DIGITALNI DENAR ALI DIGITALNI NADZOR?
KAKO STVARNA
JE INFLACIJA?
LAHKO KUPIMO VEČ
ZEMLJE KOT BILL GATES?
Bi lahko začeli čim prej, pridelali veliko več na enakem prostoru in vse to na koncu shranili na najbolj zdrav način?
Iz prakse in skozi preverjanje številnih teorij in idej so nastali priročniki, ki spreminjajo samooskrbo na vseh koncih Slovenije.
lahko prelistate in kupite v spletni knjigarni https://znanje.zazdravje.net ali po telefonu na 051 884 148 (ob delovnikih med 16. in 18. uro).
Denar in vrednost že dolgo nista sopomenki. Na vseh področjih življenja opažamo, da je denar, ki je bil nekoč zgolj sredstvo za lažjo izmenjavo vrednosti, postal »samostojna vrednost«. Tisti, ki ga tiskajo, z njim sicer še vedno uspešno kupujejo politike, resurse, znanost, »mednarodne« ustanove, medije in v zadnjem času tudi podatke o vseh nas, ki so postali najbolje plačano blago … Samooklicana elita parazitov zdaj želi s svojim denarjem poseči še dlje in nadzirati sleherno področje našega življenja.
Človeštvo se je znašlo na križišču. Bo sledilo vrednotam ali denarju?
Kdor je ohranil občutek za vrednote in vrednost, nima težave z ugotavljanjem, koliko je vreden ponujeni izdelek ali storitev. Seveda morate za to, da lahko ocenite, koliko je nekaj vredno, imeti izkušnje in vedeti, kako je nekaj nastalo, koliko znanja, spretnosti in dela je bilo v to vloženo. Osebna izkušnja in sposobnost, da ocenimo vrednost posamezne ponudbe, postaja glavna ločnica med potrošniškimi zombiji in ozaveščenimi uporabniki.
Verjamem, da se vse pogosteje sprašujete, »ali sem nor/a jaz – ali pa je morda ponorel svet«. Ne, niste nori, le čedalje razločneje vidite vse, kar je bilo prej daleč manj opazno. Zato dobrodošli v svetu, v katerem se vse bolj povezujemo takšni, ki želimo tisto, kar je vredno Človeka. Brez denarja zmoremo – brez stvarne vrednosti in vrednot pa nas ne bo.
Sanja Lončar, urednica
• https://www.zazdravje.net
• https://znanje.zazdravje.net
• https://delavnice.zazdravje.net
• https://www.facebook.com/
SkupajZaZdravje/
• https://www.instagram.com/zazdravje/
Da ne boste zamudili aktualnih novic, delavnic, obvestil, popustov ... vas vabimo, da se vsak petek posladkate z brezplačnimi tedenskimi e-novicami. www.zazdravje.net/e-novice/
Zazdravje.net
4 Digitalni denar ali digitalni nadzor?
19 Sedem zvijač marketinških gurujev
Zdrava hrana
6 Kako stvarna je inflacija?
7 Je kruh vreden vašega denarja?
22 Kalčki – najboljši zimski vitamini!
Zdrava medicina
10 Pasti pri izbiri prehranskih dopolnil
14 Kako prepoznati visokokakovosten pripravek iz medicinskih gob?
16 Zakaj je bolje podpreti telo z omega 3 iz alg?
20 Adaptogeni – najdragocenejše rastline na planetu
Zdravo bivanje
24 Ali se aktivizem izplača?
27 Cene semen letijo v nebo
28 Lahko kupimo več zemlje kot Bill Gates?
30 Bo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nova svetovna vlada?
IMPRESUM:
Novice izdaja: Društvo Ognjič Odgovorna urednica: Sanja Lončar
Kontakti: info@zazdravje.net, (041) 770 120
Fotografije: Saša Vučina, Sanja Lončar, Adobe Stock Oglasno trženje: Jasno in glasno, d.o.o.
Oblikovanje: Saša Vučina (Opa!celica) Tisk: Schwarz print
BESEDILO: SANJA LONČAR
Splet je prepoln ugibanj in »teorij zarot« o digitalnem denarju, ki je v pripravi. Poglejmo, kaj uradna spletna stran Evropske centralne banke (ECB) pravi o tem, kako daleč so z uvajanjem digitalnega evra.
Pri ECB predvidevajo, da se bo testno obdobje, ki se je začelo julija 2021, končalo oktobra 2023, ko se bodo odločili o prehodu v naslednjo fazo.
Vprašanje, ki verjetno najbolj zanima javnost, se glasi: kateri podatki bodo obdelani ob plačilu v digitalnih evrih? ECB odgovarja, da »Eurosistem nima interesa zbirati podatkov o plačilih posameznih uporabnikov, slediti plačilnemu vedenju ali teh podatkov deliti z vladnimi agencijami ali drugimi javnimi ustanovami«. To zveni dobro, vendar v nadaljevanju beremo tudi to, da se bodo morali uporabniki »ob prvem dostopu do digitalnih storitev v evrih verjetno identificirati, vendar se lahko za njihova plačila še vedno ohranijo različne stopnje zasebnosti. Visoko raven zasebnosti bi lahko
podprli tudi na druge načine. Na primer, identiteta uporabnikov bi lahko bila ločena od podatkov o plačilih, tako da bi lahko te informacije v dobro opredeljenem pravnem okviru pridobile le enote finančne obveščevalne službe, da bi v primeru suma kaznivih dejanj identificirale plačnika in prejemnika plačila.
Trikrat smo poudarili besedno zvezo bi lahko, vendar ni rečeno, da bo na koncu tudi v resnici tako. Ker pa tovrstne odgovore sestavljajo službe za odnose z javnostmi, je morda bolje prisluhniti izjavi Augustina Carstensa, prvega človeka »centralne banke vseh centralnih bank«, kot številni pravijo Banki za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), ki je 19. 10. 2020 dejal takole: »Trenutno ne vemo, kdo danes uporablja bankovec za 100 dolarjev ali 1000 pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je v tem, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati pa bomo imeli tehnologijo, ki nam bo to zagotovila. To dvoje je skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v primerjavi s tem, kar danes predstavlja gotovina.«
Gospod Carstens torej pritrjuje vsem »teoretikom zarot«, ki nas svarijo, da digitalni denar banki ne omogoča le tega, da v vsakem trenutku ve, kaj ste kupili, temveč vam lahko določene transakcije celo onemogoči. Če ste že »pokurili« dovoljeno kvoto goriva ali elektrike, če ste zunaj območja, ki vam ga
zapoveduje karantena, če ste donirali denar protestnikom (kot se je že zgodilo v Kanadi) ipd., vam bodo lahko vaš digitalni denar blokirali.
Catherine Austin Fitts, znano ime investicijskega bančništva in ena od svetovalk nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha st., dodaja, da se moramo zavedati, da je bila banka BIS ustanovljena v Baslu zato, da lahko deluje zunaj mednarodnih zakonodajnih okvirov in pri tem ohranja popolno nedotakljivost. To svojo imuniteto lahko nato širi na druge ustanove, nad katerih delovanjem nacionalne države nimajo nadzora (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi …).
Lahko se vprašamo, zakaj je za banke, ki že zdaj lahko »delajo denar iz nič«, tako pomembno, da izdajo še digitalni denar. Kot razlaga Catherine Austin Fitts, je epidemija covida-19 pokazala, kako hitro je mogoče iz nič ustvariti ogromno denarja in ga nato preliti v sistem. Toda denar ne pomeni veliko, če ga ne zamenjamo za nekaj, kar ima stvarno vrednost. Zato so morali med krizo z »ukrepi za zaščito našega zdravja« uničiti malo gospodarstvo in na ceste spraviti na milijone ljudi, da so lahko potem s takšnim denarjem odkupili njihova stanovanja, tovarne, tržne deleže … Tudi pospešeno zadolževanje držav je sestavni del enake strategije. Denar, ki smo si ga izposodili med »krizo«, bo treba vrniti. Če ga ne bomo mogli v denarju, ga bomo pač v obliki izvirov, rud, energije, sprejemanja nevarnih odpadkov …
In kot da to ne bi bilo dovolj, zdaj želijo bančniki še več – svoj nadzor želijo razširiti na to, kako bo denar porabljen, kar v praksi pomeni, da lahko svojim pravilom podredijo celotno svetovno gospodarstvo.
Denar centralne banke ima še eno past, o kateri se premalo govori. To so negativne obrestne mere. Če vam danes banka napove, da vam bo za denar, ki ga imate na računu, zaračunala negativne obresti, se lahko odločite, da boste ta denar dvignili in pač razpolagali z gotovino. Če pa gotovine ni, so negativne obrestne mere način, kako lahko banka po lastni presoji pobira vaš denar, pri čemer nimate nobene možnosti, da bi ji to preprečili.
Eden od rednih bralcev revije, ki jo držite v rokah, nam je napisal, da je revija zanj »kot mesečni opomnik k bolj zdravemu načinu življenja.«
In gotovo je v vaši bližini še kdo, ki bi mu takšen »opomnik« prišel prav. Podarite mu naročnino! Znaša le toliko, kot imamo stroškov s pošiljanjem (8 € za 6 številk na leto), saj je revija sicer brezplačna.
Prek spletne knjigarne Znanje.zazdravje.net
Z bančnim nakazilom na TRR: SI56 0201 1025 5748 080
Podatki na UPN-nalogu:
Prejemnik: Društvo Ognjič, Planina na Pohorju 44, 3214 Zreče
Namen: (OTHR) Prispevek za obveščanje
Sklic: datum (npr.: 10022022)
Če se naslov za pošiljanje razlikuje od naslova plačnika, nam naslov za pošiljanje novic sporočite še na: novice@zazdravje.net ali na Društvo Ognjič, Planina na Pohorju 44, 3214 Zreče.
Imate raje spletni »opomnik« za zdravje?
Prijavite se na e-novice, ki vam bodo vsak petek postregle z izbranimi aktualnimi prispevki, nasveti, novostmi in recepti.
https://www.zazdravje.net/e-novice/
BESEDILO: ANA HAUSER
Čeprav statistika pravi da se slovenska inflacija giblje pri 10 odstotkih, je za številne ljudi stvarnost povsem drugačna.
Kot vidite na grafu Evropske centralne banke, smo za hrano, pijačo in stroške bivanja novembra odšteli skoraj 20 odstotkov več kot lani. In še pri tem »košarica« praviloma obsega izdelke, od katerih številni obstajajo zgolj zaradi lepšanja »statistične košarice«.
Sestave košarice Statističnega urada RS nam ni uspelo izbrskati. Tista, ki jo spremlja MKGP, ki primerja ponudbe različnih trgovcev, navaja petnajst izdelkov: pšenična bela moka, beli kruh, testenine, goveji in svinjski zrezki, piščančji fileji, mleko, tekoči jogurt, sir, maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor.
Kaj pa, če uporabljate pirino moko, rjavi sladkor, oljčno olje?
Kot lahko vidite v spodnjem grafu, področja, ki zadevajo slehernega človeka (hrana in bivanje) dosežejo uradno priznano inflacijo, ki se približuje 20%. In kako je potem uradna inflacija le polovica tega? Statistični izračun upošteva, da so se nekatere storitve celo pocenile (npr mobilna telefonija in izobraževanje), zato vas poskušajo prepričati da se je vaše življenje podražilo le za 10%.
Prav zanima nas, koliko izobraževanja in novih mobitelov so si privoščili vsi tisti, ki trenutno izbirajo med ogrevanjem in hrano.
Edina resnica je vaša resnica. Če imate kak star račun, ga primerjajte z najnovejšim: oglejte si cene enakih izdelkov in izvedeli boste, koliko vrednosti je v letu dni izgubil vaš denar.
BESDILO: SANJA LONČAR
Tudi če novega leta ne bi začeli z novico, da na naše krožnike prihajajo črički in mokarji, bi imeli več kot dovolj razlogov, da kruh vzamemo pod drobnogled. Zdaj, ko se ta novi »gurmanski dodatek« obeta prav kruhu, štručkam, krušnim palčkam in suhim premiksom za pekovske izdelke, smo še bolj motivirani, da si ogledamo, ali je kruh s trgovskih polic sploh vreden našega denarja in zaupanja.
Hvaležna sem, da mi (vsaj doslej) ni bilo treba pozorno spremljati cen kruha, vendar se je letos spremenilo tudi to. Če ne vstajate zarana, da ujamete pšenični polbeli kruh po ceni 1,39 evra, vam ostanejo na voljo le še takšni, ki jim peki pravijo »posebni«, ti pa so – imenu ustrezno – pregrešno dragi.
V resnici takšni izdelki sestavljajo večino ponudbe, poceni kruh pa služi le temu, da lahko Statistični urad RS prikaže manjšo inflacijo.
Za štručko, ki tehta 330 gramov odšteti 1,5 evra, pomeni, da bi morala za kilogram kruha iz enakega testa odšteti 4,5 evra. Pirin kruh krepko presega ceno 5 evrov. Če pa želim še kaj ekološkega, moram odšteti še kak evro več. Pa je kilogram kruha res vreden toliko kot 5 litrov mleka, 7 kilogramov krompirja, 1/2 kilograma mesa, ali 400 gramov orehov? Vas zanima, kaj je v tem »zlatem kruhu«?
Ker je tisk naših novic predrag in varčujemo pri vsaki strani, opravite domačo nalogo in skočite na spletno stran reprokolinska.si. Pod sloganom »ko zadiši po domačem« lahko preberete, kaj vse se danes znajde v »domačem« kruhu. Skoraj za vse izdelke je značilno, da jim dodajajo vse močnejša
KRUH BREZ KVASA?
Ne nujno. Pogosto klasično pripravljenemu kruhu zgolj dodajo nekaj droži, da mu s tem izboljšajo okus (in ga dražje prodajo). Taki so denimo Krjavelj, Dolenc in Malnar.
sredstva za večjo elastičnost in luknjičavost – beri: da so videti večji. Potem so tu še dodatki, ki poskrbijo, da kruh in pekovski izdelki ohranjajo svežino, da se v njih ne razvijejo plesni, da se zdijo bolj »domači«, da imajo okus in vonj »po domačem«. Skratka, 26 mešanic kdove česa z namenom, da prelisičijo naša čutila.
Redno kupovanje kruha v resnici vzame prav toliko časa, kolikor vzame peka domačega. Če se dobro organiziramo, še manj. Po zaslugi tako nelogičnih cen kruha in pekovskih izdelkov imamo zdaj
tudi veliko finančno motivacijo, da se tega lotimo. Domači kruh je namreč veliko cenejši in neprimerno boljši od vsega, kar lahko kupite.
Namesto čričkov in mokarjev bom kruhu še naprej raje dodajala koprivna semena. To je najbolj hranilno, regenerativno in poživljajoče seme, ki so ga naši predniki uvrščali med afrodiziake. Ker je dobro, da pred uporabo fermentira, ga na večer pred pripravo kruha vmešam že v droži.
Za kilogram kruha potrebujemo največ 600 gramov moke, 10 gramov soli in 4 decilitre vode. Če kupujemo ekološko pirino moko, bo treba za 600 gramov odšteti od 1,5 do 2 evra.
Ali ste vedeli, da lahko z eno kockico kvasa spečete osem štruc kruha? Namesto cele kocke ali polovičke preprosto uporabite samo osminko in ji dajte nekaj več časa, da se kvasovke namnožijo do količine, ki je potrebna za vzhajanje testa. Tudi okus takšnega kruha je veliko boljši.
Če naredimo domače droži, ne potrebujemo niti kvasa, vitamini in rudnine, ki so v žitih, pa bodo s fermentacijo postali veliko bolj dostopni nam in nedostopni patogenomzato bomo prihranili tudi pri marsikaterem prehranskem dopolnilu, s katerim poskušamo obvladati kandido, klostridije in zajedavce v črevesju.
Domač polnozrnati kruh, narejen z drožmi, je z malo prakse enako vlažen kot kupljeni.
Ena ura delovanja pečice pri 200 stopinjah Celzija praviloma porabi do 2 kilovata na uro, kar pomeni dodatnih 16 centov za elektriko in 20 centov za dajatve na računu za elektriko. Če boste spekli dve štruci hkrati, boste ta strošek seveda prepolovili. Brez težav lahko spečemo 2 kilograma kruha hkrati, kar pomeni, da cena elektrike na kilogram spečenega kruha znaša 18 centov bruto. Končna cena doma pripravljenega ekološkega pirinega kruha je torej vsaj dvakrat nižja kot kupljenega.
Če vam ni mar za ekološko in želite samo navaden beli kruh, boste za kilogram kruha porabili 600 gramov pšenične moke, kar stane manj kot 50 centov.
Če temu dodate še strošek kvasa, soli in elektrike, boste še vedno daleč pod ceno najcenejšega kruha, ki ga lahko kupite.
da je naša pečica na drva povsem uporabna tudi za peko kruha.
Zato naš zlati kruh, v katerem sta samo sveže mleta pira in kamut z dodatkom ekoloških semen in semen koprive, stane manj kot slabši industrijski kruh. In še drobnega tiska nam ni več treba brati.
Domač pirin kruh z drožmi, pečen v štedilniku na drva, se tako po kakovosti kot po okusu ne more primerjati s kupljenim kruhom iz trgovine.
Če imamo doma peč na drva ali krušno peč, lahko poleg tega, da z njo ogrevate hišo in kuhate, brez dodatnega stroška za energente tudi spečete kruh. Več let sem bila prepričana, da to ne bo mogoče, saj pečica našega štedilnika na drva ne doseže več kot 130 stopinj Celzija. Potem smo se odločili, da bomo vseeno poskusili in ugotovili, kako nam bo šlo v primeru »izrednih razmer«. Testo za kruh sem dala v keramični pekač in ugotovila, da je treba le za kake pol ure podaljšati čas pečenja. Pekač je kruh obvaroval pred izsušitvijo, skorjica je bila lepa, tanka in hrustljava. Če ne bi bilo krize z energenti, bi verjetno minilo še veliko let, preden bi ugotovili,
Člani Samooskrbni.net redno "trenirajo" peko kruhov v krušnih pečeh, delajo brezglutenske in kruhe z drožmi ter izmenjujejo droži.
V »kruhu in štručkah iz več vrst žit, krekerjih in krušnih palčkah, žitnih ploščicah, suhih premiksih za pekovske izdelke, piškotih, suhih polnjenih in nepolnjenih izdelkih na osnovi testenin, omakah, predelanih izdelkih iz krompirja, jedeh na osnovi metuljnic in zelenjadnic, picah, izdelkih na osnovi testenin, sirotki v prahu, mesnim izdelkom podobnih izdelkih, juhah in jušnih koncentratih/praških, prigrizkih na osnovi koruzne moke, pivu podobnih pijačah, čokoladnih konditorskih izdelkih, oreških in oljnicah, prigrizkih (z izjemo čipsa) in mesnih pripravkih, namenjenih splošni populaciji«.
BESEDILO: ANA HAUSER
Prehranska dopolnila vse bolj spominjajo na parfume. Pri številnih je največji strošek privlačna embalaža ali oblika (ampule, stekleničke, posebni dozatorji), ki vzbuja vtis kakovosti in nas hitro prepriča, da zanje odštejemo več.
Ko sem bila otrok, me je oče ves čas opozarjal, da nismo dovolj bogati, da bi kupovali ceneno blago. Takrat je namreč veljalo, da za malo denarja ne moreš dobiti veliko kakovosti – dražji izdelki so bili v resnici kakovostnejši. Toda dandanes cena pove samo to, kako se ponudnik želi pozicionirati. Ali je njegov izdelek vreden postavljene cene, moramo ugotoviti sami. Trženjske zvijače so čedalje bolj zapletene, zato moramo biti kupci ozaveščeni in informirani, če se želimo zaščititi pred »nategi«.
Tudi na področju prehranskih dopolnil se pogosto zgodi, da v velikem pakiranju najdete le za kako tretjino vsebine. Vse drugo služi temu, da na polici lažje pritegne vašo pozornost. Zato je dobro, da v primeru, da ne veste natančno, kaj želite, vstopite v lekarno ali specializirano trgovino, v kateri si lahko izdelek ogledate z vseh strani in natančno preberete njegovo sestavo. Če vam streže nekdo drug in vam mora prodajalka izdelek podati s police na pult, neučakani kupci za vami pa vam že sopihajo za vrat, ne bo časa za poglobljen razmislek, vi pa boste kaj hitro postali žrtev prehitrega odločanja.
NISTA SOPOMENKI
V rokah držite dve škatlici, v katerih je enako število enako težkih kapsul. Ali to pomeni, da primerjate enako vsebino? Niti slučajno. V eni kapsuli probiotika je lahko milijarda, v drugi pa deset milijard sevov. Kljub enakemu številu kapsul je razlika v vrednosti desetkratna.
Pomembno je tudi, v kakšni obliki je vitamin, saj to zelo vpliva na to, v kolikšni meri ga bo telo izkoristilo. Sama sem preizkusila različne oblike vitaminov skupine B, vendar je bila bilanca nekaterih izdelkov še vedno preslaba. Dokler nisem začela uživati bioaktivnih metiliranih oblik, ki jih telo uporabi neposredno. Razlika med vrednostjo bioaktivnih vitaminov skupine B in drugih oblik teh vitaminov je neprimerljiva. Ker vsaj tretjina ljudi vitamine skupine B lahko uporabi le v metilirani obliki, je to merilo pri izbiri še kako pomembno. Če je izdelek v tekoči obliki (npr. omega 3 olje), je dobro primerjati, koliko dnevnih odmerkov boste dobili za svoj denar. Dve steklenički lahko vsebujeta enako količino olja, razlika v količini blagodejnih maščobnih kislin EPA in DHA pa je lahko večkratna. Ko smo pregledovali ponudbo, smo našli olja, pri katerih je v eni žlici 700 mg, 1500 mg ali 2750 mg maščobnih kislin EPA in DHA. Že preprost izračun vam pove, da je treba za enak učinek zaužiti štiri žlice prvega in zgolj eno žlico tretjega. Da bo odločitev še bolj zapletena, tudi količina ne pove vsega. Večino olj omega 3 izdelajo z uporabo cenejših postopkov, ki omogočajo tudi prodajo že precej oksidiranih izdelkov. Nedavna norveška študija je
pokazala, da povprečna vrednost oksidacije pri pripravkih z omega 3 presega 30 (po pravilih EU število TOTOX ne sme presegati 50!). Če uživate olje, katerega TOTOX je nižje od 5, bo v vašem telesu delovalo zaščitno in protivnetno, če pa uživate že oksidirano olje, utegnete svojemu ožilju bolj škodovati kot koristiti. Seveda je veliko lažje in ceneje proizvajati delno oksidirana olja. Pri proizvodnji neoksidiranih olj je namreč treba uporabljati izključno sveže surovine, celoten postopek predelave in pakiranja pa izvajati brez prisotnosti kisika. Prav zato zelo redki ponudniki sploh objavijo ta podatek, čeprav je za potrošnika izredno pomemben.
NI POMEMBNA?
Pri nekaterih prehranskih dopolnilih je bolj kot teža pomembna granulacija. Zaradi čedalje večjega ropota z jedrskim orožjem vse več ljudi kupuje zeolit. Ta je tudi sicer zelo koristen pri razstrupljanju - če seveda izberemo primernega. Tudi vsi zeoliti niso enaki. Njihova lastnost, da so magnet za težke kovine, je hkrati prednost in pomanjkljivost. V trenutku, ko se v najdiščih odpre nova plast, je treba zeolit za oralno uporabo nemudoma pobrati in ga zavarovati pred kontaminacijo. Že v samo nekaj dneh na odprtem namreč povleče iz ozračja
ogromno toksinov. Zato je na trgu mogoče 30-kilogramsko vrečo zeolita kupiti po enaki ceni kot 300-gramsko škatlico. Je nekdo zaslužil tisočkrat več zgolj s tem, da je vrečo zeolita zapakiral v sto majhnih škatlic? Tudi to se vam lahko primeri, če ne znate brati drobnega tiska in prepoznati kakovosti. Zeolit kupujte samo pri preverjenih ponudnikih, ki lahko zagotovijo spremljanje kakovosti svojega blaga.
Kako bo zeolit deloval v telesu, je odvisno predvsem od njegove mikronizacije. Grobo mleti zeoliti, katerih delci merijo 16 mcm ali več, bodo lahko »pospravljali« samo po prebavilih. Zgolj fino mleti zeolit, pri katerem delci merijo 3 mcm, lahko vpliva tudi na encimske detoksifikacijske poti in v telesu sproži celovitejše razstrupljevalne procese. Fino mleti zeolit z delci, manjšimi od 5 mcm, ima vsaj petkrat večjo zmogljivost vsrkavanja kot klasični zeolit z delci v velikosti 20 mcm!
To pomeni, da je učinkovitost 100 g zeolita z delci v velikosti 20 mcm vsaj petkrat manjša kot pri 100 g zeolita z delci, manjšimi od 5 mcm. V praksi pa razlika seveda ni zgolj matematična. Če želite razstrupiti tkiva zunaj črevesja, so izdelki z večjimi delci tako rekoč neuporabni. Izsledki primerjalne raziskave, ki so jo opravili na Inštitutu Ruđer Bošković,
Ciljno zasnovan kompleks 14-ih biodostopnih polifenolov z bioaktivnimi vitamini za zdravje črevesja.
Večstopenjsko fermentiran eliksir z edinstvenim spektrom 31 Efektivnih mikroorganizmov. 20 milijard EM v dnevnem odmerku. Uglasite mikrobiom!
Asta- Ω3
2.750 mg Ω3 1.150 mg EPK, 1.000 DHK vsak dan! TOTOX < 5
Najvišja koncentracija omega-3 v naravni obliki trigliceridov.
so pokazali, da ima Zeostar detox najboljšo mikronizacijo med vsemi konkurenčnimi izdelki. Njegovi delci merijo od 1 do 5 mcm.
Najtežji del ocenjevanja kakovosti prehranskih dopolnil je ocenjevanje izvlečkov. Običajne ekstrakcije lahko iz rastlin povlečejo od 7 do 35 odstotkov učinkovin. Seveda je odločilna tudi kakovost uporabljenega materiala, prav tako njegova svežina in izbira topila. Denimo: samoniklo rastlino naberem v pravšnjem času in jo namočim v ustrezno topilo (med, alkohol …). Čeprav dobim največ 35-odstotni izvleček, je to še vedno veliko več, kot doseže podjetje, ki na svetovnem trgu kupuje množično pridelan in sušen rastlinski material, nato pa iz njega pripravlja izvlečke.
Seveda obstajajo tudi ponudniki, ki se resnično potrudijo in sami pridelajo rastlinski material, ki ga nato lahko predelajo z najmanjšo možno izgubo kakovosti. Takšnih je res malo in jih lah ko naštejemo na prste. Večina ponudbe je namreč rezultat proizvodnje na veliko, ki jo potem naključni ponudniki le še zapakirajo in podprejo s trženjem. Zato morate za lažjo izbiro že pred odhodom v trgovino narediti domačo nalogo: pogledati, kateri ponudniki se lahko pohvalijo z lastnimi nasadi in lastnim razvojem ter s tehtnimi dokaznimi gradivi o učinkovitosti svojih izdelkov. Tisti, ki so že pred petdesetimi leti uporabljali izključno ekološko pridelane rastline, pri meni še zdaj zavzemajo daleč višje mesto kot tisti, ki so besedo BIO posvojili šele takrat, ko je postala tržno zanimiva. Tudi terapevti (bioresonančna terapija, naturopatija, ajurveda, biološko zobozdravstvo …) imajo precej dober vpogled v kakovost ponudbe in učinke, ki jih imajo različni izdelki na njihove paciente.
Še en koristen premislek se nanaša na primerjavo tega, kar kupimo, in tega, kar lahko zaužijemo tudi z naravnimi viri. Če se lahko z naravnimi živili, zelišči in začimbnicami približamo dnevnim potrebam, je škoda porabljati denar za prehranska dopolnila. Že samo žlica svežega narezanega peteršilja/drobnjaka in skleda kislega zelja bosta pokrili
naše potrebe po vitaminu C. Na drugi strani pa je v tem času vitamin D3 težko dobiti drugače kot s prehranskimi dopolnili. Tudi pri izbiri vitamina D3 vam lahko zaupamo trik: ni ga treba uživati vsak dan. Če dvakrat na teden zaužijete kapsulo vitamina D3, ki vsebuje 4000 IU tega vitamina, bo telo z njim oskrbljeno celo bolje, kot če bi ga vsak dan zaužili po 1000 IU.
Pozor! »Na zalogo« lahko jemljemo samo vitamin D3. Enake logike ne smemo uporabiti pri jemanju vitamina C, ki se v telesu ne nalaga, zaradi česar dnevne presežke splaknemo v straniščno školjko!
Zlahka se nam zalomi tudi pri polifenolih. Vsi, ki redno prebirate naše novice, zagotovo veste, da nekatere rastline vsebujejo zelo veliko fenolnih snovi. To so dragoceni antioksidanti, ki zavirajo številne degenerativne procese v celicah. Slaba novica je, da je za večino fenolnih snovi značilna precej slaba razpoložljivost – v telesu jih izkoristimo le delček. Če naša prehrana ni res polna živil, ki vsebujejo izredno visoke odmerke antioksidantov, uživanje prehranskih dopolnil z aktivnimi oblikami antioksidantov prinaša velike koristi. To še posebno velja, kadar potrebujemo hitro pomoč – takrat so dobra prehranska dopolnila uporabna bližnjica do želenih učinkov. V želji, da bi omogočili kar se da velik izkoristek, različni ponudniki razvijajo posebne tehnike izdelave ekstraktov. Liposomske formulacije nekaterih vitaminov telo uporabi veliko lažje, kot bi jih sicer. Tudi emulzijske tehnologije, kot je Emulext®, omogočajo ekstrakcijo rastlinskih učinkovin, ki za 25-krat presegajo DMSO-ekstrakcije, ki veljajo za zlati standard učinkovitosti.
Odvisno od vitamina, rudnine ali antioksidanta, ki ga želimo dostaviti na ustrezno mesto v telesu, so v uporabi tudi desnosučne mlečne kisline. Te so se izkazale kot odlično okolje, saj omogočajo večjo obstojnost in razpoložljivost številnih efektivnih mikroorganizmov, glutationa, cinka, selena …
Učinkovitost ekstrakcijskih metod so na primeru resveratrola preverjali tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Prehransko dopolnilo Resveratrol Forte so primerjali z znanimi naravnimi viri resveratrola: borovnicami, granatnimi jabolki, figami in jagodami goji.
Ugotovili so, da bi morali za podoben antioksidativni učinek, kot ga ponudi tableta prehranskega dopolnila Resveratrol Forte, vsak dan popiti več kot liter najučinkovitejšega naravnega vira resveratrola – jagod goji.
Razlike med vsebnostjo alkilamidov in cikorne kisline v šestin pripravkih, ki jih je analiziral Baurer, so se izkazale kot še večje – med najboljšim in najslabšim pripravkom je bila ta razlika kar 18-kratna! Tudi razlika v količini betaina v pripravkih je variirala (od 0,04 do 0,64 odstotka), kar pomeni, da ga je v dobrih pripravkih 15-krat več kot v slabih. Zagotovo ni vseeno, ali bomo zaužili pripravek s polno močjo – ali pa pripravek, v katerem je le desetina tega, kar bi lahko bilo.
POVZETO IZ KNJIGE NARAVNE
REŠITVE ZA TEŽAVE Z VIRUSI
Čeprav se temeljito poglobimo, marsičesa ne bomo mogli ugotoviti brez pomoči neodvisnih ustanov ter branja znanstvenih in potrošniških raziskav. Ameriški slamnik je ena od rastlin, za katere imamo ogromno podatkov o njenih koristih pri obvladovanju virusov. Kot lahko berete tudi v knjigi Naravne rešitve za viruse, morate biti precej dobro poučeni, če želite izbrati izdelek, ki lahko drži svoje obljube. Ameriška potrošniška raziskava, ki je vzela pod drobnogled 59 izdelkov, je namreč pokazala da v 10 odstotkih izdelkov sploh niso našli snovi, značilnih za ameriški slamnik (nekdo je torej prodajal zgolj sliko slamnika na ovojnini), pri 48 odstotkih vzorcev količine ugotovljenih snovi niso bile skladne z navedbami na ovojnini. Celo med 21 standardiziranimi pripravki jih kar 57 odstotkov ni dosegalo obljubljenih meril (Gilroy et. al., 2003). V resnici lahko samo pri registriranih naravnih zdravilih zaupamo, da proizvajalec opravlja reden nadzor, ki zagotavlja, da je snov, zapisana na ovojnini, tudi zares prisotna v izdelku.
Kot potrjujejo testi, pripravki iz svežih rastlin vsebujejo trikrat več alkilamidov kot izdelki, pripravljeni iz posušenih rastlin (Tobler et al., 1994).
Najnovejše klinične raziskave, opravljene z registriranim zdravilom (na osnovi alkoholnega izvlečka celotne rastline, skupaj s korenino) iz ameriškega slamnika, so pokazale, da učinkuje proti najpogostejšim in za dihala najnevarnejšim virusom: koronavirusom (skupaj z virusom SARS-CoV-2), virusom gripe in respiratornim sincicijskim virusom (Vimalanthan et al., 2022). Izsledki kliničnih raziskav so pokazali tudi manj zapletov pri virozah, predvsem ko gre za pljučnico (več kot 60-odstotno zmanjšanje), bronhitis in vnetje ušes, pri otrocih pa za več kot 70 odstotkov manjšo potrebo po antibiotikih (Ogal et al., 2021). Ti rezultati veljajo samo za registrirano zdravilo, ne pa tudi za prehransko dopolnilo iz ameriškega slamnika.
Pogosto se sprašujemo, ali je cena prehranskih dodatkov resnično upravičena, še posebno pri nakupu tistih dražjih, kot so pripravki iz medicinskih gob. Dvom o tem se razblini, če znamo poiskati znake kakovosti, varnosti in učinkovitosti prehranskega dodatka iz medicinskih gob. In kateri so to?
Gobe so znane po tem, da kot spužve srkajo toksine iz okolja. Številne znanstvene raziskave potrjujejo, da je v njih mogoče najti nakopičeno živo srebro, cezij in druge onesnaževalce iz okolja. Če prehranski dodatek vsebuje gobe, ki so rasle v naravi, torej utegnejo biti kontaminirane z raznovrstnimi onesnaževalci iz okolja – radioaktivnostjo, težkimi kovinami, pesticidi …
Zato je najvarneje uživati prehranske dodatke iz gob, ki so bile gojene v čistem, naravnem in
nadzorovanem okolju. To velja tako za substrate (prst, žita, žagovina, drevesna debla …), v katerih so njihove hife oziroma micelij, kot tudi za vodo, zrak in vse drugo, kar goba potrebuje za rast.
Proizvajalci bodo na deklaraciji prehranskega dopolnila navedli, ali je goba rasla v čistem okolju –bodisi z značilnim simbolom za certificirano ekološko vzgojo ali kako drugače. Ekološki certifikat med drugim zagotavlja odsotnost približno 400 pesticidov in težkih kovin.
Če značilne ekološke oznake ne najdete, ni nujno, da medicinske gobe v pripravku niso bile certificirano ekološko gojene. Če denimo medicinski gobi, ki je rasla v certificirano ekoloških razmerah, pozneje v proizvodnji dodajo kak vitamin ali kako drugo snov, ki nima tega certifikata, končni izdelek ne more imeti ekološkega certifikata, četudi je dodana snov prisotna v minimalnih količinah. Toda proizvajalci bodo na seznamu sestavin vseeno ustrezno označili, da so bile gobe gojene ekološko.
Če ni navedeno nič od tega, utegne biti čistost medicinskih gob v izdelku vprašljiva.
Poleg čistosti gob je pri odločanje o nakupu zelo pomembno vedeti, ali je pripravek iz gob koncentriran ali ne, saj to pomembno vpliva na njegov učinek. Znana je raziskava, s katero so preučevali koristne učinke levje grive (Hericium erinaceus) na kognitivne sposobnosti, ki so dandanes vse bolj na udaru. Ugotovili so, da so morali udeleženci raziskave za opazen učinek zaužiti po 300 gramov sveže
BESEDILO: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.
levje grive na dan, kar je v praksi seveda nemogoče izvajati.
To je le ena od raziskav, ki ponazarja, kako pomembno je uživati ekološke in koncentrirane pripravke oziroma ekstrakte (izvlečke) iz gob, ne pa zgolj surovih ali pa sušenih in zmletih gob, ki so povrhu težje prebavljive in utegnejo vsebovati težke kovine.
Superkoncentrirani ekstrakti gob (npr. tisti s stopnjo ekstrakcije 15 : 1) nastanejo tako, da 150 kilogramov svežih gob koncentrirajo tako, da iz njih dobijo 1 kilogram izvlečka. To dosežejo s tem, da 150 kilogramov svežih gob posušijo in iz njih dobijo 15 kilogramov suhih gob, nato pa iz teh pridobijo 1 kilogram koncentriranega izvlečka.
Izdelava visokokoncentriranih izvlečkov gob z aktivnimi učinkovinami je možna z najnovejšo inovativno tehnologijo zelene ekstrakcije. Eden od redkih, če ne celo edini proizvajalec v Evropi, ki uporablja tovrstno ekstrakcijo, je špansko podjetje Hifas da Terra.
Poleg boljšega učinka na zdravje uživanje visokokoncentriranih izvlečkov gob zmanjša število kapsul, ki jih je treba zaužiti vsak dan – na 1 do 2 kapsuli.
Na deklaracijah morata biti jasno navedeni sestava in količina aktivnih učinkovin. Pri kakovostnih pripravkih bomo poleg navedbe sestavin (naziv gobe, natančen naziv betaglukana, navedba drugih aktivnih učinkovin gobe, vitaminov, mineralov …) našli tudi količinsko navedbo (mg, %). Le tako lahko vemo, kaj smo kupili.
Znano je, da betaglukane vsebujejo tudi žita, ki jih uporabljajo kot substrat za rast gob. V nenatančnih proizvodnih procesih se substrati utegnejo prikrasti v končni izdelek, kar za nas ne pomeni nič dobrega. Betaglukani iz žit namreč nimajo pomembnega vpliva na imunski sistem, kot to velja za betaglukane iz gob. Navedba, da pripravek vsebuje določen standardiziran odstotek polisaharidov (med njimi so lahko tako betaglukani iz gob kot tisti iz žit), zato ni dovolj. Proizvajalci, ki natančno merijo, koliko česa je v pripravku, to tudi natančneje navedejo. Pri betaglukanih iz gob mora biti zapis takšen: beta-1,3-1,6-D-glukan.
Posamezne medicinske gobe uživamo z namenom, da bi bili deležni z raziskavami potrjenih
• podpira kognitivne funkcije,
• najvišja koncentracija aktivnih molekul z “Hifas® Green Extraction Technology”,
• dodan vitamin C za visoko absorpcijo.
naročila in informacije
blagodejnih učinkov njihovih bioaktivnih sestavin. Zato je pomembno vedeti, ali tudi končni izdelek vsebuje bioaktivne sestavine, značilne za sveže gobe.
Navajanje vseh teh sestavin ni obvezno, zato se številni proizvajalci zadovoljijo z navedbo, da izdelek vsebuje polisaharide. Proizvajalci, ki natančno preverjajo, koliko ključnih bioaktivnih sestavin (ne samo beta-1,3-1,6-D-glukana, temveč tudi triterpene, kot je ganoderična kislina …) vsebuje končni izvleček, to tudi navedejo na deklaraciji izdelka. S tem kupcu povedo, da zagotavljajo maksimalno količino bioaktivnih učinkovin v pripravku.
Pri izbiri visokokakovostnih pripravkov iz medicinskih gob torej natančno preverite deklaracijo in iščite naslednje podatke (te boste namreč našli samo pri koncentriranih standardiziranih ekstraktih iz medicinskih gob):
» pri gobi reiši (Ganoderma lucidum, svetlikava pološčenka, goba večne mladosti) je pomembna navedba o vsebnosti ganoderične kisline,
» pri gobi maitake (Grifola frondosa) iščite navedbo o vsebnosti grifolana,
» pri gobi šitake (Lentinula edode) iščite navedbo o vsebnosti lentinana,
» pri levji grivi (Hericium erinaceus, resasti bradovec) iščite navedbo o hericenonih in erinacinih,
» pri kordicepsu (Cordyceps sinensisa, glavatec) so ključne bioaktivne sestavine kordicepini in kordicepinska kislina.
Navedba, da izdelek vsebuje 100 % čist prah gobe, od tega določen odstotek polisaharidov, torej ne zadošča za prepoznavanje kakovosti pripravka.
Vabljeni k branju o drugih pomembnih dejavnikih pri izbiri visokokakovostnega izvlečka iz gob v istoimenskem članku: www.zazdravje.net.
omega
BESEDILO: DIANA VLAHINIČ
Omega-3 maščobne kisline igrajo pomembno vlogo v vsaki celici našega telesa. Sestavljajo celične membrane, ohranjajo delovanje
živčnega sistema, zdrave ravni holesterola in preprečujejo vnetja v telesu. Kakšna je strategija podpore telesa z njimi in zakaj je dobro izbrati omega 3 iz alg?
Esencialne maščobne kisline so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za normalno delovanje človeškega organizma. Ker jih telo ne more proizvajati, jih moramo vanj vnašati s hrano.
Obstajata dve vrsti esencialnih maščobnih kislin:
» linolenska kislina (omega 3),
» linolna kislina (omega 6).
Telo iz alfa linolenske kisline, ki spada med omega 3 maščobne kisline (ALA), v omejenem deležu tvori maščobni kislini DHA (dokozaheksaenojska kislina) in EPA (eikozapenteanojska kislina). Iz omega 6 maščobnih kislin telo tvori arahidonsko kislino (AA), ki je v presežnih količinah lahko vnetna, zato moramo poskrbeti za pravo razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Ker lahko prevelika količina omega 6 maščobnih kislin ob majhni količini omega 3 maščobnih kislin povzroči vnetja, moramo poskrbeti, da oboje v telo vnašamo v pravilnem razmerju, kar pri sodobni prehrani za mnoge utegne biti precejšen izziv.
Pomembnosti esencialnih maščobnih kislin v prehrani ne smemo podcenjevati. So namreč sestavni del vseh celičnih membran in skrbijo za prožnost celic. Poleg tega so zelo pomembne za naš živčni sistem. Že podatek, da 60 odstotkov možganov sestavlja maščoba, priča o pomembnosti dobrih
maščob za naše zdravje in počutje. Maščobna kislina DHA je še posebno prisotna v živčnem sistemu, zato pravimo, da je hrana za možgane. Visoke koncentracije esencialnih maščobnih kislin imamo tudi v mrežnici, zaradi česar so maščobe zelo pomembne za dober vid.
Esencialne maščobne kisline so vpletene tudi v uravnavanje telesnih vnetij, vendar delujejo na različne načine. Če omega 3 maščobne kisline vnetja zavirajo, jih lahko omega 6 pospešujejo. Omega 6 maščobne kisline telo uporabi za tvorjenje vnetnih imunskih celic, omega 3 maščobne kisline pa za tvorjenje protivnetnih celic. Ker so vnetne imunske celice izrednega pomena za zdravje, omega 6 maščobne kisline vsekakor potrebujemo – v pravilnem razmerju so namreč koristne.
Težava nastane, ker se dandanes večina ljudi prehranjuje s hrano, bogato z omega 6 maščobnimi kislinami: z mesom in mlečnimi izdelki, jajci, procesiranimi rastlinskimi olji (sončnično, koruzno, sezamovo in sojino, izjema sta oljčno in avokadovo olje, saj ju uvrščamo med omega 9 maščobne
Vodilna blagovna znamka etičnih vitaminov
kisline …) in procesirano hrano (vnaprej pripravljene jedi, sladice, rogljički …). Obenem uživajo veliko premalo omega 3 maščobnih kislin, zato v telesu niso prisotne v pravilnem razmerju z omega 6 maščobnimi kislinami. Tako v telesu pride do velikega presežka omega 6 maščobnih kislin, ki iz arahidonske kisline tvorijo vnetne imunske celice, te pa prispevajo k nastajanju vnetij.
MED OMEGA 3 IN OMEGA 6 MAŠČOBNIMI KISLINAMI?
Čeprav lahko omega 3 maščobne kisline dokaj preprosto vnašamo v telo z uživanjem lanenih semen, orehov in druge hrane, bogate z njimi, iz katere nato telo izdela kislini EPA in DHA, do težav pride zato, ker je pretvorba v DHA in EPA precej šibka, še posebno, če uživamo veliko omega 6 maščobnih kislin. Obe esencialni maščobni kislini namreč v telesu tekmujeta za enake metabolne encime in zdi se, da omega 6 maščobne kisline bolje izkoriščajo skupne encimske procese kot pa omega 3 maščobne kisline. Če torej uživamo veliko omega 6 maščobnih kislin, bo pretvorba omega 3 maščobnih kislin v DHA in EPA potekala veliko slabše.
Nekatere raziskave so pokazale, da ženske v EPA pretvorijo 21 odstotkov omega 3 maščobnih kislin, v DHA pa 9 odstotkov omega 3 maščobnih kislin. Moški v EPA pretvorijo 8 odstotkov omega 3 maščobnih kislin, v DHA pa samo od 0 do 4 odstotke
omega 3 maščobnih kislin. Več ko je v naši prehrani omega 6 maščobnih kislin, težja bo torej pretvorba
omega 3 maščobnih kislin v DHA in EPA. Zato je prehrani smiselno dodajati že izolirane, neposredne DHA + EPA omega 3 maščobne kisline, sploh če niste pozorni na to, koliko omega 6 maščobnih kislin uživate. Če že imate kako kronično ali degenerativno bolezen ali pa v vašem telesu poteka hujši vnetni proces, svetujem, da zelo omejite vnos
omega 6 maščobnih kislin in uživate čim več hrane, bogate z omega 3 maščobnimi kislinami, obenem pa dodajate neposredni vir DHA + EPA.
Če vaša prehrana ni sestavljena iz polnovrednih živil, ampak temelji na izdelkih živalskega izvora, procesiranih živilih (sladice, vnaprej pripravljene jedi) in procesiranih oljih, si boste zelo pomagali, če boste v prehrano dodali že izolirane maščobne verige DHA in EPA ter si tako zagotovili več neposrednih protivnetnih maščob, ki jih telesu ni treba pretvarjati v DHA in EPA. Vseeno svetujem, da
razmislite, kaj jeste, in svojo prehrano utemeljite na omejevanju vnosa omega 6 maščobnih kislin.
Pravo razmerje med EPA in DHA torej dosežemo z uživanjem veliko hrane, bogate z omega 3 maščobnimi kislinami, in z omejevanjem hrane, bogate z omega 6 maščobnimi kislinami. To pri zdajšnjem življenjskem slogu in prehrani, kakršna je najpogosteje na naših mizah, ni najlažje. Vseeno vas spodbujam, da z majhnimi koraki dosežete spremembe. Uporabljajte manj procesiranih olj, za solate pa zgolj oljčno olje, obenem pa omejite uživanje izdelkov živalskega izvora. Uživajte več polnovredne rastlinske hrane: zelenjave, sadja, semen in oreščkov.
Maščobne verige DHA in EPA lahko uživamo tudi v že izolirani obliki. Še bolje je, če oboje kombiniramo: pozorni smo na vnos omega 6 in obenem dodajamo omega 3 maščobni kislini DHA in EPA.
Drži, da tudi ribe vsebujejo omega 3 maščobni kislini DHA in EPA, vendar njihovo uživanje vseeno odsvetujem zaradi vsaj dveh razlogov. Ribe so zelo onesnažene s težkimi kovinami, zato prednost, da vsebujejo omega 3 maščobne kisline, ne odtehta tveganja, sploh ker obstajajo tudi drugi, varnejši in enako zanesljivi viri. Poleg tega so ribe bogate z arahidonsko kislino, to pa je omega 6 maščobna kislina, ki pospešuje vnetja. Spomnimo: telo iz arahidonske kisline tvori vnetne imunske celice, ki prispevajo k nastajanju vnetij.
Veliko bolje in povsem varno je, če maščobni kislini DHA in EPA dodajamo iz primarnega vira, od koder ju dobivajo tudi ribe: iz posebnih mikroalg, ki niso onesnažene in ne vsebujejo vnetnih maščobnih kislin, pač pa zgolj maščobni kislini DHA in EPA. Te mikroalge so namreč vir maščobnih kislin DHA in EPA tudi za ribe – ko ribe pojedo te posebne mikroalge, z njimi dobijo omega 3 maščobne kisline. Ta vmesni člen (ribe) torej lahko preprosto preskočimo in posežemo po primarnem viru (mikroalge).
V času, ko to berete, številna podjetja mastno plačujejo marketinške guruje, da jim ustvarjajo vedno nove zvijače, na katere boste nasedli. Oglejmo si, kaj jih učijo:
1. Ljudje radi kupujejo s popustom. Ceno postavite zelo visoko, nato pa izdelek kratek čas ponujajte po zelo ugodni ceni. Še vedno boste prodali več in dražje, kot če bi takoj postavili »normalno« ceno.
2. Uporabite večjo embalažo. Pri večini ljudi to vzbudi občutek, da je v njej več vsebine.
3. Če izdelka uradno ne smete oglaševati za otroke, enak učinek dosežete tako, da embalažo oblikujete bolj igrivo. (To je pogost trik pri ponujanju prehranskih dopolnil za otroke/nosečnice, pri katerih ni dovoljeno uporabljati zdravstvenih trditev.)
4. Sklicujte se na »poreklo«, denimo »švicarski strokovnjaki so dognali …«. Za ta namen zadošča, da registrirate pisarnico v Švici, cenena prehranska dopolnila pa lahko že proizvedena kupite kjer koli in jih ponudite pod svojo blagovno znamko.
5. Zdravniki priporočajo … Umetna inteligenca vam lahko oblikuje sliko, ime in priimek »zdravnika«, ki sploh ne obstaja, zato vas zaradi tega ne bo tožil noben zdravnik.
6. Če oglašujete na spletu, dodajte čim več »mnenj kupcev«, saj ljudje radi berejo priporočila in mnenja drugih kupcev. To vam tudi omogoča, da brez pravnih posledic kritizirate konkurenčne izdelke. Več ko je mnenj kupcev, prepričljivejše se bo zdelo vse skupaj, zato ne pozabite, da mora biti njihovo število vsaj dvoštevilčno. Za pomoč lahko uporabite programe umetne inteligence –ti vam bodo v različnem slogu pisanja ustvarili na stotine ocen, ki se bodo zdele zelo prepričljive.
7. Časovno »zaklenite« kupca. Z velikim popustom prodajte količino, ki zadošča za več mesecev, ali ponudite brezplačni izdelek, pod pogojem, da boste potem vsak mesec kupcu poslali še plačanega. Pri tem mu na različne načine otežite izstop iz dogovora.
Mrežni marketing mora nahraniti celotno piramido posrednikov, ki sodelujejo v njem. Zato praviloma tako ponujajo izdelke, ki so precej dražji od standardnih, ponudniki pa vam ustno zagotavljajo, da so nekaj posebnega in vredni svojega denarja.
Mrežni marketing je mamljiv predvsem zato, ker je lažne obljube najtežje ujeti in jih sankcionirati. Tisti, ki vam prenašajo svoje navdušenje, utegnejo svojim izdelkom pripisovati že kar pravljične lastnosti, vendar pa jih ne morete preveriti.
Če razmišljate o nakupu tovrstnih izdelkov, najprej primerjajte njihovo ceno z dostopnimi primerljivimi izdelki. Nato od ponudnika (četudi gre za vašega sorodnika ali prija telja) zahtevajte pisne podat ke, certifi kate, dokaze o učinkovitosti.
Iz izkušenj vam lahko povem, da se na tej točki zgodba praviloma konča, saj vam zahtevanih podatkov praviloma ne bo mogel ponuditi prav nihče.
BESEDILO: TAMARA BUKOVEC
Si predstavljate rastlino, ki bi do potankosti prepoznala potrebe vašega telesa ter vam pomagala rešiti težavo, uravnati porušeno ravnovesje in vas hkrati napolniti z energijo?
Adaptogene rastline so znane kot najodpornejše rastlinske vrste, saj se jim uspeva prilagajati celo nemogočim življenjskim okoliščinam. To so prave mojstrice preživetja, njihove neverjetne lastnosti pa z uživanjem prenesemo tudi na svoj organizem. Adaptogene rastline so »varovalo« med zunanjim okoljem in našim telesom.
Zato ne preseneča, da bodo adaptogeni, rastline, ki pomagajo telesu pri prilagajanju na stres in druge težave, v naslednjih letih vodilni trend, ko gre za dobro počutje, saj holistično delujejo na vse telo. Toda adaptogeni niso novost. Tovrstna zelišča, korenine in gobe že stoletja uporabljajo v tradicionalni
kitajski medicini (TKM) in ajurvedi (tradicionalna indijska medicina).
Adaptogeni pomagajo telesu doseči ravnovesje. Številni med njimi so znani po tem, da prispevajo k povečanju energije, kar koristi krvožilnemu, dihalnemu, prebavnemu, živčnemu, imunskemu, endokrinemu in reproduktivnemu sistemu.
V TKM so adaptogeni znani kot toniki či, v ajurvedi pa kot rasajane, pomlajevalna zelišča, ki telesu povrnejo vitalnost ter uravnajo telesna, čustvena in duhovna neravnovesja.
Vzhodna medicina temelji na celostnem zdravljenju človeka, ne zgolj posamezne bolezni, zato so bile adaptogene rastline zelo iskane, saj učinkovito vzpostavljajo ravnovesje – ne glede na naravo težav. Najbolj znane adaptogene rastline so ganoderma, čaga, ašvaganda, rožni koren (rodiola), sibirski ginseng, šisandra, sveta bazilika (tulsi), kudzu, maca … Pri nas sta najbolj razširjena adaptogena ašvaganda in rožni koren, ki ju je za boljši učinek koristno kombinirati. V vzhodnih kulturah je kombiniranje adaptogenov v rabi že tisočletja. Vsaka adaptogena rastlina je izjemna, nekatere od njihovih kombinacij pa prinašajo še boljši učinek. In kar je najpomembnejše: nobena od teh rastlin nima neželenih učinkov.
Kombinacija ašvagande in rožnega korena je
namenjena predvsem za podporo nadledvičnim žlezam, kar občutimo kot sproščenost in višjo raven življenjske energije. Znova smo polni zagona in pripravljeni za nove izzive.
Za adaptogene rastline je značilno, da uspevajo celo v izredno stresnem okolju, zato ne preseneča, da tudi pri človeku povečajo odpornost na stres. Stres vpliva na različne sisteme in poti v telesu, adaptogeni pa našo prilagodljivost in odpornost na stres povečajo tako, da aktivirajo os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, pri čemer se aktivira simpatično-adrenalni sistem (avtonomno simpatično živčevje in sredica nadledvične žleze).
Adaptogeni vplivajo na endokrini sistem, zadolžen za hormone, ki uravnavajo presnovo, raven energije, razmnoževanje, rast, razpoloženje in stres, ter na živčni sistem, ki obsega možgane in živce. Prek teh sistemov delujejo na celotno telo: zmanjšajo intenzivnost stresnega odziva, izboljšajo sposobnost prilagajanja na stresorje in normalizirajo neravnovesja, ki so posledica odzivanja na stres.
Ker lahko adaptogeni pomagajo pri stanjih, ki jih povzroči ali poslabša stres, so v uporabi za obravnavo motenj, kot so slaba koncentracija, motnje spanja in nespečnost, oslabljen imunski odziv, počasno okrevanje, nizka raven energije ter težave s kožo in lasmi. Ne glede na to, kakšne težave nas pestijo, nas adaptogeni podprejo. Dajo nam energijo in moč, s katerima telo zmore premagati sleherni izziv.
Terapevti TKM imajo celovitejši pogled na adaptogene, saj te rastline uporabljajo tudi za spodbujanje harmonije med organi. Z njihovo uporabo povečajo sposobnost samozdravljenja, vzpostavijo ravnovesje v limfnem, imunskem in živčnem sistemu ter uravnajo čustva. Lahko bi dejali, da nam uživanje adaptogenih rastlin pomaga ustvariti harmonijo –ne samo na telesni, temveč tudi na čustveni in duhovni ravni. Bodimo usklajeni s svojim telesom, saj bomo tako najbolj zdravi.
Zahodnjaki telo poživljamo s kofeini, vzhodnjaki pa svoje moči najraje obnavljajo z adaptogeni.
Preberite raje 77 nasvetov in receptov, kako zmanjšati njene izgube!
Pozimi nam je na voljo zelenjava, ki je najdražja in obenem najbolj »prazna«. Skoraj vse, kar se na trgovskih policah zdi sveže, praviloma prihaja iz hidroponičnih obratov, v katerih zelenjavo pridelujejo brez prisotnosti sončne svetlobe in zemlje.
Čeprav je takšna zelenjava navidez mamljiva, žal »pogreša« številne vitamine in rudnine, ki jih ima zelenjava, gojena v naravnih razmerah. Pri tem ne govorimo o razliki le nekaj odstotkov. Pri posameznih elementih so lahko te razlike tudi stokratne!
Sadje in zelenjava prihajata iz oddaljenih držav. Da solata preživi dolge transportne poti, jo morajo zapakirati v varovalno atmosfero. V primerjavi z njo sta domača kislo zelje in kisla repa vrhunske kakovosti, domači sadni shranki pa kljub pasterizaciji vsebujejo več vitaminov in rudnin od tega, kar nam ponujajo kot sveže.
Obstaja pa še en čudovit vir vitaminov, rudnin in nujno potrebnih encimov. Znanstvene raziskave potrjujejo, da uživanje kalčkov alkalizira telo, zavira vnetne procese in pospešuje presnovo. V samo petih dnevih lahko iz 10 gramov semena alfalfe
pridelamo 100 gramov odličnih kalčkov. Za to po trebujemo le kozarec, košček gaze in nekaj vode. Če kupimo visokokakovostno ekološko seme, nas bo 100 gramov svežih kalčkov stalo samo 26 centov. Tako kakovostne in poceni zelenjave res ne dobimo nikjer, zato se nam kaljenje hitro obrestuje. Močno odsvetujemo, da bi za kaljenje uporabljali seme, namenjeno kmetijstvu. Zahteve za pridelavo kalč kov, ki jih uživamo surove, so namreč precej višje, poleg tega morajo biti semena za kaljenje povsem brez mikroorganizmov, saj utegnejo ustvarjati ne varne toksine. Kalčke namreč gojimo v toplem in vlažnem okolju, to pa omogoča izredno hitro raz množevanje tudi potencialnim mikroorganizmom.
Oglejte si delavnico Kalčki in kaljenje – hitro in enostavno do svežih vitaminov!, ki je na voljo na izobraževalnem portalu Delavnice.zazdravje.net
Izvedeli boste, kako kaliti žita, semena, jedrca in stročnice, pri tem pa boste dobili tudi kopico preverjenih receptov, kaj početi s pridelanimi kalčki. Mateja Reš vam bo razkrila vse kritične točke in vam tako na stežaj odprla pot v čarobni svet kalčkov. Ne čakajte – kalite!
Izkoristite posebno priložnost na www.prema.si. Ob nakupu nad 78,70 EUR v njihovi spletni trgovini boste prejeli brezplačen dostop do delavnice z vsemi potrebnimi materiali in recepti.
BESEDILO: KATJA PODERGAJS
Četudi so vrtovi marsikje še zasneženi in pomrznjeni, lahko vseeno vsak dan pridelate sveže mlade rastlinice, polne vitaminov in drugih hranilnih snovi – in to kar na kuhinjskem pultu!
Vse, kar morate vedeti za uspešno kaljenje, izveste z nekaj kliki iz domačega fotelja, saj vam bo Mateja vse natančno razložila in prikazala kar prek zaslona. Potem pa samo še zavihate rokave in se lotite!
BESEDILO: IRENA ROTAR
Družabna omrežja so polna grajanja slehernega koraka katere koli oblasti. Nič ni mogoče doseči … Nič se ne izplača …Vsi so prodane duše …
Drži, korporacijam je resnično uspelo zlobirati številne zakone, ki ustrezajo zgolj njihovim interesom. Poleg tega razpolagajo z denarjem, na katerega ni imuna ne znanost ne politika. Vseeno pa niso vsi enaki, in če ste preudarno izbrali župana in poslance, imate lahko sogovornike za marsikateri premik v dobro vseh.
Če ne bi s skupnimi močmi ubranili pravice do reje perutnine brez nujne registracije, bi bil danes ta segment samooskrbe dodatno otežen. Ker nam je uspelo najti prave sogovornike ter argumentirano in vztrajno zastopati stališča civilne družbe, imamo zdaj izjemo, ki omogoča, da do 50 pernatih živali redimo brez potrebe po registraciji.
Če ne bi bilo pritiskov – predvsem civilne iniciative EKOCI –, Slovenija danes ne bi imela svojega semenarskega centra.
Tudi nepridobitna izmenjava semen, ohranjanje semenskih knjižnic in druge dejavnosti civilne družbe so dobile potrditev uradnih ustanov.
V Sloveniji civilna družba na številnih lokacijah poskuša poiskati naravnejše rešitve za protipoplavno varnost. Dokaz, da je tudi to mogoče, je dogodek, ki so ga v Škofji Loki priredili Varuhi Sore. Tudi to je lahko zgled, da lahko civilna družba in občinska uprava skupaj iščeta rešitve in nista nujno na nasprotnih bregovih.
Tudi prebivalci Savinjske doline so pred kratkim v ogromnem številu protestirali proti betonskim protipoplavnim zadrževalnikom ob Savinji. Milijardni projekti namreč težav ne bodo rešili, temveč bodo zgolj polnili žepe gradbenih lobijev in tistih, ki se napajajo iz takšnih infrastrukturnih projektov.
V času, ko nam peščica parazitov poskuša prevzeti planet in nam vsiliti rešitve, od katerih bodo imeli koristi samo oni, lahko pravice človeka in narave ubrani zgolj močna civilna družba, sestavljena iz ozaveščenih posameznikov.
Zato se nehajte spraševati, ali se izplača nekaj narediti, in začnite delati.
Prihajajo časi, v katerih bodo samo dobro delujoče lokalne skupnosti zagotovilo osnovne varnosti in človečnosti. Povežimo se, spoštujmo se ter združimo moči pri konkretnem iskanju in uveljavljanju najboljših rešitev.
Ne, to ni slika s koncerta popularnih glasbenikov. To je srečanje krajanov, nevladnikov in občinske uprave v Škofji Loki na temo iskanja boljših rešitev za protipoplavno varnost sotočja reke Sore.
Vsi, ki berete te novice, veste, da obstaja veliko informacij, ki ne dobijo svojega prostora v osrednjih medijih.
Zato v informacijskem središču Zazdravje.net poskušamo ostati glas vseh, ki vztrajno odpirajo prave teme, razmišljajo s svojo glavo, delajo po svoji vesti in so glasni tudi takrat, ko to ni ne lahko ne prijetno.
Ukvarjanje z aktualnimi temami, predlaganje zakonodajnih pobud, preučevanje raznovrstnih tehnologij, vse to zahteva veliko časa in tudi stroškov. Za drugo stran sistematično delajo najbolje plačani lobisti na planetu. Kdo pa dela za vas?
Podprite nevladne organizacije, ki z drobtinicami premikamo gore in večinoma delujemo na »srčni pogon«.
Lani je 1640 oseb, ki so nam donirale delež dohodnine, omogočilo, da te brezplačne novice redno bere več kot 100.000 ljudi in da se lahko ukvarjamo s številnimi pobudami, od katerih bo odvisna prihodnost vseh nas. Pridružite se našim donatorjem, da bomo lahko skupaj naredili še več.
Prosimo, namenite nam del svoje že vplačane dohodnine, pošljite nam nekaj znamk A, donirajte, sebe ali koga drugega naročite na naše novice, delite naše objave, prebirajte naše priročnike. Držimo skupaj, za varnost vseh nas.
Poskenirajte
QR KODO ali odprite: www.zazdravje.net/donacije
(ime in priimek davčnega zavezanca)
(podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka)
(poštna številka, ime pošte)
(davčna številka)
(pristojni finančni urad, izpostava)
ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije
Ime oziroma naziv upravičenca
Društvo "Ognjič" za naravno in kvalitetno življenje
Davčna številka upravičenca
49145738
Odstotek (%)
1 %
v/na dne
Zaradi zaščite osebnih podatkov prosimo, da stran odrežete, prepognete in zalepite.
(podpis zavezanca/ke)
Ste vedeli, da se je povpraševanje po semenih vrtnin od leta 2021 do 2022 potrojilo? Epidemija covida-19 je spodbudila številne ljudi, da so začeli vrtnariti.
Tudi v tem letu se obeta, da bo povpraševanje presegalo ponudbo, semenske hiše pa so lani razprodale vse stare zaloge, zato lahko pričakujemo, da bo prihajalo tudi do pomanjkanja nekaterih semen.
Cene semen so se v zadnjem letu dvignile za 21 odstotkov, ekoloških pa za več kot 50 odstotkov!
K temu, da dvig cen ni tako zelo opazen, prispeva »skrčflacija« – za enako količino denarja v vrečkah dobimo vse manj semen.
Zato je preudarnost pri nakupih še kako na mestu. Preden se odločite za nakup, preverite, kaj imate doma – in kaj lahko izmenjate. Takoj po nakupu pravilno shranite semena za naslednje sezone ali celo desetletje. Dobro ste prebrali – nekatera semena (to velja predvsem za ekološka) imajo rok uporabe, ki je veliko daljši, kot si mislite.
Preberite, koliko časa lahko zdržijo semena, če jih pravilno hranite: https://www.samooskrbni.net/ blog/koliko-casa-semena-ohranijo-kaljivost.
KAKO DO SVOJIH SEMEN?
Pridelava, izmenjava in celo hranjenje semen skrivajo številne pasti, ki jih je dobro poznati, če želimo dober pridelek.
Vabljeni na spletno stran Samooskrbni.net, kjer v rubriki BLOG najdete številne napotke, posnetke in dragocene informacije, ki vam bodo prihranili razočaranja.
Na strani bloga izberite rubriko
BAZA ZNANJA in odprli se vam bodo zakladi dragocenih informacij.
BESEDILO: SANJA LONČAR
Priča smo radikalni koncentraciji
kapitala, kakršne ni bilo že od časov absolutistične vladavine Cerkve in kronanih glav. Petsto najbogatejših
Zemljanov je skupno »težkih« več kot 8000 milijard ameriških dolarjev. Si znate predstavljati, koliko je to?
Za primerjavo: to je 130-krat več kot vsa vrednost, ki jo v letu dni ustvarimo v Sloveniji, 4,5-krat več, kot znaša BDP Rusije, 4-krat več kot BDP Kanade ali dvakrat več kot BDP Nemčije. Samo lani si je ta druščina premoženje povečala za 1000 milijard. Od kod so prišli ti zaslužki? Odgovor se glasi: naravnost iz naših žepov. »Zaradi kovida«, »zaradi vojne«, »zaradi inflacije« …
Ima mali človek sploh kakšno možnost, da ohrani svoje imetje in gmotno svobodo – ali pa nas bodo vse, s takšnimi ali drugačnimi prijemi, spravili v različne oblike suženjstva in popolne odvisnosti od multinacionalnih korporacij?
Tako kot se lahko male ribe pred roparicami rešijo zgolj, če ohranjajo obliko jate, velja tudi v finančnem svetu. Bi lahko kupili odlično posest, ki stane milijon evrov? Stavim, da nihče od vas, ki zdajle berete te novice, tega ne more storiti. Kaj pa, če bi 20.000 ljudi zbralo po 50 evrov?
Povezovanje je edina rešitev iz lijaka, v katerem vsak
od nas drsi vse nižje na lestvici pravic, možnosti in svoboščin. Prav to počnejo številne nevladne organizacije na različnih koncih sveta. Vabijo ljudi, da z majhnimi donacijami ustvarjajo fonde. Z njimi organizacija kupuje zemljišča, na katerih nato za minimalno najemnino kmetujejo ekološki kmetje in tako povečujejo samooskrbnost lokalne skupnosti. Januarja tradicionalno poteka Oxfordska kmetijska konferenca. Ker so prevlado na tem dogodku že zdavnaj prevzele multinacionalke, te pa narekujejo celo njegovo vsebino in »znanstvene resnice«, ki jih nato poda konferenca, je nastala alternativna konferenca Oxfordska prava kmetijska konferenca. Ta daje glas tudi nevladnikom in dejanskim kmetom z vsega sveta, da spregovorijo o svojih težavah in rešitvah, o katerih ni mogoče slišati na »veliki konferenci«. Tokrat smo jo spremljali tudi predstavniki informacijskega središča Zazdravje.net.
Konferenca je postregla z veliko zanimivimi zamislimi, med katerimi je tudi kolektivno ohranjanje lastništva nad zemljišči, nujnimi za lokalno samooskrbo.
V Belgiji imajo fundacijo De Landgenoten, ki je dejavna od leta 2014. Kakih 1500 deležnikov je zbralo več kot 2 milijona evrov, s katerimi so kupili 15 ekoloških kmetij, te pa zdaj s svojimi izdelki zalagajo približno 3000 prebivalcev.
Še večja je francoska organizacije Terre de Liens, ki ima že 19 regionalnih združenj in obsega 30.000
ljudi. Z donacijami, ki znašajo več kot 124 milijonov evrov, so doslej kupili zemljišča, na katerih deluje približno 450 ekoloških kmetij. Tako so zaščitili in za lokalno skupnost »rešili« 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč.
In kaj za svoj denar dobijo vlagatelji, so številni poslušalci vprašali predavatelje. Donatorji imajo svoj glas v skupščini fundacije in skupaj odločajo o tem, kako bo uporabljena kupljena zemlja. Ker so lastniki, lahko postavijo pogoje, kot so prepoved onesnaževanja, zaščita posameznih delov zemljišča za potrebe vzpostavitve habitatov za živali … Skratka, vse, kar smo kot »lastniki države« že dolgo skušali izposlovati od naše vlade in županov, vendar se je izkazalo, da mnogi med njimi našo državo raje prodajajo tistim, ki dajo več.
Našteti primeri dokazujejo, kolikšna je moč združenega ljudstva, zato bi lahko tudi v Sloveniji začeli na tak način reševati to, kar še imamo.
Leta 2020 smo Slovenci na bančnih depozitih hranili 21,6 milijarde evrov, torej 10.000 evrov na prebivalca. Po podatkih GURS povprečna cena gozda v Sloveniji znaša približno 0,52 evra za kvadratni meter, cena kmetijskih zemljišč pa resda vztrajno raste, vendar v povprečju še vedno znaša manj kot 2 evra za kvadratni meter.
Ljudje bi torej lahko s svojimi prihranki kupili 10 milijard kvadratnih metrov obdelovalnih površin, kar pomeni, da bi s skupnimi močmi kupili 100.000 hektarjev obdelovalnih površin (to je več kot polovica vseh obstoječih obdelovalnih površin) ali 400.000 hektarjev gozdov.
Si predstavljate, da bi namesto 2 evra za kavico vsak teden tak znesek dali v fond za odkup zemljišč, na katerih bi lahko kmetje pridelovali to, kar potrebuje lokalna skupnost? Kot vidite, je suverenost v naših rokah.
Dlje ko čakamo in »šparamo« svoj drobiž, bolj vsi skupaj izgubljamo še tisto malo, kar imamo. Izgubljamo vrednost denarja, zdravje tal, prehransko suverenost, kakovost vode in zraka.
Je že nastopil čas, da se prenehamo deliti in raje združimo moči v prid preživetju vseh?
FEBRUARJU IN MARCU
» kako pridelati 30% več na enakih površinah,
» kako pozimi poskrbeti za zdravje in dobro počutje pernatih prijateljev,
» kako pridelati kakovostne sadike v domačih razmerah,
» kako se samooskrbeti s hidrolati in kako jih uporabljati,
» kako pripraviti tla, da bo čim manj dela s pleveli in škodljivci.
V arhivu posnetkov je članom dostopnih več kot 50 predavanj iz prejšnjega obdobja, celoten tečaj semenarstva in tečaj pridelave lastnih sadik.
BESEDILO: ANA HAUSER
Vemo, da denar na vse načine skuša postati sveta vladar, očitno je tudi, da svoje namere, da to doseže čim prej, niti ne skriva več.
Ali ste vedeli, da Svetovna zdravstvena organizacija dandanes samo vsak peti dolar dobi od držav članic? Preostanek ji zagotavljajo korporacije, raznovrstne nevladne organizacije, ki jih povečini obvladujejo Bill Gates, Svetovna banka …
Že dolga leta se počasi, vendar vztrajno spreminjajo osnove, na katerih je delovala Svetovna zdravstvena organizacija. Najprej so iz definicije pandemije izbrisali zahtevano stopnjo smrtnosti. Zatem so leta 2020 iz definicije čredne imunosti izbrisali to, da lahko imunost pridobimo s prebolevanjem (kar je v nasprotju z osnovami medicinske stroke).
Kot je v svojem predavanju z dne 13. 1. 2023 povedala dr. Biserka Ilin, je bila »leta 2021 spremenjena še ena definicija, in sicer definicija cepiva. Prej je veljalo, da cepivo omogoča stimulacijo imunskega
sistema, s katero dosežemo zaščito pred posamezno nalezljivo boleznijo. Tudi to je bilo črtano: zdaj kot cepiva veljajo vsi preparati, ki stimulirajo imunski sistem, ne da bi bilo opredeljeno, kaj pri tem sploh dosežejo. S tako dereguliranimi pravili lahko registrirajo kar koli, kar s cepivom nima nobene zveze. Če pa se nekaj imenuje cepivo, to proizvajalcem omogoča, da preparate registrirajo znatno hitreje in znatno ceneje. Za cepiva namreč veljajo veliko nižji varnostni standardi kot za druga zdravila. Nekoč so tudi pri cepivih raziskave trajale od osem do deset let. Po novem je to obdobje tako skrajšano, da lahko cepivo izdelajo v nekaj mesecih, pri čemer ne testirajo niti interakcij z drugimi zdravili niti njihove morebitne kancerogenosti in genotoksičnosti, kar je za mlajše generacije ključno.«
Korak za korakom smo torej prišli do prelomnice, ko s spremembami pravilnika IHR (Mednarodna zdravstvena regulativa) poskušajo temeljito spremeniti delovanje Svetovne zdravstvene organizacije in jo iz posvetovalne preobraziti v izvršno ustanovo, ki bo nad zakoni držav članic.
O eni od najpomembnejših odločitev za slehernega Zemljana v osrednjih medijih ni zaslediti niti trohice objektivnega poročanja. Zato po svojih močeh spremljamo to problematiko in poskušamo razlikovati med natolcevanji in dejstvi. Vsem, ki se želite temeljiteje informirati, priporočamo ogled posnetka predavanja pod naslovom Kaj se dogaja? Biserka Ilin (13. 1. 2023). Na voljo je na kanalu YouTube.
O tej tematiki informirajo tudi številne nevladne organizacije, z njo se ukvarjajo v iniciativi pravnikov, poteka pa tudi zbiranje podpisov za izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije v primeru, da bi prišlo do spremembe pravilnika, ki bi ji omogočil tovrstno neomajno moč.
Tisti, ki vrtnarimo, pečemo svoj kruh, skrbimo za pernate prijatelje, nabiramo …, vemo, da je samooskrba neprecenljiva.
Hrani namreč veliko več kot samo naše telo. Maloštevilni vedo, da samooskrba hrani tudi naše duhovne in duševne moči.
Na vhodu v zeliščni vrt samostana Zwettl lahko preberemo misel meniha Pachonimusa: »Na vrtu človek sreča Boga prej kot v cerkvi.« Heretično ali resnično?
Če vas zanima, kakšne so gmotne in duhovne koristi samooskrbe, vabljeni, da prisluhnete brezplačnemu spletnemu predavanju, ki bo potekalo 13. februarja ob 20. uri Predavala bo Sanja Lončar.
Na brezplačno predavanje se lahko prijavite na www.nejcvolaric.com/prebujenje9.
Zavod za ozaveščanje in zaščito živali Nikina prijazna vas na svoji FB-strani prireja licitacije predmetov in storitev. To je ena od oblik zbiranja sredstev za oskrbo pred zakolom in življenjem v slabih razmerah rešenih rejnih živali, ki so jih rešili v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Pomurja in posamezniki. Za te živali skrbijo na posestvu, kjer s svojim zgledom ozaveščajo o primernem odnosu do živali.
Podpiramo njihovo akcijo, zato smo za ta namen že donirali knjige, ki so izšle v okviru našega projekta. Vabljeni tudi vi. Najdete jih na naslovu: https://www.facebook.com/ nikinaprijaznavas/.
