Ura sonca na dan ne odžene zdravnika stran!

BESEDILO: NATAŠA ŽAGAR

Zakaj nam tako kronično primanjkuje vitamina D?

Koliko ur ste ta teden prebili zunaj, na soncu? Po eno na dan? Po nekaj ur ob koncih tedna? Morda čakate, da boste svoj letni odmerek dobili na dopustu? Sodobni ljudje smo pozabili, da brez sonca ni življenja. Življenje naših prednikov je potekalo predvsem na prostem. V zaprte prostore so vstopali le toliko, da so prespali ali se umaknili pred resnimi vremenskimi nevšečnostmi. Dandanes gremo na prosto le občasno. Večji del dneva preživimo v zaprtih prostorih, po pisarnah in doma. Razvlečeni delovniki zaposlenim dovolijo »povohati« sonce samo v času, ko se odpravijo na malico. Lepote narave v večji meri opazujemo na zaslonih kot v živo. Zakaj nas torej preseneča, da smo vse bolj podobni rastlinam iz rastlinjaka, ki ne znajo več vsrkavati sončnih žarkov in jih predelovati v življenjsko nujni vitamin D. Celo živali in rastline smo prisilili v vse manj naravno življenje. Mleko krave, ki se je pasla na prostem, je še vedno dober vir naravnega vitamina D, če pa krave hranijo s silažo in če živijo v umetno osvetljenih hlevih, ga v njihovem mleku ne gre pričakovati. Ko rečemo vitamin D, imamo v mislih veliko več kot enega od vitaminov. Tudi po svoji osnovni definiciji je to poimenovanje zgrešeno, saj so vitamini nekaj, česar človeško telo ne more proizvesti samo, zato jih uživamo s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil. Torej bi dovolj vitamina D pridelali tudi sami, če bi seveda živeli naravnejše življenje. Če upoštevamo, da sonca domala ni več na našem »jedilniku«, nas ne sme presenečati, da je dodajanje vitamina D postalo splošna praksa – in za večino ljudi tudi edina rešitev pred njegovim pomanjkanjem.

VEČ MUH NA EN MAH

Tisti, ki smo se rodili pred petdesetimi ali več leti, smo dodajanje vitamina D poznali le, če so zdravniki opazili kako težavo v rasti. Takrat so nas učili, da je potreben za dobro rast kosti. Zdaj vemo, da telo brez zadostne količine vitamina D ne more izrabiti več kot 10 do 15 odstotkov zaužitega kalcija, zaradi česar pri ljudeh prihaja do prezgodnje osteoporoze, kopičenja kalcija v mehkih tkivih in

splošnega zakisanja telesa. Vitamin D je nujen tudi za normalno delovanje hormonskega sistema, poleg tega je neposredno vpleten v delovanje več kot dva tisoč genov.

DOKAZ, DA NAS POGANJA SONCE

Kako pomemben je vitamin D, priča tudi dejstvo, da so bili znanstveniki nekoč prepričani, da ga pridelujemo samo v koži in jetrih, zdaj pa so ugotovili, da ga lahko ustvari prav vsaka celica, kar dodatno priča o njegovem pomenu za naše zdravje. Ker dolgo nismo vedeli, kako pomembno je imeti dovolj sonca v celicah, smo spregledali, da je prav pomanjkanje vitamina D v ozadju številnih težav, ki pestijo sodobnega človeka. Medijska svarila o nevarnosti sončnih opeklin, ki lahko povzročijo kožnega raka, so daleč glasnejša od informacij o tem, da je pomanjkanje vitamina D povezano z več kot tridesetimi vrstami raka, med katerimi so tudi rak črevesja, pljučni rak, rak dojke in rak prostate. Onkolog dr. Angus Delgleish je ugotovil, da ima 90 odstotkov njegovih onkoloških pacientov resno pomanjkanje vitamina D3. Tudi večini pacientov, ki trpijo zaradi debelosti in diabetesa, močno primanjkuje vitamina D. Med pandemijo covida-19 je vitamin D vnovič stopil v ospredje. Znanstveniki so namreč ugotovili, da pri tej bolezni prihaja do zapletov predvsem pri osebah s kroničnim pomanjkanjem tega vitamina. Zato tudi slovenski strokovnjaki priporočajo, da za preprečevanje covida-19 jemljemo ustrezne odmerke vitamina D (1000 enot na dan), pri potrjeni okužbi pa jih še povečamo (2000 do 4000 enot na dan). M Vitamin D imunskemu sistemu pomaga na številne inteligentne načine. Če ga ni dovolj, je to enako, kot če bi policijski avtomobili ostali brez goriva. Zelo pomembne T-celice ostanejo nedejavne, zato si lahko patogeni mikroorganizmi privoščijo zabavo. Kako zelo vitamin D vpliva na zdravljenje infekcijskih bolezni dihal, so odkrili že pred stoletjem, ko so še pred iznajdbo antibiotikov tuberkulozo uspešno zdravili samo s sončenjem. Leta 1903 so tako na švicarski kliniki, kjer je dr. Auguste Rollier zdravil 2167 obolelih, s sončenjem uspešno pozdravili 1746 bolnikov. Uspeh je bil torej 80-odstoten. Neuspešni so bili le pri pacientih z zelo napredovalo boleznijo. Zdaj zdravniki in naturopati ta spoznanja uporabljajo tako, da pri pacientih poskušajo čim prej normalizirati raven vitamina D v krvi, kar omogoča tudi normaliziranje številnih drugih procesov.

C Y CM MY CY CMY K

VSE OBLIKE VITAMINA D NISO ENAKE

Vitamin D prihaja v telo v neaktivni obliki. Telo ga nato predela v obliko D3, ki jo lahko aktivira. Tudi sončne žarke telo ob pomoči holesterola pretvarja v vitamin D3, ki ga zatem lahko uskladišči. Zato se je pri izbiri prehranskih dopolnil koristno odločiti za aktivno obliko D3, saj jo bo telo najlažje uporabilo. Poleg tega je pomembno, da si omislimo vitamine iz organskih virov, ne iz naftnih derivatov. Pri vseh vitaminih, ki so topni v olju, telo ne more sproti odplakniti presežkov, zato jih skladišči. To je na eni strani prednost, saj lahko vitamin D uživamo tudi na zalogo. Slabost tega je, da moramo paziti, da presežkov ni preveč, saj v tem primeru nastopijo enaki simptomi kot pri kroničnem pomanjkanju. Čarobni odmerek, ki bi bil vsem po meri, ne obstaja, saj ljudje prehranska dopolnila različno absorbiramo, zato je enak odmerek za nekoga premajhen, za nekoga drugega pa prevelik. Prav zato je pri dolgotrajni uporabi prehranskih dopolnil tu in tam koristno opraviti krvno preiskavo, ki bo pokazala, koliko vitamina D3 imamo v plazmi. Tako bomo tudi preverili, ali smo izbrali kakovostno prehransko dopolnilo.