar, urednica
Zazdravje.net 4 Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši 6 Strah je najhujši strup
Zdravo
Česa nas je strah?
Zdrava medicina 10 Telo potrebuje maščobe! 12 Učinkovito nad vnetja sečil pozimi 14 Glutation naš najboljši varnostnik 16 Ameriški slamnik in viroze 18 Andrografis v središču pozornosti znanstvenikov 20 Hitra obnova energije?
Zdravilni pleveli za krepitev ledvic Zdrava hrana 24 Deset let štafete semen 27 Praznična obarvana peciva 30 Ko imajo odgovorni v rokah znanje, smo varnejši vsi!
Novice izdaja: Društvo Ognjič Odgovorna urednica: Sanja Lončar Kontakti: info@zazdravje.net, (041) 770 120 Fotografije: Saša Vučina, Sanja Lončar, Adobe Stock Oglasno trženje: Jasno in glasno, d.o.o. Oblikovanje: Saša Vučina (Opa!celica) Tisk: Schwarz print
V Svetem pismu naj bi bilo to zapisano kar 365-krat – za vsak dan v letu sproti. Zdi se, dejstva nakazujejo, da smo v civilizacijskem prehodu, da smo kot ljudstvo, ki je moralo opravi ti pot čez Rdeče morje (2Mz 14,15-29) iz starega sveta v novi svet – iz dežele zasužnjenosti v deželo žlahtne človečnosti. Na levi in desni so bile strašljive stene voda, za njimi preganjalci. Z obeh strani nas tudi danes strašijo, da bi nas ohromili. (Manipulanti strašijo, osvoboditelji opozarjajo in spodbujajo!) Orožje manipulantov vseh časov zoper človeštvo je strašenje. Vzbudijo strah, potem pa nas vodijo v svoj interes – osvetlijo smer manipulacije in jo razglasijo za »edino možno rešitev«. Zato je nadvse pomemb no strahu odvzeti moč in se opolnomočiti. V času civilizacijskega prehoda je pomembno: 1. ozaveščati
manipulativne spone, s katerimi nas držijo ujete v starem svetu, 2. se družno (tudi z ironizacijo!) iz njih osvobajati in 3. takoj nato usmeriti pogled iz starega sveta v novi svet – ustvarjati čas bolj žlahtne človeč nosti. Kot ljudstvo v prehodu moramo usmeriti fo kus naprej ter (do)misliti spoštljivo, pravično in so odgovorno sožitje. Misel ima namreč izjemno moč. Trije miselno prebujeni na tisoč ljudi, že to prebuja kvantni premik zavesti!
Nikoli več ne dopustimo, da nas izolirajo – osamijo. To je način manipulantov, da nas s strahom lažje ohromijo in nam podtikajo lažne rešitve. Drug dru gemu smo namreč v živi sočutni prisotnosti kakor zakrament za krepitev osebne moči in psihične sta bilnosti. Pravimo, da je zakrament vidno znamenje nevidne milosti. Ko smo drug ob drugem prisotni na dotik, se med nami pretakajo srčne moči in nas psihično krepijo, stabilizirajo. Raziskava Inštituta HeartMath je pokazala, da je elektromagnetno po lje srca najmočnejše elektromagnetno polje v tele su, kar 5000-krat močnejše od elektromagnetnega polja možganov. Direktor raziskav na omenjenem inštitutu, psihofiziolog Rollin McCraty, je povedal, da elektromagnetno polje prenaša srčne informa cije. V ljubeče sočutnih srečevanjih se osrčimo in se posledično osrečimo. (Srce je v Svetem pismu omenjeno kar 830-krat.) Ne le stik s človekom, tudi duhovna naveza s Svetim nas svetli, umirja in bodri.
Temu, kar pravimo Bog, je Ljubezen. In ne poza bljajmo na živi stik z živalmi – z naravo nasploh. Ko v zimskih dneh stopimo v gozd, so drevesna debla kakor stebri – opora, da lažje premostimo sivino zimskih dni in pričakamo pomlad.
V izogib strahu in pesimizmu je pomembno uravnotežiti novice in se izogibati odvisnikom od strašljivih informacij tistim, ki jim je grozno, če ni nič grozno.
Razmerje 5 : 1 ohranja našo misel v pozitivni na ravnanosti. Šele na pet pozitivnih novic si lahko privoščimo eno težjo. Kot si za telo izbiramo razno liko in zdravo hrano, je vredno poskrbeti za razno like in zdrave – prave informacije, s katerimi bomo hranili svojo misel; najprej pozitivne, spodbudne, da se lažje soočimo z zagonetnimi. Manipulativno poročanje večine medijev, ki smo mu priča, me je privedlo do odločitve, da si bom novice priskr bel sam. Zelenjavo si priskrbim z vrta, novice pa iz zaupanja vrednih virov. Pozoren sem, da se ne zapiram v informacijski balonček enostranskosti. Enoumnost = neumnost! Imamo zakonsko pravico do drugega (drugačnega) mnenja, ki nam je zdaj odvzeta tudi na ključnih področjih. Mediji nas s svojim načinom poročanja polarizirajo (trenutno v na ših glavah podpihujejo vojno), politiki ne igrajo z odprtimi kartami. Zvezani z dolgovi sodelujejo v globalni igri s kar tami, ki jim jih daje v roke Interes. Strah izgublja moč, ko tem in drugim igralcem na odru sveta z obraza strgamo maske in uvidimo skrivno igro. Pomembno je razkri ti manipulacije, v katere so nas okovali s stra hom, jih ironizirati in se od njih osvobajati.
ali slej zmaga dobro (sintropija). V pismu, ki naj bi ga Albert Einstein namenil svoji hčerki Lieserl, je zapisano: »Obstaja izjemno močna sila, za kate ro znanost še ni našla uradne razlage. To je sila, ki vključuje in ureja druge ter je celo v ozadju vseh pojavov v vesolju, pri nas pa še ni bila prepoznana. Ta univerzalna sila je Ljubezen.« Ta je »moč, saj po množi najboljše, kar imamo, in varuje človeštvo, da ne ugasne v sebičnosti«.
Zapis bom sklenil s spominom na nedeljsko popol dne, bilo je 28. avgusta letos. Čakal sem, da sprego vorim zbranim pod velikim kozolcem v Braslovčah, ko je prišla mimo družinica: mamica, očka in njun sedemletni sinko. Da bi mi rad nekaj povedal, je re kla mamica.
»Kako ti je ime?« sem ga povprašal.
»Jaz sem pa Gabrijel,« mi je rekel. In sem se zdrznil. Spomnil me je na nadangela Gabrijela, ki je nazna nil Mariji, da se bo po njej začela nova doba.
»In kaj bi mi rad povedal?«
»Da sem Jezusov prijatelj,« je rekel.
»Tudi jaz sem,« sem odvrnil in bilo mi je prijetno, da imava skupnega prijatelja, ki naju v doživljanju življenja nikoli ne pusti osamljena.
»Povej še tisto, kar ti je rekel,« ga je spodbudila mamica.
Dečku je postalo nerodno in je umolknil, zato je povedala ona: »Pred letom dni je prišel k meni in rekel: 'Mami, Jezus mi je rekel, da stari svet umira in da se rojeva novi svet. In mi je rekel, naj se nič ne bojimo.'« (Sami presodite, ali si lahko sedemletnik izmisli kaj takšnega.)
Zelenjavo si priskrbim z vrta, novice pa iz zaupanja vrednih virov. Pozoren sem, da se ne zapiram v informacijski balonček enostranskosti.
In še to: ozaveščajmo, da zlo ne more dolgoročno zmagati. Naš znanstvenik Andrej Detela je dokazal, da usmerjenost k propadu (entropija) ne more biti dolgoročno zmagovita. Po kozmičnem zakonu prej
Ves prevzet sem med nagovorom zbranim posredoval tudi Gabrijelovo angelsko spo ročilo. Ko sem končal, je Gabrijel pritekel k meni, da bi mi izročil balonček. Počil je in otroka zmedel. »Poglejte, tako umira stari svet,« sem rekel, da bi ga rešil nelagodja.
Deček je pohitel k staršem in se vrnil z novim balončkom. Visoko ga je dvignil in rekel: »In tako se rojeva novi svet!«
Ne bojmo se! V Svetem pismu naj bi bilo to zapisa no kar 365-krat – za vsak dan v letu sproti. »Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši!« (Jn14,27) Med seboj osrčeni strnimo misel in ustvarjajmo Novi svet – novost po meri žlahtne človečnosti.
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23 |
Če bi vam nekdo ponudil strup, bi ga lahko kazensko preganjali. Zakaj torej dovoljujemo, da nas nenehno zastrupljajo s strahovi?
Morda se vam zdi, da se izražam poetično ter da strah in strup ne moreta biti sopomenki? Mar res?
Ko začutimo strah, naše ledvice obstanejo ter pre nehajo filtrirati kri in odvajati strupe iz telesa. Telo je hipoma izpostavljeno nevarnemu kopičenju to ksinov. Ustavitev čiščenja krvi ustvarja pomanjka nje vsega, kar telo potrebuje, zato nastopijo tresavi ca, mrazenje, bledica … Dobesedno »zamrznemo« od strahu.
Poznamo izraze, kot so »trese se od strahu«, »bled od strahu« ter celo »presran od strahu« in »od strahu se je polulal«. Tudi zadnja dva sta fiziološko povsem ustrezna. Ko ledvice obstanejo, popustijo sfinktri, ki nam pomagajo nadzirati uhajanje urina in blata.
Vse, kar se lahko zgodi pri akutnem doživljanju strahu, se lahko dogaja tudi po kapljicah. Ko adre nalin ne teče v potokih, ampak samo kaplja, tudi zastrupljanje in izguba moči potekata malce bolj umirjeno, vseeno pa smo v podobnem položaju, kot če bi poskušali voziti s prazno pnevmatiko. Strah telo izčrpava na dveh ravneh. Odvzame nam moč, poleg tega nam naloži dodatno breme toksi kacije, ki nastopi, ko ledvice ne morejo opravljati svoje funkcije.
Zelo redko, a vendar se zgodi, da kdo umre od stra hu. Veliko bolj pogosto strah deluje kot tihi ubijalec, ohromi energijo ter pusti bolezni in propadu prosto pot.
Protislovje današnjega časa je, da nas ni strah umreti – strah nas je živeti. To gre tako daleč, da se najdejo celo ljudje, ki so ob zdravem telesu radi in validi in ne vstajajo iz invalidskih vozičkov. Preden se zgrozite, pomislite tudi na druge oblike »invali dnosti«, ki se jih iz strahu pred stvarnim življenjem
poslužujejo vsi, ki bežijo pred zaslone sodobnih na pravic. Ljudi je strah stikov z drugimi ljudmi, strah jih je nosečnosti, poroke, starosti …
Ko slišimo, kaj vse so zmogli naši predniki, si ne znamo predstavljati, da bi bil sodobni človek kos takšnim naporom. Od kod tolikšna moč? Ali izhaja iz hrane? Telesne vadbe?
Ko sem v Avstriji, na območjih, kjer so nekoč do movali Kelti in kjer Rimljanom nikakor ni uspelo vzpostaviti oblasti, vodila seminarje, so nam pove dali, da je iz teh časov ostal zapis rimskega poveljni ka, ki je poskušal nadrejenim v Rimu razložiti, zakaj ne morejo premagati Keltov. »Da premagamo enega samega močnega Kelta, potrebujemo tri vojake, če so z njimi še njihove žene, pa mora biti na enega njihovega deset naših. Če pa še skupaj zapojejo, so nepremagljivi.«
Kalkulacija gor ali dol, nad zapisanim se lahko zami slimo. Zakaj so močnejši, če so ob njih žene? Žena, ki doma čaka vesti z bojišča, bo vedno v skrbeh, to skrb pa, četudi na daljavo, čuti tudi moški. Ko je žen ska ob svojem moškem, sta oba v sedanjem trenutku – razum ju ne izčrpava z domnevami tipa »kaj bo, če bo«. Za strah preprosto nimata časa.
Ste kdaj poskušali peti, če ste bili prestrašeni? Ne gre. Kdor poje, ne more slabo misliti in tudi prestra šen ne more biti, kajti iz stisnjenega grla in blokira ne diafragme se glas preprosto ne more izviti. Zato je petje v vseh vojnah pomenilo veliko premoč ti stih, ki so se bili sposobni boriti s pesmijo na ustih. Pesem je sovražniku sporočala, da nas ni strah. Kjer pa ni strahu pred smrtjo, je na voljo največja moč, ki si jo lahko zamislimo.
Upajmo, da nam tega ne bo treba preizkušati na frontah. Zagotovo pa si lahko vsak med nami pri kliče trenutek, v katerem je premagal kak svoj strah in začutil, kakšna moč se mu je tisti trenutek razle zla po žilah.
Človek, ki se zaveda svoje moči, ni vodljiv in ubogljiv.
Mislite, da imajo oblastniki radi takšne ljudi? Celo v vrstah policije in vojske so še zdaj bolj zaželeni ubogljivi kot samozavestni ljudje.
Naša največja moč ne prihaja iz mišic. Tudi glava nima te moči, da bi ustavila strah. Edina mišica z močjo za utišanje odziva ledvic je naše srce. Zato so v vseh pravljicah junaki, ki zmagajo, tisti, ki so imeli dovolj veliko srce. To niso pravljice – to je ena od največjih modrosti in hkrati rešitev, ki nam je dana tudi za čase pred nami. S tem, ko krepimo svo jo srčnost, krepimo tudi povezanost z vsem, kar nas obdaja; to vse nenehno polni naše baterije z obiljem energije.
Srce tudi dobesedno obvladuje strah. Kdor je bral Ščepec védenja, že ve, da je srce veliko več kot črpal ka. Obenem je endokrina žleza, ki v kri vbrizgava pet hormonov, s katerimi lahko zajezi ali pospeši delovanje drugih endokrinih žlez. Zgolj srce ima to moč, da umiri izločanje adrenalina, kortizola in drugih stresnih hormonov.
Kenijsko pleme Dorobo še vedno neguje na vado, da hrane ne lovi, pač pa jo krade le vom. In to tako, da v trenutku, ko je levji trop na pojedini, preprosto pridejo in si odrežejo svoj kos. Zveni neverjetno? Oglejte si posne tek na YouTubu (Human Planet – Stealing Meat from Lions).
Kako lahko trije goloroki moški pridejo med petnajst levov, levi pa se odmaknejo in jim dovolijo odrezati kos svoje pojedine?
Ta filmček je izjemen prikaz tega, čemur lah ko rečemo srčna moč – vedno zmaga tisti, ki ga ni strah. To velja tako v stepi kot v našem gozdu ali sodobnem 21. stoletju.
Te moči si ne morete »nabildati« v fitnesu, in te moči se bojijo tudi dvonogi »levi«.
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23
Tudi strah, kot toliko drugega, danes ni več, kar je bil
Strah je naravni instinkt, ki se je – enako kot drugi človeški instinkti – oblikoval skozi zgodovino. Toda v osnovi je vedno služil preživetju: zaznavanju ter izogibanju grožnjam in nevarnostim ter varovanju pred njimi. To se zdaj spreminja.
Preživeli smo dve leti strahovlade, ki se je na videz končala malo pred parlamentarnimi volitvami. Tisti mučni čas bi najraje pozabili. Bolje in modreje bi bilo, če bi se zamislili nad tem, kar smo prežive li, da se ta izkušnja ne bi samoumevno ponavljala. Preizkušenj namreč še ni konec. V temelju se ni spremenilo nič. Šlo je za globalno vladavino strahu. Našo državo je zajela od zunaj, prek Evropske unije, Svetovne zdra vstvene organizacije, globalnih medijev, katerih sporočila in metode replicirajo naši, ter prek izpo stav globalističnih korporacij. Naša oblast je priza devno odigrala vlogo, ki so ji jo določili nadnaci onalni centri odločanja: tuje direktive je uveljavila pri nas. Postali smo del kozmopolisa strahu.
Razglasitev epidemije nam je pognala strah v kosti. Dve leti smo živeli v strahu, ki so nam ga domače in nadnacionalne oblasti, uradni strokovnjaki ter medi ji nenehno in sistematično vcepljali. V smrtnem stra hu smo sprejemali ukrepe, ki naj bi nas obvarovali pred kovidom, in zatem še tako imenovana cepiva. Ukrepi so posegli globoko v naše politično, družbe no in osebno življenje, »cepiva« pa v naše gene.
Pod to vladavino strahu smo živeli vsi, večina v pre pričanju, da je nujna. Tega prepričanja ni kaj prida omajalo opažanje, da je bilo med dejansko nevarno stjo kovida na eni strani ter strahom, obsegom, radi kalnostjo in intenzivnostjo ukrepov na drugi očitno nesorazmerje. Pomagalo ni niti spoznanje, da ne ukrepi ne »cepiva« niso zaustavili okužb in širjenja bolezni. Prinašali pa so veliko negativnih zdravstve nih, socialnih, ekonomskih in političnih posledic.
Strahovlada je politični pojem. Njegovi sopomenki sta grozovlada in vladavina terorja. Gre za oblast, ki se vzpostavi, ohranja in širi ob pomoči strahu, in sicer tako, da nas ustrahuje. Strah je torej sredstvo oblasti, bojimo pa se oblasti, ki ga uporablja. Pod kovidnim režimom je bilo drugače. Videti je bilo, kot da vlada strah sam, kot nekakšna naravna ali celo nadnaravna sila, na tiste, ki so ga širili, pa smo gledali kot na dobrotnike in prijatelje, ki nas želi jo pred njim obvarovati. Strah nas je dezorientiral. Bali smo se nečesa, kar je bilo votlo in prazno, spre gledali pa pravo grožnjo, resnično nevarnost, tisto, česar bi nas bilo treba biti v resnici strah.
Bali smo se soljudi, se »socialno distancirali«, vzpo stavili »varnostno razdaljo« med seboj in sočlove kom, bližnjim, oklenili pa smo se tistih, ki so vce pljali in širili ta ločevalni strah. Odpovedali smo se družabnemu, družbenemu, ekonomskemu in poli tičnemu življenju ter se v strahu za svoje individu alno golo, biološko življenje vrgli v objem oblasti. Sprejeli smo strahovlado in se ji pokorili – intimno pokorili. Odprli smo ji srce, ji izročili svoje misli in nastavljali ramena, da nam je stopila pod kožo. Strah postaja ključno orodje za vzpostavljanje no vega tipa oblasti in nove svetovne ureditve. Novo oblast in ureditev vpeljujejo z digitalizacijo nad zorovanja, biotehnologijo, genskimi terapijami in inženiringom, s trganjem družbenih vezi in razbijanjem družbe, demontiranjem nacionalne
suverenosti in s tem države, z ukinjanjem demo kracije ter s kršenjem zakonov in pravic – vse to pa omogoča, olajšuje in legitimira prav strah. V tem smislu se novi tip oblasti in novi svetovni red opi rata na strah.
Z uveljavljenjem nove svetovne ureditve in novega tipa oblasti strah nehuje biti samoohranitveni in stinkt. Strah, ki nam ga vcepljajo zdaj, nas dela sa modestruktivne. V tem strahu se oklepamo golega življenja za ceno vsega drugega. Na tem sloni novi sistem. Toda prav s tem, ko smo v želji za ohranitev biološkega življenja žrtvovali socialno, družbeno, politično in osebno življenje, smo naposled ogro zili in izgubljamo tudi to, kar smo želeli obvarovati – golo, biološko življenje. Bolj ko se pustimo tako strašiti, bolj samodestruktivni smo.
To se ni končalo s suspendiranjem kovidnega re žima. Velika družbena preobrazba, ki se je pospe šila pod kovidnim režimom, se nadaljuje z vojno Zahoda proti Rusiji v Ukrajini. Ozračje je spet pol no bojazni, nasičeno s strahom. In spet nas je strah tistega, kar nas ne ogroža ali nas ogroža še najmanj, ne pa prave nevarnosti, resnične grožnje.
Ozračje je spet polno bojazni, nasičeno s strahom. In spet nas je strah tistega, kar nas ne ogroža ali nas ogroža še najmanj, ne pa prave nevarnosti, resnične grožnje.
Zahodna totalna propaganda nas straši pred Putinom in Rusijo. Strah nas je domnevnega ruske ga ekspanzionizma in agresije, imperializma. Strah nas je za namišljeno »demokracijo« in »evropske vrednote« v Ukrajini. Ne bojimo pa se sil, ki so voj no spodbujale, jo razpihujejo in so vanjo popeljale tudi Slovenijo. Naša politika sama sili v vojno, z njo pa znaten del javnosti. Vojne nas ni strah, podpi ramo jo, strah nas je kvečjemu tega, da bi v njej zmagali Rusi, strah nas je kake stranske posledice vojne. Bojimo se, kaj nam bo prinesla zima: bomo imeli toplo vodo, luč, nas bo zeblo? Ni pa nas strah mahinacij evroameriških politikov in slovenskih kolaborantov, ki v tej situaciji kujejo svoje dobičke na našo škodo.
Strah nas je dejstev, logičnega razmišljanja in so očenja z realnostjo, zatekamo pa se v virtualni me taverzum. Prej so nas pripravili do tega, da smo slepo verjeli zdravnikom ter sprejemali ukrepe in cepiva. Zdaj verjamemo propagandi in »preverje valcem dejstev«, ki so se razbohotili in etablirali, ter sprejemamo cenzuro. Ni nas strah cenzure in zati ranja mišljenja. Strah nas je kritičnega, svobodnega mišljenja. Strah nas je vsega, pred čemer nas straši jo in varujejo »preverjevalci dejstev«, čemur rečejo »lažne novice« ali »dezinformacije«. Ni pa nas strah teh novodobnih cenzorjev, te miselne policije. Ni nas strah nemoči, v kateri dopuščamo, da našo »re alnost« definira nekdo drug in od zgoraj. Strah nas je zapustiti to virtualno realnost. Vladajoče elite ne bodo izpustile iz rok strahu kot sredstva vladanja. Kar so uspešno preizkusile v preteklih nekaj letih, bodo le še nadgrajevale in izpopolnjevale. Za kovidom in vojno proti Rusiji v Ukrajini utegnejo priti na vrsto nove epidemije in smrtonosnejši virusi ter podnebno izredno stanje. Strah nas bo ogljikovega dioksida, brez katerega ni življenja, ne pa brutalnega uničevanja narave. Vojna bo prinesla lakoto, proizvodnjo hrane si bodo mo nopolizirale velike korporacije, inflacija bo obu božala nepremožno večino prebivalstva, finančni zlom bo izgovor za nadomestitev denarja z digital nimi socialnimi kreditnimi točkami in nadzorom. Strah nas bo gnal iz ene življenjske stiske v drugo – in sleherna tovrstna življenjska stiska bo porajala nove strahove. Strah nas bo vključeval v podporo in podrejenost oblásti ter obračal proti lastnim te meljnim življenjskim interesom. Tega strahu bi nas moralo biti strah, če naj se obvarujemo pred nevar nostmi, ki nam grozijo s pogubo.
Prispevek (poštnino 8 €) lahko poravnate v spletni knjigarni na naslovu: Znanje.zazdravje.net ali pišite na e-naslov: info@zazdravje.net
Starejši še pomnijo rek, »živeti kot bubreg v loju«, s katerim opisujemo življenje, v katerem nam ničesar ne manjka. Od kod se je vzela ta ljudska modrost?
Očitno so ljudje nekoč fiziologijo poznali bolje, kot jo dandanes. Vedeli so, česa posamezni organi ne marajo, prav tako, kaj jim dobro dene. Tako je že Hildegarda vedela, da za trdno zdravje možganov in živčevja, pa tudi ledvic in rodil potrebujemo ka kovostne maščobe.
Telo iz maščob izdeluje hormone, brez katerih ni ro dnosti in varne nosečnosti. Tudi v menopavzi nekaj rezervne maščobe zagotavlja manj burno hormon sko dogajanje, saj telo z dovolj hormoni lažje proi zvaja in »prepakira« potrebne hormone. Maščobe so tudi nujni gradniki živčnih ovojnic. Debelejša izolacija zagotavlja manj kratkih stikov pri preno su impulzov prek živčevja. Dobra sestava maščob zagotavlja tudi večjo odpornost celic na okužbe ter lažje presnavljanje in skladiščenje vitaminov A, E in D. Pozor, poudarek je na dobri sestavi!
Dr. Budwig se lahko zahvalimo za najpomembnej ša spoznanja o maščobah v zadnjih sto letih. Njena spoznanja in uspešne terapije, ki so temeljile na ma ščobah, so pokazale, da prav izbira maščob določa,
ali nas bo naša prehrana popeljala na onkološki od delek ali do trdnega zdravja.
Prav pomanjkanje omega 3 maščob namreč danda nes botruje številnim kroničnim boleznim. Nekoč smo z naravno prehrano na vsako molekulo ma ščobnih kislin omega 3 zaužili le dve do tri mole kule maščobnih kislin omega 6. Toda ravnovesja v naši prehrani so se porušila do te mere, da zaho dnjaki dandanes na vsako enoto omega 3 zaužije mo po dvajset, trideset ali celo več enot omega 6. V ZDA je to razmerje že krepko preseglo 1: 40
Večje ko je razmerje med omega 3 in omega 6 v prehrani, večja je verjetnost za nastanek vne tij. Klinične raziskave dokazujejo, da so ljudje, ki ohranjajo dobro razmerje med maščobnimi kisli nami, manj nagnjeni k revmatoidnemu artritisu, Crohnovi bolezni, lupusu, astmi, multipli sklero zi in drugim stanjem, ki jih povzročajo kronična vnetja.
Maščobe omega 6 sprožajo vnetja, omega 3 pa jih zavirajo. Zakaj bi si želeli hrane, ki ruši imunski sistem in podžiga požare v telesu? Vi si je verjetno ne želite, živilska industrija pa obstaja in tudi kuje dobičke prav na tej osnovi. Globalna trgovina s hrano ne bi bila možna, če iz delki ne bi imeli dolgih rokov uporabnosti. To pa zahteva, da v izdelkih ni maščob, občutljivih na oksidacijo. Zato v živilskih izdelkih prevladujejo rafinirane, hidrogenirane, esterificirane ali kako drugače obdelane maščobe, ki po svojih lastnostih bolj spominjajo na plastiko kot na živila.
Omega 3 maščobe so nadvse občutljive. Hitro oksi dirajo (postanejo žarke) in s tem izgubijo svoje moči. Dober primer je laneno olje, ki izredno hi tro oksidira. Včasih že celo pred našim nakupom. Proizvajalci svojim izdelkom zagotovo ne bodo do dajali tovrstnih maščob.
Na embalaži številnih izdelkov, celo pri visokotempe raturno obdelani hrani za hišne ljubljenčke, pogosto preberemo, da je živilo bogato z omega 3 maščoba mi. Toda ta navedba se pogosto nanaša na vsebnost omega 3 še pred temperaturno obdelavo živila. Da izboljšamo bilanco omega 3 maščob ter s tem pogasimo tiha vnetja in si okrepimo zdravje, po trebujemo več semen in oreščkov. Zveni preprosto, vendar le, če orehe in lešnike naberete sami. Tudi na tem področju industrija ubira svoje poti, s ka terimi preprečuje, da bi orehi hitro postali žarki,
ali drugače: z različnimi posegi onemogočajo prav omega 3 maščobne kisline.
Zato je najbolje posegati po kakovostnih omega 3 oljih, ki zagotavljajo visok delež omega 3 maščob nih kislin. Seveda je svet čedalje bolj zapleten, one snažen in lažniv, zato ne gre zaupati vsakemu pre hranskemu dopolnilu. Ko gre za izdelke z omega 3 maščobami, jih je namreč ogromno spornih ali vsaj neučinkovitih.
Ker vsakih nekaj mesecev od nekod pride zgodba o škodljivosti nasičenih maščob, bomo za vse, ki na ših novic ne prebirate že sedemnajst let, ponovili še enkrat.
Vseh nasičenih maščob ne gre metati v isti koš. Ekološko pridelane maščobe, ki so po svoji nara vi kratkoverižne in srednjeverižne, se presnavljajo povsem drugače kot dolgoverižne.
Kar 76 odstotkov maščobnih kislin v kokosovi maščobi predstavljajo kratko- in srednjeverižne maščobne kisline. Pri maslu ta delež znaša 58 od stotkov. Kokosova maščoba, surova mlečna maščo ba in oljčno olje so tudi po priporočilih dr. Budwig osnova zdravega prehranjevanja.
Tudi sestava svinjske maščobe je veliko boljša, kot si številni predstavljajo. Svinjska mast (vendar le, če gre za ekološko rejo) vsebuje 56 odstotkov nena sičenih maščobnih kislin, od nasičenih maščob pa vsebuje večji delež srednjeverižne palmitinske ki sline, ki je značilna tudi za palmovo olje.
Ali ste vedeli, da je razmerje med maščoba mi pri govedu, ki se pase, 1,8 (omega 6) : 1 (omega 3)? Maščobe pri govedu, ki življenje preživlja v hlevu in ga hranijo s krmnimi mešanicami, pa znaša 9 : 1 v prid omega 6 maščobnim kislinam. (Vir. Resnice in zmote o maščobah.) Še izrazitejša je razlika med divjimi in goje nimi ribami. Ribe sicer veljajo za dober vir omega 3 maščob (denimo losos in postrv), vendar jih v ribogojnicah krmijo s hrano, ki spremeni sestavo maščobnih kislin v njihovih tkivih – seveda v prid omega 6 maščobam.
ALI STE VEDELISe tudi vam v zimskem času pogosto dogaja, da je potrebno le malo (da vas denimo premrazi v stopala ali okrog pasu), in že je tu bakterijsko vnetje sečil? Preberite, kaj lahko storite, da se boste izognili vedno novim vnetjem sečil ali pa vsaj po čim bolj naravni poti obvladali obstoječe.
Pogosto ponavljanje vnetij sečil boste uspešno ob vladali le s tem, da poiščete in odpravite čim več vzrokov, ki vodijo v obolenja sečil. Pri tem vam lah ko pomaga vodenje dnevnika. Beležite si, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste zboleli (tudi nekaj dni ali tednov prej). Sčasoma boste našli vse dejavnike, ki so za vaša sečila najbolj rušilni (nekaj jih je ome njenih v nadaljevanju), ki jih boste lahko v izogib ponavljanju težav odpravili.
Mnogi ne pomislijo, da utegne biti za zimska vnetja sečil sokrivo neprimerno oblačenje, denimo nizke
nogavice, ki razkrivajo gležnje. Enako velja za krat ke majice in jakne, ki razkrivajo gol pas – tudi te lahko pripeljejo do težav s sečili. Če želite svojim sečilom povzročiti čim manj težav, naj bodo noge in območje okrog ledvic vedno na toplem. Če se pre mrazite, se hitro ogrejte: s toplo kopeljo vsega tele sa ali vsaj nog, s pitjem toplega ingverjevega čaja, z gretjem ledvic s termoforjem … Vnetje sečil v zimskem času je pogosto posledica nezadostnega pitja vode. Vsi, ki imajo pogosta vne tja mehurja, zelo dobro vedo, da morajo dovolj piti, vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan, sicer tvegajo težave. Dovolj je, da za nekaj dni pozabijo na hidracijo, in že jim koncentriran seč nadraži stene mehurja, za radi česar se nanje lažje naselijo patogeni mikrobi in povzročijo vnetje. Če ste občutljivi, se je zlasti med vnetjem koristno izogibati sokovom iz citru sov, kavi, pravemu čaju in alkoholu, saj dodatno dražijo občutljivo sluznico sečil. Še eden od spregledanih dejavnikov, ki pogosto sproži vnetje sečil in na katerega le redko pomislimo, je razstrupljanje telesa. Če se denimo odločimo za či ščenje težkih kovin (amalgamske zalivke …), pri tem pa ne podpiramo vseh poti izločanja strupnin iz tele sa (sečila, koža, dihala, jetra in črevo), lahko nastopi preobremenjenost sečil s strupi, ki po nepotrebnem dražijo sluznico, to pa lahko pripelje do vnetja.
Če ugotovite, da vnetja sečil sledijo stresnim do godkom (pri katerih prevladuje predvsem čustvo strahu, ki je najbolj rušilno za zdravje sečil), se je dobro čim prej posvetiti učinkovitemu odpravlja nju, obvladovanju oziroma premagovanju stresa. Kadar se vnetja sečil pokrivajo z menstruacijo, so lahko vzrok higienski vložki iz umetnih materia lov, ki pozimi zaradi več oblačil še bolj dražijo kožo in sluznico ter rušijo ravnovesje mikrobne flore v korist škodljivim mikrobom. Tí lahko prek sečni ce »uidejo« po sečilih navzgor in povzročijo vnetje. Zato naj bosta nega in kozmetika vsaj v času meseč nega perila čim bolj naravna.
Ne pozabimo niti na ustrezno higieno po veliki po trebi (zadnjik brišemo od spredaj nazaj), saj se sicer v sečila prikrade bakterija E. coli. Ta sicer prebiva v črevesju, v sečilih pa lahko povzroči vnetje. Zaradi istega razloga bodite pozorni na higieno pri spol nem odnosu. Če vnetje mehurja pogosto nastopi po spolnih odnosih, je koristno tik po odnosu izpra zniti mehur.
Tudi obilica sladke hrane in pijače ter alkohola, ki nam v stresnem obdobju še posebno teknejo, zara di depresivne sivine pa tudi pozimi nasploh, lahko vodi v vnetje sečil. Oslabijo namreč odpornost in zakisajo telo, zaradi česar se škodljivi mikrobi lažje razmnožujejo. Ne poruši se le ravnovesje v črevesju, ampak tudi v vaginalni flori. Posledično se pove ča nevarnost, da glivice/bakterije po sečnici vdrejo v mehur in povzročijo vnetje. Jemanje antibiotikov podobno, vendar še močneje ruši naš mikrobiom. Jemanje antibiotikov je običajna strategija tudi pri klasični terapiji vnetja sečil. Antibiotiki resda hitro umirijo vnetje mehurja, vendar vas utegne njihova pogosta uporaba poriniti v začarani krog ponavljajočih se vnetij sečil. Rešitev, ki vodi iz takšne situacije, pa tudi njeno prepreče vanje se skriva prav v celostnem obvladovanju vne tja sečil z odpravljanjem vzrokov ter hkratni upora bi čim bolj naravnih metod in pripravkov. Mednje spadajo tudi spodnji ukrepi.
Ob vnetju sečil si lahko tako preventivno kot ku rativno pomagamo s pitjem zeliščnih čajev in z uživanjem tinktur, denimo iz vedno zelenega gor nika, peteršilja, regrata, sleza, koruznih laskov, ovsa, brezovih listov, bezgovih cvetov, koprive, ptičje dre sni, drobnocvetnega vrbovca, brusnice, ameriškega slamnika in številnih drugih. Odvisno od izbire zelišča ali kombinacije zelišč bodo ta delovala di uretično, protivnetno, antimikrobno ali krepčilno za sečila/imunski sistem. Tako nekaterim pomaga že skodelica čaja iz peteršilja (poparek 1 jušne žlice listov). Koristno je, če ga začnete piti že ob prvih znakih težav in nadaljujete vsakih šest ur, dokler se stanje popolnoma ne umiri. Spet drugim bo poma gala šele kombinacija več zelišč. Zato se je o najboljši izbiri zelišča za svoj primer koristno posvetovati z izkušenim zeliščarjem ali pa poiskati kombinacijo zelišč, ki klinično dokazano deluje tako preventivno kot kurativno. Takšna je denimo kombinacija luštreka, tavžentrože in rož marina v registriranem zdravilu Canephron, ki pri vnetju mehurja dokazano sočasno pomaga na več načinov. Deluje diuretično, zato povečuje izplako vanje vsiljivcev iz sečil; deluje protivnetno, kar po meni, da blaži pekočino med uriniranjem; zaradi
antibiotičnega delovanja ustavi razmnoževanje bakterij. S protibolečinskim učinkom in sprošča njem gladkih mišic sečil dodatno ublaži bolečine med uriniranjem in krče v spodnjem delu trebuha. Pri akutnih težavah ga uživamo deset do štirinajst dni, bodisi samostojno bodisi kot dopolnilo med uživanjem antibiotikov. Za odpravljanje kronične ga vnetja je potrebno dvanajsttedensko jema nje, ki pogostnost pojavljanja vnetij sečil dokazano zmanjša za celih 73 odstotkov!
Med učinkovite ukrepe za obvladovanje težav s sečili sodi tudi 100-odstotni sok iz brusnic. Uporabljamo ga lahko preventiv no, pa tudi med vnetjem sečil. Za preventi vo daljši čas vsak večer pred spanjem popijte deciliter brusničnega soka. Učinkovine iz brusnice bodo podprle obrambo sluznice sečil pred naseli tvijo mikrobov v času, ko je izločanje urina oziro ma čiščenje morebitnih bakterij iz sečil najmanjše – torej ponoči.
Mgnificent magnezij ZDRAVJE / ŠPORT / WELLNESS
SLOVENSKA BLAGOVNA ZNAMKA IN PROIZVODNJA. PREMIUM KAKOVOST.
Mgnificent magnezijev napitek: • pet različnih oblik magnezija z visoko absorpcijo, • cink, vitamin C in B6, • naravni izvleček robidnice in borovnice, sladkan s stevijo.
Mgnificent magnezijevo olje: • sprošča, krepi in deluje blagodejno, • 100 % naraven izdelek brez konzervansov, • preprosto popršite na kateri koli del telesa in razmažite.
Za več informacij, možnost nakupa in seznam prodajnih mest obiščite www.mgnificent.com ali nas pokličite na telefonsko številko (051) 245 222.
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23 | Zazdravje.net
Koristi glutationa, enega od najmočnejših telesnih antioksidantov, so celostnim terapevtom dobro znane. Številni ljudje si s povečevanjem ravni glutationa ne mirijo le strahu pred resnimi kroničnimi težavami in obremenjenostjo telesa s težkimi kovinami, temveč tudi pred prehitrim staranjem.
Toda večna dilema je bila, kako telesu ob nezado stni lastni proizvodnji glutationa pomagati od zu naj, saj naj bi se v obliki prehranskih dopolnil prek prebavil težko vsrkaval v telo. Ali to še vedno drži?
Glutation sestavljajo tri aminokisline: cistein, glu tamin in glicin. Telo ga optimalno proizvaja, dokler smo mladi in zdravi. Zaradi nezdravega življenjske ga sloga (nekakovostna hrana s premalo gradnikov
glutationa ter obilo umetnih aditivov, ostankov pe sticidov in težkih kovin, življenje v onesnaženem okolju, nezadostna hidracija, kronični stres, anksi oznost itn.), bolezni in staranja (po dvajsetem letu se proizvodnja glutationa manjša) utegne njegova raven tudi nevarno upasti. Glutation vsebujejo vse telesne celice in tudi telesne tekočine. Najti ga je v štirih oblikah, med drugim v reducirani in oksidi rani obliki. Prva je aktivna oblika in razlog, da je glutation zaslovel kot najmočnejši telesni antio ksidant. V procesu nevtralizacije prostih radikalov (težke kovine …) se namreč iz reducirane oblike preoblikuje v oksidirano.
Glutation je trenutno ena od vročih tem raziskoval cev – zgolj na »brskalniku« Pubmed je objavljenih več kot 170.000 medicinskih raziskav o njem. Te in druge raziskave razkrivajo, da glutation v telesu opravlja na stotine nalog in da je nenehna oskrblje nost z njim nujna za integriteto oziroma zdravje sleherne celice.
Čeprav je glutation znan predvsem kot pomemben telesni antioksidant in posledično protiutež oksida tivnem stresu, pa to ni njegova edina naloga. Poleg tega krepi delovanje drugih antioksidantov, kot sta vitamina C in E. To pomeni: če je v telesu dovolj glutationa, je večja tudi učinkovitost vitaminov C in E, zaužitih s hrano ali prehranskimi dopolnili. Obenem je znan kot podpornik čiščenja jeter in telesa nasploh. Ljudje, ki si povrnejo optimalno raven glutationa, to na zunaj opazijo kot izginjanje starostnih peg/lis oziroma rjave obarvanosti kože, ki je lahko znak slabega delovanja jeter in preže tosti telesa s toksini. Ob povečanju ravni glutatio na koža postane svetlejša in mladostnejša, z manj gubic in čista. Raziskovalci s področja dolgoživosti celo menijo, da raven glutationa v celicah nakazuje, kako dolgo bomo živeli. Več o razlogih, zaradi ka terih utegne proizvodnja glutationa v telesu pešati, pa tudi o dokazanih koristih večje ravni telesnega glutationa si preberite na www.zazdravje.net.
Da upad lastne proizvodnje glutationa utegne pri peljati ne le do prehitrega staranja kože oziroma telesa nasploh, temveč tudi do izgube zdravja, se zavedajo predvsem celostni terapevti. Prav zato je povečanje njegove ravni pogost sestavni del celo stnih terapij proti najrazličnejšim težavam. Toda vedno je bil zraven tudi dvom o tem, ali z uživa njem prehranskih dopolnil sploh lahko učinkovito povečamo raven glutationa.
Dolgo je veljalo, da v nasprotju z intravenoznim dodajanjem glutationa in nekaterimi drugimi nači ni povečevanja ravni telesnega glutationa uživanje prehranskih dopolnil ne more sistemsko učinko vito pomagati. Bodisi zato, ker se glutation utegne slabo vsrkati iz prebavil (prevelika molekula), bo disi zato, ker se lahko njegova tripeptidna struktura v prebavilih prehitro razgradi (denimo v želodcu, kjer poteka prebavljanje beljakovin).
Posledično dosedanje raziskave večinoma niso bile usmerjene na povečevanje ravni glutationa z dopolnjevanjem prehrane, ampak so preiskovale predvsem prekurzorje in kofaktorje, potrebne za telesno proizvodnjo glutationa. Mednje sodijo n -acetil cistein (NAC), mangan, magnezij, pegasti badelj, ekološke beljakovine iz sirotke, ekološko pridelana zelenjava, ki vsebuje žveplo (brokoli, ze lje, ohrovt …), ekološka goveja jetra, alfa lipoična kislina, nutrienti metilacije (vitamini B6, B9, B12 in biotin), vitamina C in E, selen idr. Poleg optimalne
preskrbe s prekurzorji in kofaktorji glutationa mora biti telesu na voljo tudi dovolj ATP-energije –torej dobro stanje celičnih elektrarn. To pa je v času bolezni problem, saj utegne pešati tudi delovanje celičnih elektrarn (mitohondriji).
Zato Sarah Cook, raziskovalka oralne biorazpolo žljivosti glutationa in avtorica prispevka Natural Medicine Journal Research Guide on the topic of oral availability of glutathione, meni, da so terapevti do slej raziskovali številne metode, s katerimi bi obšli težavo s črevesnim vsrkavanjem glutationa, vendar so se ti pristopi izkazali kot zahtevni, nepraktični in za številne paciente nedosegljivi. Zato so razve seljivi izsledki novih raziskav oralnega jemanja po sebne oblike glutationa, saj razkrivajo, da se lahko uspešno vsrka in poveča raven telesnega glutationa.
Novi dokazi razkrivajo, da je mogoče prehrano učinkovito dopolnjevati z reduciranim glutatio nom v tripeptidni obliki (najbolje v liposomskem
»ovoju« ali v kapsuli, zaščiteni proti želodčni kislini). S tem se precej olajša povečevanje ravni telesnega glutationa, tako da se ne bo več treba zanašati samo na intravenozno inji ciranje glutationa, inhaliranje, transdermalne obliže ter na zahteven protokol prekurzorjev in kofaktorjev.
Poglavitna raziskava s tega področja (John P. Richie Jr. et al., »Randomized controlled trial of oral glutathione supplementation on body sto res of glutathionel«), objavljena v Evropski revi ji za nutricionizem, je preiskovala učinkovitost vsrkavanja oralnega reduciranega glutationa najvišje kakovosti (Setria®). Dolgoročna ran domizirana, placebo nadzorovana raziskava, opravljena na 54 zdravih ljudeh, ki so v ob dobju šestih mesecev vsak dan uživali po 250 oziroma 1000 mg glutationa, razkriva nasle dnje: meritve ravni glutationa v krvi, plazmi, eritrocitih, limfocitih in mukoznih celicah ust od začetka raziskave ter po enem, treh in še stih mesecih je pokazala, da se po treh in še stih mesecih značilno poveča raven glutationa v krvi in v eritrocitih, in to pri obeh odmerkih. Odmerjanje 250 mg je po šestih mesecih po večalo raven glutationa v krvi za 17 odstotkov, v eritrocitih pa za 29 odstotkov. Odmerjanje 1000 mg je v enakem obdobju raven glutationa v krvi povečalo za 31 odstotkov, v eritrocitih za 35 odstotkov in v mukoznih celicah ust za ce lih 250 odstotkov. Obenem se je v skupini, ki je prejemala višji odmerek, v prvih treh mesecih jemanja za več kot dvakrat povečala dejavnost naravnih celic ubijalk. Strokovnjaki s področja preučevanja glutationa menijo, da zdaj ni več dvoma o tem, ali lahko z uživanjem glutatio na povečamo raven telesnega glutationa, vsaj kar zadeva prehranska dopolnila, ki vsebujejo glutation Setria®. Gre za produkt fermentacije živih mikroorganizmov, ki je izjemno čist, brez sintetičnih kontaminantov in naraven. Poleg tega ima v nasprotju z vsemi drugimi oblikami glutationa tudi znanstveno dokazano visoko sposobnost vsrkavanja v prebavilih. Če torej želite učinkovito podpreti telesno ra ven glutationa, zdaj lahko poiščete prehranska dopolnila, ki vsebujejo preizkušeno obliko re duciranega glutationa. Poleg tega bodite po zorni, da je bodisi v liposomski obliki bodisi v obliki kapsule, odporne na želodčno kislino, in da je odmerek dovolj velik.
Alfred Vogel (1902–1996), eden najpomembnejših pionirjev naravnega zdravljenja v 20. stoletju
Bližajo se hladni meseci in skupaj z njimi obdobje raznovrstnih viroz. Kako nas lahko pri njihovem premagovanju podpira pripravek iz ameriškega slamnika, pripravljen po načelih švicarskega naturopata Alfreda Vogla?
Znano je, da nas ameriški slamnik učinkovito brani pred virusi navadnega prehlada in gripe. Če pa že zbolimo, obenem dokazano pomaga imunskemu sistemu, da bolezen premagamo prej in z manj iz razitimi simptomi. Toda to še zdaleč niso vsi po tenciali te rastline v boju proti virozam (oziroma strupom, kar beseda virus tudi pomeni).
Preberite, kako je ameriški slamnik v pripravku, izdelanem po načelih Alfreda Vogla, že v preteklo sti obračunal s hujšimi različicami virusov H5N1, H7N7 in H1N1. Povzetek raziskave si lahko prebe rete na portalu Zazdravje, v prispevku Ob pomoči narave tudi nad zloglasno gripo. Presenečeni boste nad njenimi izsledki, ki so pokazali tudi to, da pre iskovani virusi niso razvili odpornosti proti ameri škemu slamniku, pač pa proti sintezni terapiji. Torej podobno kot bakterije razvijejo odpornost proti sinteznim antibiotikom (ne pa proti naravnim, kot je denimo propolis), zaradi česar ti sčasoma nimajo več moči nad njimi, se, kot vse kaže, dogaja tudi v primeru virusov.
Za vse, ki se sprašujete, ali bi lahko ameriški sla mnik obračunal tudi z virusom SARS-CoV2,
Zazdravje.net | 12-01/2022-23 | Skupaj za zdravje človeka in narave
razkrivamo povzetek raziskave, objavljene janu arja 2022: Simon Nicolussi et al., »Echinacea as a Potential Force against Coronavirus Infections? A Mini-Review of Randomized Controlled Trials in Adults and Children«. Raziskava obsega pregled relevantnih kliničnih raziskav, opravljenih na lju deh (zajete so bile dokončane do 23. marca 2021), o vplivu ameriškega slamnika na koronaviruse, ki vsi sodijo med viruse z ovojnico. Izstopata predvsem dve klinični študiji: prva je bila leta 2012 opravljena na odraslih iz Združenega kraljestva, druga pa v se zoni 2016/17 na otrocih iz Švice. Izsledke v sklepu dokumenta primerjajo s tretjo študijo (ta še čaka na objavo), ki preverja učinek istega izvlečka ame riškega slamnika na novi koronavirus. V obeh starejših raziskavah so testirali preventiv ni učinek uživanja izvlečka Echinaforce iz ameri škega slamnika. Preden so preiskovanci izvleček pogoltnili, so ga deset sekund žvrkljali v ustih, saj je znano, da je že s tem mogoče številnim respira tornim virusom preprečiti vstop v telo. Še več, ne davno so z laboratorijskimi poskusi na humanih nosnih in bronhialnih epitelnih celicah dokazali, da to velja tudi za novi koronavirus in vse njego ve različice oziroma mutacije! Ameriški slamnik je tem virusom vstop v celice preprečil na več nači nov. Njegovi alkilamidi (in druge učinkovine) so blokirali S-protein na površini koronavirusa, kar je virusu onemogočilo pritrjevanje na AC2-receptorje in posledično vstop v celice. Obenem so učinkovine ameriškega slamnika okrepile obrambo celice, in si cer tako, da je lažje odbila pritrjevanje in vstop viru sa (Selvarani Vimalanathan et al., »Broad Antiviral Effects of Echinacea purpurea against SARS-CoV-2 Variants of Concern and Potential Mechanism of Action«) Žvrkljanje izvlečka iz ameriškega slamni ka, preden ga pogoltnemo, je torej zelo koristen do datek pri obvladovanju virusov, kar razkrivata tudi omenjeni raziskavi. V raziskavi, opravljeni na 755 odraslih, ki so štiri mesece po trikrat na dan preventivno uživali po 20 kapljic tinkture Echinaforce ali placeba, so beleži li pojavnost, ponavljanje in trajanje respiratornih obolenj ter prisotnost različnih virusov iz nosno -žrelnega brisa (virus influence A H1/H3, virus influence B, respiratorni sincicijski virus, koronavi rusi 229E, OC43, NL63, in HKU1, virus parainflu ence 1–4, humani metapnevmovirus, enterovirus in rinovirus, adenovirus in humani bokavirus). Ugotovili so, da je skupina, podprta z ameriškim slamnikom, manj podlegala respiratornim virusom
z ovojnico kot kontrolna, obenem pa je v njej pri šlo do manj okužb s koronavirusi kot v kontrolni skupini.
V raziskavi, opravljeni na 203 otrocih, ki so preven tivno štiri mesece trikrat na dan uživali bodisi tablete Echinaforce junior bodisi nizek odmerek vitamina C, so beležili pojavnost respiratornih obolenj in pri sotnost virusov iz nosno-žrelnega brisa (rinovirusi, adenovirusi, enterovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi gripe in koronavirusi 229E, OC43 in NL63). Podobno kot v raziskavi, opravljeni na od raslih, je ameriški slamnik tudi pri otrocih zmanjšal pojavnost okužbe z respiratornimi virusi z ovojnico, obenem pa za 98,5 odstotka znižal tudi koncentra cijo koronavirusov v nosno-žrelnem predelu v pri merjavi s skupino, zaščiteno z vitaminom C.
Raziskovalci menijo, da raziskavi dokazujeta, da uporaba izvlečka Echinaforce deluje neposredno protivirusno na širok nabor respiratornih pato genov, vključno s koronavirusi. Ameriški slamnik podpira proizvodnjo koristnih IFN-y in učinko vito modulira vnetne citokine, kot je TNF-alfa. Obe raziskavi pokažeta na učinkovito zaščito od raslih in otrok pred virusi z ovojnico – vključno s koronavirusi.
Zato upravičeno domnevajo, da bi lahko ti dokazi (ki so splošni za koronaviruse) skupaj z novimi labo ratorijskimi raziskavami (opravljenimi neposredno na novem koronavirusu) in novimi kliničnimi raz iskavami (opravljenimi neposredno na novem ko ronavirusu, kot je »Echinaforce Study to Investigate Explorative Pharmacology and Effectiveness to Prevent From Enveloped Virus Infections«, ki še čaka na objavo) v prihodnje podprli upravičeno uporabo ameriškega slamnika tudi proti novemu koronavi rusu in njegovim mutacijam.
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23
Močna podpora imunskemu sistemu in odlično sredstvo za boj proti okužbam
Zdi se, da zadnji dve leti strah bolj kot kadar koli kroji naša življenja. Pri nekaterih celo do te mere, da jim povzroča hude mentalne težave. Kako si pomagati in se zaščititi? Kot vedno – z znanjem! K temu prispeva tudi današnji članek, saj predstavlja izjemno rastlino, ki nas lahko zaščiti pred bolezni mi, ki se jih mnogi bojijo.
Andrografis se pridružuje vse večjemu številu tra dicionalno uporabljanih rastlin, ki so še vedno vir zanimanja znanstvenikov. To fascinantno zelišče je v Aziji že dolgo v rabi pri različnih boleznih, kot je pre hlad, proti povišani telesni temperaturi, pa tudi kot sredstvo za razstrupljanje. Kaj so pokazale raziskave?
Raziskave so pokazale, da andrografis skrajša traja nje in omili simptome, kot sta kašelj in bolečina v grlu pri okužbah dihal.
Andrografis vsebuje številne spojine, imenovane andrografolidi, ki naj bi imele protivnetne, proti bakterijske in antioksidativne lastnosti.
Kljub bogati zgodovini uporabe v ajurvedi je an drografis pozornost raziskovalcev pritegnil šele na začetku 20. stoletja.
Andrografis (lat. Andrographis paniculata) je zeli šče, ki izvira iz Indije in Šrilanke. V kitajski in ajur vedski medicini je že dolgo tradicionalno zdravilo, ki se ga je oprijel vzdevek »kralj grenčic«. Njegova glavna biološka učinkovina je diterpenski alkaloid, imenovan andrografolid.
Raziskovanje tega manj znanega zelišča dosledno prinaša dragocene ugotovitve. Ko so raziskovali njegovo široko uporabo v ajurvedi, so v literaturi, ki jo je leta 1951 objavila Šola za tropsko znanost (School of Tropical Sciences) v Indiji, dokumenti rali sistematično raziskavo, opravljeno leta 1911, v kateri so identificirali andrografolid, glavno bioak tivno snov te rastline.
Pozneje sta povečanje števila okužb, odpornih na antibiotike, in potreba po alternativnih oblikah zdravljenja za zmanjšanje odpornosti bakterij na antibiotike spodbudila zanimanje za to zelišče.
Učinek andrografisa na prehlad je postal aktualen na začetku devetdesetih let 20. stoletja, v zadnjem času pa se je veliko raziskav usmerilo tudi na njego vo učinkovitost pri kompleksnih virusnih okužbah.
Andrografis v ajurvedi uporabljajo kot podporo pri razstrupljanju ter za boljšo prebavo in večjo splošno odpornost. V kitajski medicini ga uporabljajo za odpravljanje presežkov vlage ter vročine v pljučih in prebavilih
Andrografis so preučevali kot potencialno učinko vino za zdravljenje okužb dihal, kot sta prehlad in gripa. Pokazalo se je, da skrajša trajanje in resnost simptomov. Poleg tega dokazano lajša bolečine v grlu in pomaga pri povišani telesni temperaturi. Zanimivo je, da naj bi učinki trajali še tri do šest mesecev po prenehanju jemanja dopolnila. Poleg tega andrografis v ajurvedi uporabljajo kot podporo pri razstrupljanju ter za boljšo prebavo
in večjo splošno odpornost. V kitajski medicini ga uporabljajo za odpravljanje presežkov vlage ter vro čine v pljučih in prebavilih.
Obstajata dve pomembni raziskavi, ki poudarjata učinkovitost andrografisa pri okužbah dihal.
V prvi so andrografis primerjali s placebom: 158 odraslih je med prehladom pet dni prejemalo po 1200 mg andrografisa ali placebo. Udeleženci so prvi, drugi in četrti dan po začetku raziskave oceni li resnost simptomov prehlada. Drugi dan raziskave so poročali o znatno manjši utrujenosti, nespečno sti, bolečinah v grlu in izcedku iz nosu. Četrti dan se je znatno zmanjšala moč vseh simptomov prehlada, pri čemer so se najbolj omilil naslednji simptomi: bolečine v grlu, izcedek iz nosu in bolečine v ušesih. Te ugotovitve kažejo, da lahko andrografis, če ga začnemo jemati na začetku prehlada, že drugi dan omili simptome, do četrtega dne pa izboljša celotno splošno stanje.
Druga raziskava je analizirala ugotovitve skupi ne objavljenih študij, da bi tako ugotovila splošno delovanje andrografisa. Znanstveniki so analizirali izsledke 33 randomiziranih raziskav, ki so obsegale
Izsledki so pokazali, da je dodajanje andrografisa med virusno okužbo znatno omililo simptome (ka šelj, bolečine v grlu …) in skrajšalo čas njihovega trajanja, kar je posledično skrajšalo čas do popolne ozdravitve.
Poleg tega se je izkazalo, da je andrografis varno uporabljati tudi skupaj z običajnim zdravljenjem virusnih okužb.
Izsledki torej kažejo, da je med virusno okužbo do dajanje andrografisa pripravkom brez recepta ali na recept koristno za omilitev nekaterih simptomov in skrajšanje trajanja okužbe.
Mehanizmi, s katerimi andrografis podpira odpor nost, naj bi bili: antioksidativno delovanje, zaviranje vnetnih procesov, krepitev imunskih celic, ki se kot prve borijo proti okužbam, in stimulacija belih krv nih celic.
Andrografis je izredno grenak, zato uživanje zelišča pri obroku morda ne bo sprejemljivo. Če razmišlja te o prehranskem dopolnilu, poiščite izvleček an drografisa, ki je pridobljen iz vode in alkohola, ne pa s kemično ekstrakcijo.
Andrografis bo skupaj s cinkom ter vitaminoma C in D poskrbel za celovito podporo imunskem
Človek ni stroj, ki bi mu preprosto v hipu zamenjali baterijo. Kako si torej hitro napolniti baterije, ko začutimo da smo povsem »iztrošeni«?
Ledvice so sedež naše energije. Prav hormoni, ki jih izloča nadledvična žleza, določajo, koliko energije bo imelo telo. Kadar izločimo več adrenalina, »biča mo konja«, da bi hitreje tekel. Toda ko telo ugotovi, da ne zmore več, se zniža razpoložljivost hormonov, ki nas poganjajo. Takrat niti deset kav ne zmore za gnati našega kolesja.
Ko se baterije izpraznijo, jih je veliko bolje (in pri jazneje) napolniti. To resda traja nekoliko dlje kot pitje kave in energijskih pijač, na dolge proge pa prinaša odlične rezultate.
Se še spomnite, kako smo iztrošene baterije za nekaj časa postavljali na toplo, da so od sebe dale še nekaj malega? Tudi naša notranja baterija ima rada toplo to. Zato je dobro, da imamo predel ledvic vedno na toplem. Brezrokavniki in šali, oviti okrog pasu, so veliki prijatelji naših ledvic in rodil. Sodobna moda, ki razkriva prav ta del telesa, ožema našo energijo in šibi ledvice.
Ni vseeno, ali morate posodo oprati z enim ali z de setimi litri vode. Tudi ledvice, ki morajo izprati ve liko strupov, delujejo z manj napora, če smo dovolj hidrirani. Takrat je naš urin svetlo rumen in brez močnega vonja.
Sladka hrana nam resda kratkoročno vzbudi obču tek, da imamo dovolj energije, vendar dolgoročno izčrpava tako vranico kot ledvice. Sladkor obenem upočasnjuje imunski sistem, v črevesju pa hrani kvasovke, ki dodatno jemljejo energijski davek. Tudi preveč soli nekaj časa pospešuje delovanje ledvic, vendar jih tudi prehitro izčrpa.
Kofein je alkaloid, ki se ga telo želi čim prej rešiti in ga splakniti iz telesa. Zato zažene preplah, ki ga čutimo kot poživlje nost, ledvice pa ga hitro obdelajo, zato moramo že kmalu po pitju kave na vodo. Toda oboje nam vzame veliko več energije, kot nam jo navidezno da sko delica kave.
Če ste utrujeni, si najmanj želite to, da bi se toksič no breme v telesu še povečalo. Na meridijan me hurja in ledvic najbolj vplivajo kemikalije, ki se do tikajo tega meridijana, zato se izogibajmo uporabi močnih čistil in barvanju las z umetnimi barvami. (Pojavnost raka mehurja je pri frizerkah veliko ve čja kot v splošni populaciji.)
Toplota ognja polni naše baterije. Še posebno učin kovita terapija je moksanje refleksnih točk, poveza nih z meridijanom mehurja in ledvic.
Namesto kave telesu privoščite več ženšena, ašva gande, matičnega mlečka in drugih snovi, ki siste matično obnavljajo naše moči.
Fermenti in efektivni mikroorganizmi
Fermenti so več kot le pomoč mikrobiomu. Z nji hovo pomočjo so hranila neposredno dostopna ce licam, kar je najnaravnejša spodbuda proizvodnje celične energije. Dobro oskrbljen mikrobiom seveda zagotavlja, da tudi presnova druge hrane poteka ne moteno in da jo izkoristite vi, ne pa vaše kvasovke.
Ledvice so podobne fižolu, zato ne preseneča, da jih lahko krepimo z uživanjem temnih stročnic (črni in rdeči fižol, črna leča). Hvaležne vam bodo tudi za gomoljno zeleno in oreščke.
Ko gre za dviganje energije, je najbolj dokazan uči nek NADH, ki mu pravijo tudi Q1 ali osnovni en cim, saj neposredno vpliva na proizvodnjo energije v celicah. K izboljšani energijski bilanci bodo v ve liki meri prispevali tudi vitamini skupine B, železo in magnezij.
Pri tem je pomembno uživati kakovostne izdel ke, saj le takšni omogočajo, da telo te snovi tudi uporabi.
Vitamine skupine B telo najlažje uporabi, če so v metilirani obliki. Magnezij naj bo v kelatnih obli kah in iz naravnih virov (npr. globokomorska sol). Bolj kot ena oblika (npr. magnezijev citrat) telesu koristi, če dobi magnezij v različnih oblikah vezave. Poleg magnezijevega citrata je dobro uživati tudi magnezijev orotat, magnezijev bisglicinat, magne zijev malat, magnezijev tavrat, magnezijev citrat. Bisglicinat je dokazano najučinkovitejši pri odpra vljanju kronične izčrpanosti, izgorelosti in psihič nih težav, ki jih za seboj pusti stres. Železo pa je naj bolje uživati v rastlinski nehemski obliki, da ga bo telo uporabilo le toliko, kolikor ga potrebuje.
dnevi, turobno vreme, slabe novice, stres v službi in doma, slabi odnosi, naglica, neurejena prehrana, pomanjkanje spanja, pametni telefoni, wi-fi, televizija, električne naprave in druga sevanja, bolezen…
10 lingvalet gratis. Akcija velja le do razprodaje razpoložljivih količin.
Nemir, bojazen in strah so tesno povezani z delovanjem ledvic. V nadaljevanju vam predstavljam nekaj rastlin, ki so pri nas zelo pogoste in jih je priporočljivo uporabiti v pripravkih, ki podpirajo prav delovanje ledvic.
Najprej želim opozoriti na ze lišče, na katero pri težavah z ledvicami pogosto pozabimo. To je trpotec (lat. Plantago sp.). Pater Simon Ašič je trpotec celo pohvalil kot eno od najboljših ze lišč za čiščenje ledvic. Pri nas raste enajst vrst trpot ca, vendar so za zdravilno in kulinarično uporabo najprimernejši ozkolistni, srednji in veliki trpotec. S primerjavo vsebnosti zdravilnih učinkovin so ugotovili, da se med sabo le malo razlikujejo, čeprav naša tradicionalna medicina večkrat priporoča oz kolistni trpotec, ki je tudi najbolj uporabljan.
Trpotec je pogosta rastlina na naših travnikih in gredicah. Nabiramo ga lahko tudi pozimi. Pri tem peraturah pod 0 °C resda ne raste, vendar tudi ne propade. Za sušenje nabiramo predvsem liste in socvetja, lahko tudi korenine. Najprimernejši čas za nabiranje je v obdobju cvetenja, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Toda ne pozabimo, da jih veliko vsebujejo tudi poškodovane in po zimi rastoče rastline, zato izkoristimo tudi ta čas. Pripravimo si ga nasekljanega v kašo, kot čaj ali pa iz njega pripravimo sirup.
Odlično zelišče za podporo ledvic je tudi njivska presli ca. O njej sem podrobno pi sala v svoji knjigi Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti. Pri pisanju knjige sem postala pozornejša še na eno rastlino, ka tere delovanje je v marsičem podobno njivski pre slici. To je ptičja dresen (lat. Polygonum aviculare). Učinkovine, po katerih ptičja dresen najbolj izsto pa, so kremenčeve ali silicijeve spojine, vsebuje pa tudi širok nabor flavonoidov in vitaminov. Čeprav je ptičja dresen nadležen plevel, je široko uporabna zdravilna rastlina, zlasti za pljuča in ledvice. Njene učinkovine utrjujejo pljučno tkivo, ustavljajo krva vitve, imajo močne diuretične učinke in spodbujajo delovanje ledvic. Protivnetno, antioksidativno in protibakterijsko delovanje ptičje dresni so potrdile tudi raziskave.
Ptičja dresen je rastlina, ki jo lahko večji del leta na beremo v naravi. Ker je rastlina plevelasta, ni prav nič ogrožena. Nemalokrat raste na pesku ob cesti, vendar jo raje nabirajmo na primernejših rastiščih. Ptičja dresen je pogosta sestavina čajnih mešanic za zdravljenje ledvičnih obolenj, uporabljati pa smo jo vajeni tudi v kulinariki, zlasti v solatah in prilogah.
Navadni gladež (lat. Ononis spinosa) je dragoceno zeli šče, na kar nas opozorijo že njegove bodice. Po tradici onalni medicini so namreč rastline z bodicami koristne pri najtrdovratnejših boleznih. Gladež velikokrat opazimo rasti na slabo rodovi tnih tleh: utrgajmo nekaj cvetov in jih uporabimo kot dodatek solati. V terapevtske namene pa nekaj cvetov ne zadošča, zato raje posežemo po koreni ni. Največji delež zdravilnih učinkovin je namreč zbranih prav v njej. Korenine kopljemo predvsem jeseni. No, tako je vsaj pisalo v starih zeliščarskih knjigah. Zdaj, ko je zaradi podnebnih sprememb jesen veliko daljša, takrat nabiramo samo zgornji del rastline. Če jeseni še vedno poganja nove mlade poganjke in zacveti še enkrat, ji dajmo čas, da se zdravilne učinkovine skoncentrirajo v korenini. Navadni gladež v Sloveniji ni ogrožen in tudi redek ni, vendar neveščim nabiralcem ne priporočam nje govega nabiranja, saj v naravi rastejo vsaj štiri vrste gladeža, med katerimi je treba znati razlikovati. V zdravilne namene uporabljamo navadni gladež. Čaj navadnega gladeža uporabljamo pri vnetih sečilih, za zniževanje ravni kreatinina v urinu, za preprečevanje tvorbe ledvičnih kamnov in za od vajanje vode iz tkiv.
Regrat (lat. Taraxacum sp.) je rastlina, ki jo večina lju di nabira in uporablja le spomladi. Sama sem se navadila, da regrat upora bljam kar vse leto, čeprav po cvetenju navadno samo termično obdelanega. Njegove liste uporabljam kot dodatek toplim jedem, ješprenju in kaši. Ko mine obdo bje rasti njegovih nadzemnih delov, izkopavamo korenino. Uporabljamo jo za čaj ali kot dodatek
enolončnicam, lahko jo pražimo za kavi podobne napitke ali jo žvečimo kar surovo. Za vse pripravke velja, da delujejo krepčilno za vse telo, razstrupljajo jetra, imajo močan diuretični učinek in podpirajo delovanje ledvic. Včasih so korenino regrata v medijih omenjali kot zdravilo proti raku. Raziskave tega niso nikoli po trdile, pokazale pa so, da imajo učinkovine v regra tovi korenini močan protivnetni in imunomodu latorni učinek. Večjega vpogleda nam raziskave še ne dajejo, zato pa se lahko zanesemo na izkušnje iz ljudske medicine. Znano je, da si z regratovo kore nino pomagamo predvsem pri pospeševanju delo vanja jeter in ledvic.
Lakota (lat. Galium sp.) je še ena rastlina, ki ugodno de luje na ledvice. Zeliščarji v ta namen priporočajo predvsem pravo lakoto, po ljudsko ji pravimo tudi ru mena lakota, saj cveti rumeno. V različnih tradicionalnih medi cinah uporabljajo tudi druge vrste lakote, pogosto plezajočo lakoto in navadno lakoto. Tudi druge vrste lakot uporabljamo ne le v zeliščnih priprav kih, tinkturah in izvlečkih, temveč tudi kot dodatek prehrani.
Grenčine, flavonoidi in eterična olja v različnih vr stah lakote delujejo diuretično in spodbujajo zno jenje. Dobro se obnesejo pri nevrozi in ledvičnih obolenjih.
Med zdravilnimi pleveli najdemo še več diuretičnih rastlin, ki na različne načine podpirajo delovanje ledvic. Med pogosto uporabljene spadajo tudi li sti breze, zlata rozga, koprive in koruzni laski. Sama imam dobre izkušnje tudi z regačico in ognjičem.
30 NAJBOLJ UPORABNIH RASTLIN
(na 180 straneh); Naročila na strani www.katjarebolj.com
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23
dosegel, da so ga izvzeli iz prodajne pogodbe z no vim lastnikom Semenarne.
Projekt Štafeta semen se je pred desetimi leti začel s simbolično izmenjavo semen, z leti pa so se njegove dejavnosti širile in nastajalo je čedalje več dogodkov z namenom motiviranja in ozaveščanja javnosti.
Letos bo projekt v želji, da bi bila semena, ki jih zbira mo, hranimo in izmenjujemo, resnično dobre kako vosti, poleg številnih dogodkov in dejavnosti ponu dil tudi brezplačen dostop do baze znanj o semenih.
Za ta namen so v Amarantu, Zavodu za celostno sa mooskrbo in v društvu samooskrbni.net pripravili delavnice in napotke v videoobliki. Ogledate si jih lahko na naslovu samooskrbni.net/blog/.
BESEDILO: IRENA ROTAR
Brez semen ni hrane, brez hrane pa ni suverenosti in prehranske varnosti.
Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen je gibanje za samooskrbo, sejanje, izmenjavo in ohranjanje slo venskih semen ter trajnostno prihodnost, ki na pobudo civilne iniciative EKOCI deluje že od leta 2012. Pripomogli so k ohranjanju slovenskih se men, poskrbeli, da je posajenih na tisoče sloven skih semen, in prispevali k povečanju vrtičkarske samooskrbe.
Tudi Ptujskega semenarskega centra verjetno ne bi bilo, če EKOCI ne bi zagnal vika in krika ter
Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi zna nja, v kateri bodo našli objave in strokovne prispev ke nekaterih uradnih ustanov ter naprednih nevla dnih in strokovnih organizacij, ki delujejo na tem področju (Samooskrbni net, Mednarodni center za samooskrbo ...).
V Sloveniji imamo tudi številne dobre prakse, ki jih bodo lahko sodelujoči spoznali na Pozitivnih toč kah Štafete semen.
Seznam sodelujočih v Bazi znanja in dobrih praks bomo dopolnjevali do 31. 12. 2022, zato njihove no silce pozivamo, naj se prijavijo in širijo svoje drago ceno znanje.
Če se želite pridružiti gibanju in sodelovati v projektu Štafeta semen, se prijavite s prijavnico, objavljeno na www.ekoci. si. Prijavite se lahko do 31. 12. 2022.
Zaradi zaščite osebnih podatkov prosimo, da stran odrežete, prepognete in zalepite.
Ne glede na to, ali ste na referendumu glasovali ZA ali PROTI, ste si zagotovo vsi želeli bolj celostnih informacij. In ne glede na izide referenduma verjetno vsi, ki berete te novice, veste, da obstaja veliko tega, kar ne dobi svojega prostora v osrednjih medijih.
Zato v informacijskem središču zazdravje.net poskušamo ostati glas vseh, ki vztrajno odpirajo prave teme, razmišljajo s svojo glavo, delajo po svoji vesti in so glasni tudi takrat, ko to ni ne lahko ne prijetno. Ukvarjanje z aktualnimi temami, predlaganje zakonodajnih pobud, preučevanje raznovrstnih tehnologij, vse to zahteva veliko časa in tudi stroškov. Za drugo stran sistematično delajo najbolje plačani lobisti na planetu. Kdo pa dela za vas?
Podprite nevladne organizacije, ki z drobtinicami premikamo gore in večinoma delujemo na »srčni pogon«. »Volilni listič« je v prilogi.
Lani je 1640 oseb, ki so nam donirale delež dohodnine, omogočilo, da te brezplačne novice redno bere več kot 100.000 ljudi in da se lahko ukvarjamo z vsemi pobudami, od katerih bo odvisna prihodnost vseh nas. Pridružite se našim donatorjem, da bomo lahko skupaj naredili še več.
Prosimo, namenite nam del svoje že vplačane dohodnine, pošljite nam nekaj znamk A, donirajte, sebe ali koga drugega naročite na naše novice, delite naše objave, prebirajte naše priročnike. Držimo skupaj, za varnost vseh nas.
Poskenirajte QR KODO ali odprite: www.zazdravje.net/donacije
(ime in priimek davčnega zavezanca)
(podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (poštna številka, ime pošte)
(davčna številka) (pristojni finančni urad, izpostava)
ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije
Ime oziroma naziv upravičenca v/na dne
Davčna številka upravičenca
Odstotek (%) 1 % 49145738 Društvo "Ognjič" za naravno in kvalitetno življenje
Zaradi zaščite osebnih podatkov prosimo, da stran odrežete, prepognete in zalepite.
(podpis zavezanca/ke)
Pred nekaj dnevi sem sosedi podarila deset jajc naših kur, naslednji dan pa nas je razveselila z dvema kosoma peciva. »Vračam nekaj predelanih jajc,« je rekla.
Pecivo je res bilo lepo in intenzivno rumeno. »Očitno te svoje kure prav lepo hranimo,« sem po mislila in z veseljem pojedla polovičko kosa. Čez dve uri me je začela boleti glava in me črvičiti v že lodcu. Čez čas se je vrnil domov moj dragi in še on pojedel svoj košček. Minila ni niti ura, ko se je zače lo burno oglašati njegovo črevesje. »Verjetno pada zračni tlak, nekaj me pritiska v glavi,« je povedal. Po kosilu pa sem si privoščila še drugo polovičko svojega kosa – in simptomi so se ponovili. Takrat
mi je postalo jasno, da težave izvirajo iz peciva. Le kaj bi bilo lahko narobe, sem premišljevala. Šlo je za navadno pecivo z jabolki. Nič smetane, skute, ore škov ali kakih drugih potencialno spornih sestavin. Vse skupaj mi ni dalo miru, zato sem poklica la sosedo, da bi jo vprašala za recept peciva, ki ga je prinesla. »Moka, sladkor, jajca, pecilni prašek, jabolka …«
»Zanimivo, da je tako rumeno, sem že mislila, da kure nimajo več dovolj zelenja.«
»Ah, verjetno je bilo notri še kakšno jajce za peko, ki sem ga že imela v hladilniku.«
»Jajce za peko? Prvič slišim.«
»Ne poznate? To so super jajca. Če hočete lepo ru meno pecivo ali palačinke …«
Priznam, jajc že dolgo ne kupujem, ker ima moj žolčnik s tem, kar v trgovinah ponujajo kot jajca, vedno težave. Zanimivo je, da mi jajca naših doma čih kokoši ne povzročajo nikakršnih težav. Seveda sem se lotila guglanja, vendar mi razen tega, da jajca za peko v resnici obstajajo, ni uspelo izve deti nič drugega.
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23
Potem sem se odpravila v trgovino in si to škatlo z njimi ogledala od blizu, vendar nikjer ni bilo po datka o kakem dodatku, po katerem bi se ta jajca razlikovala od običajnih. Šlo je za jajca iz talne reje – skratka, tisti ogromni hlevi, v katerih se pod umetnimi lučmi drenja na tisoče kur nesnic, ki jih hranijo samo s krmnimi mešanicami. »Ta rumena barva zagotovo ni od zelene trave in ohrovta,« sem pomislila. Če še ne veste, takšna krma daje jajca z zelo bledimi rumenjaki. Da bi ti postali bolj rumeno oranžni, je potrebno dodati barvila.
Če so barvila dodana končnemu iz delku, denimo pecivu, morajo proi zvajalci to označiti. V zadnjem času se ozaveščeni potrošniki izogibamo izdelkom v katerih zasledimo barvi la. Če beremo etikete, se ta skrivajo pod številkami E 102, E 104, E 122, E 124, E 129. Pri podatkih o uporabi morajo proizvajalci ob njih zapisati da »lahko škodljivo vpliva na aktivnost in pozornost otrok«. (Verjemite, da ne samo na njiho vo.) Ker tovrstne informacije utegnejo potrošnika odvrniti od nakupa, je veliko lažje prodati jajca, obarvana z barvili.
Kaj vsebuje krma, namreč na ovojnini ni treba označiti, saj ni bilo dodano končnemu izdelku. Tako mora proizvajalec označiti, če je v izdelku gensko spremenjena koruza, če pa je z enako ko ruzo krmljen piščanec, naj bi bilo vse varno – pi ščanec se lahko prodaja kot »naš«, »tradicionalni«, »lokalni«, »slovenske kakovosti« in kar je še tega.
Enako velja za meso: živali lahko krmijo z gensko spremenjenimi žiti in stročnicami. Takšno meso utegne biti tudi pri intenzivni reji zelo nevabljive barve, dokler ga nekaj dni pred zakolom ne pobar vajo v želeni odtenek rožnate ali rdeče barve. Tudi za losose obstaja cela barvna paleta – rejci se lahko odločijo, kako intenzivno lososove barve bo njihov produkt. Pri izdelkih, ki niso iz ekološke reje, ne bo ste našli skoraj nobenega, ki ne bi bil deležen takšne
Njihov katalog rejce nagovarja, da »vsakdo, ki skrbi za hrano, skrbi tudi za barvo živila. Mi vam poma gamo ustvariti večjo vrednost z manjšim vložkom. (…) Barva rumenjaka, barva piščančje kože ali škampov določa, kakšno plačilo bo pridelovalec dobil za svoj napor.« Natanko tako – z zvijačo in s poceni dodatki potrošnike »nategnejo«, da plačamo več, misleč da smo kupili res zdrav in vitalen izdelek.
Natanko tako je zapisano v katalogu: »Barva kože obljublja več kot le dober obrok, doživljamo jo kot zagotovilo, da je žival zdrava in da je bila dobro krmljena. (…) Z Lucantin® Yellow 10 % NXT in Lucantin® Red 10 % NXT lahko kmet barvo kože preprosto prilagodi tržnim zahtevam, kar je zelo učinko vit način za pridobitev večje vrednosti z manj napora in vloženih sredstev.«
Zapisano ne potrebuje komentarja. Celotna ži vilska veriga zasleduje enak cilj – da se vam (le) na pogled zdi vredno, hkrati pa je to doseženo kar se da hitro in poceni.
Eden od največjih ponudnikov barvil za živila je koncern BASF, ki ponuja na desetine tovr stnih izdelkov za različne namene. Za bar vanje jajc so najpogosteje v rabi BASF's Lucantin (R) rdeče in Lucantin (R)
Povsod v literaturi trdijo, da gre za obliko provitami na A, ki torej ne more biti škodljiv, zato so tudi var nostni predpisi za uporabo zelo ohlapni. Če bi bili to v resnici izvlečki korenčka, tega članka ne bi pisala. V praksi gre za povsem sintezno pridobljene snovi, o katerih zgolj domnevajo, da se v živalskem telesu obnašajo podobno, kot bi se naravni karotenoidi. Varnostni listi vseh tovrstnih kemikalij so javni in si jih lahko preberete tudi sami: https://nutrition.basf. com/global/en/animal-nutrition/downloads.html.
Ne večino vprašanj, ki me zanimajo, v njih ni sem našla odgovora. Natančno sem prebrala varnostne liste. V tistem za Lucantin® CX forte
denimo piše da gre za kemično snov: (E)-5,9,14,18Tetramethyl-20-(2,6,6-trimethylcyclohexenyl) 3,5,7,9,11,13,15,17,19-icosanonaen-2-one v matri ksu iz ogljikovih hidratov in želatine, stabilizirane z ethoxyquinom (ISO).
Poleg tega, da te snovi ne smemo vdihavati in da moramo z njo rokovati v zaščitnih očalih; da ob stiku s kožo utegne biti alergena; da je ne smemo odplakniti v odtok … v varnostnih navodilih piše tudi to, da je v mešanici 68 odstotkov snovi, o ka terih ni znano, kako nevarne so za naša dihala, 50 odstotkov mešanice pa predstavljajo snovi, o kate rih ne vemo, kako toksične so. Njihova mutagenost in kancerogenost nista raziskani. Reproduktivna toksičnost ni raziskana, ugotovitve o varnosti pa temeljijo na podatkih o podobnih snoveh. Znano je, da je pripravek pri testiranih živalih povzročil občutljivost kože in dihal.
To je torej »zdravo in naravno« ter primerno za uporabo naših kmetov, v povprečju starih sedem deset let.
Bližnjice ni, očitno smo pred izbiro, ali nas bodo »redili« s takšnimi zvarki – ali pa bomo morali za živila, ki nas bodo živela in gradila, poskrbeti kar
sami. Domača kokoš je edino zagotovilo za zdravo jajce! Sodelovanje s podobno mislečimi pa je naj lažja pot do oskrbe skupnega kurnika. (Več o tem si preberite na samooskrbni.net.)
ALI STE VEDELI
Barva rumenjaka je odvisna predvsem od ko ličine zelene hrane, ki je bila na voljo kokošim. Torej za rumena peciva potrebujemo veliko ohrovta, solate in druge zelenjave, ki jo bodo kure predelale v intenzivno oranžna jajca. Če za praznike želite dobiti še posebno rumena jajca, kokošim popestrite jedilnik in v krmo dodajte malce suhe in zmlete rdeče paprike. Če nimate svojih jajc in nočete uživati obar vanih, priporočamo, da pecivo obarvate s kurkumo. Če jo raztopite v malce mleka, bo že zelo majhna količina lepo obarvala pala činke ali pecivo, ne da bi jim spremenila okus.
V zadnjih mesecih smo lahko veliko poslušali o tem, kako smo v naši državi pripravljeni na morebitno jedrsko katastrofo, ki bi jo lahko povzročila vojna v Ukrajini. Novinarji so obiskovali zaklonišča in spraševali odgovorne, kako bo poskrbljeno za zaščito ljudi pred sevanjem, če do njega pride.
Z videnim in slišanim v našem uredništvu nismo bili kaj prida zadovoljni, saj smo že leta 2012 izda li priročnik Naravne rešitve za radiacijo, v katerem smo to temo temeljito raziskali, zato vemo, da je mogoče narediti veliko več. Zato smo se odločili, da z vašo pomočjo, dragi bralci, posredujemo svoje
znanje tistim, ki bodo ob morebitnem jedrskem do godku v prvi »obrambni liniji« – gasilcem. Sredi oktobra smo vas pozvali k nakupu omenje ne knjige in obljubili, da bomo na vsakih pet pro danih izvodov enega podarili lokalnim gasilskim društvom. Do konca akcije ste nam tako pomagali zbrati dvajset izvodov. V sodelovanju s predsedni kom Gasilske zveze Slovenije, Francem Petkom, so priročniki že prišli v roke pravim osebam za posredovanje v takšnih primerih.
Upamo, da takšnega posredovanja ne bodo potrebovali. Če pa bo to vseeno potrebno, bomo na tovrstne izzive odgovorili s skupnimi močmi in kot je le mogoče dobro.
Zato iz srca hvala vsem, ki ste sodelo vali s svojim nakupom in tako pripo mogli ne le k svoji varnosti, temveč tudi k večji varnosti vseh nas.
Včasih kaka zelenjava preprosto izgine –razen starejših, ki se še spominjajo kako zdrava in vitalna je bila, nihče ne opazi, da smo ostali brez nečesa, kar je prehranjeva lo generacije naših prednikov. Namesto tega so dandanes naše trgovine polne na zunaj brezhibnih, od znotraj pa že na pol bolnih čebulčkov sodobnih sort. Ena od takšnih je bila tudi naša sta ra sorta, šalotka Pohorka, ki je že skoraj izginila. To bi se tudi zgodilo, če je entuziasti ne bi re šili pred propadom, zdaj pa jo bo Amarant začel razmnoževati. Podobno velja za česen Anka, še posebno dobro sorto, ki odlično raste na naših tleh. Za dober semenski material, v katerem je za pisana tudi zgodovina naših krajev in prej šnjih rodov, pokukajte na www.amarant.si.
Večmesečno angažiranje civilne družbe, ko smo pošiljali svoje pobude, spremljali doga janje na terenu in prepričevali inšpekcijske službe o nesmiselnosti uredbe, ki bi utegnila zahtevati, da mora biti v Sloveniji registriran prav vsak kljun, prihaja v sklepno fazo.
Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog izjem, po katerem naj bi bilo iz registracije izvzetih 50 kljunov perutnine (z izjemo nojev) in/ali 50 kuncev, če niso namenjeni prodaji. Pripombe in predloge lahko oddate do 9. 12. 2022, in sicer na https://e-uprava.gov.si/drza va-in-druzba/e-demokracija/predlogi-pred pisov/predlog-predpisa.html?id=14700.
50 kljunov v samooskrbi še zdaleč ne pomeni 50 nesnic
V praksi to pomeni 10 dobrih nesnic, 10 sta rih kokoši, ki so si zaslužile pokojnino in še naprej bivajo v naših kurnikih (vendar pri spevajo gnoj in pobirajo škodljivce), ter 2 kokošji mami s po 10 piščančki, od katerih je polovica petelinčkov. Temu dodajmo še racmana z najmanj dvema ljubicama – in že smo pri tako imenovanih »50 kljunih«.
Naravno življenje se zelo razlikuje od indu strijskega. V naravi pot od piščanca do ne snice traja šest mesecev, kokoši nosijo jajca vsaj tri leta, vendar ne vsak dan, veliko pi ščančkov pa »nahrani« tudi kune, podlasice, lisice in ptiče. Če želimo ohranjati tudi druge pasme, ne le tistih »najdonosnejših«, je koli čina jajc seveda še toliko manjša.
Ušesa in ledvice sta tesno povezana organa, zato lahko prek ušes veliko storimo tudi za krepitev ledvic.
Ali ste vedeli, da lahko z masažo ušes hitro uravnamo krvni tlak, spodbudimo presno vo ali zmasiramo dobesedno vsak organ v telesu? Akupunktura je pri tem sicer zelo natančna in z iglicami precizno spodbuja ali ustavlja različne procese na točno določenih organih. Toda za domačo rabo se lahko tega lotimo tudi sami.
Naturopatinja Simona Domjan je za društvo samooskrbni.net pripravila čudovito preda vanje o naravnih metodah krepitve ledvic. Med drugim nam je pokazala, kako masirati ušesa. Ta del posnetka najdete v blogu na sa mooskrbni.net.
NAS NA:
• https://www.zazdravje.net
• https://znanje.zazdravje.net
• https://delavnice.zazdravje.net
• https://www.facebook.com/ SkupajZaZdravje/
• https://www.instagram.com/zazdravje/
Da ne boste zamudili aktualnih novic, delavnic, obvestil, popustov ... vas vabimo, da se vsak petek posladkate z brezplačnimi tedenskimi e-novicami. www.zazdravje.net/e-novice/
Skupaj za zdravje človeka in narave | 12-01/2022-23 |
