Shranjevanje semen - Brigitin vrt

BRIGITA ŠUŠTERŠIČ

SHRANJEVANJE SEMEN

OKNJIGI

Knjiga Shranjevanje semen je namenjena vsem ljubiteljem vrtov, ki bi svoje znanje radi poglobili in se naučili še več trikov in načinov shranjevanja semen. Vsa znanja iz knjige so plod lastnih izkušenj, različnih poskusov shranjevanja semen ter nenazadnje tudi napak, za katere si želim, da jih ne bi ponovili tudi vi, moji bralci. V knjigi so navedeni le tisti preizkušeni postopki, ki so se izkazali za uspešne.

Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem so navedene splošne informacije glede shranjevanja semen, v drugem pa postopek in način shranjevanja semen za vsako rastlino posebej.

Moja želja je, da se shrani in ohrani čim več domačih semen, saj so le-ta naša prihodnost S semeni in vrtnarjenjem je veliko dela, vendar pa nam na koncu pridelki, ki smo jih pridelali iz lastnih semen in s svojim delom, poplačajo ves trud, ki smo ga vložili.

NAJ SEMENI!

BRIGITA ŠUŠTERŠIČ

KAZALO

1.DEL

NEKAJ O BOTANIKI

OPRAŠITEV

Oblike opraševanja

Tujeprašne

Samooprašne

Zakaj so pomembne žuželke?

Enoletnice in dvoletnice

ZAKAJ SEMENIMO DOMA

NAČRT

POMEMBNI NASVETI, KI VELJAJO ZA VSE

SKRB ZA

KDAJ SO SEMENA ZRELA?

Plodovke

Listnate rastline in korenovke

Cvetlice in zelišča

Velja za vse DVOLETNICE SPRAVILO

KAKO LAHKO PREPREČIMO KRIŽANJE?

KATERE RASTLINE DOMA SEMENIMO ZELO TEŽKO?

TUJEPRAŠNE

Če si pogledamo od blizu tujeprašne cvetove, bomo lepo videli razliko med ženskim in moškim cvetom Pri večjih plodovkah (buče, kumare) se cvetova razlikujeta po tem, da se pod ženskim cvetom že prej oblikuje plod (mala bučka ali kumara). Pri moškem cvetu pa je le dolgo steblo. Prepričajte se o navedenem na svojem vrtu

MOŠKI CVET – PRAŠNIK

Na njem je opazen pelod (rumeni prah). Na starejših cvetovih lahko opazite, da je tega prahu zelo malo ali pa skoraj nič Veter ga je namreč odnesel – upajmo, da uspešno do pestiča. Ali pa so ga nabrale in na drugi cvet prenesle žuželke

ŽENSKI CVET – PESTIČ

Ko pride do združitve (prenosa peloda iz prašnika), takrat pride do oploditve in kaj kmalu že lahko opazimo mali plod, ki se bo ob ustreznih pogojih lahko razvijal naprej.

SAMOOPRAŠNE

Pri tej vrsti rastlin sta prašnik in pestič znotraj lepo opazna. Na sredini je pestič, okoli njega pa večje število prašnikov Prenos peloda je enostaven, zato je tudi uspešnost oploditve zelo velika. Primer samoopraševalne rastline je paprika, kjer skoraj iz vseh cvetov uspešno dozori plod.

ZAKAJSEMENIMO DOMA?

PRIHRANEK

Vsakoletni nakup kvalitetnih ekoloških semen je velik finančni zalogaj. S čisto malo truda pa si lahko iz enega ploda shranimo na stotine semen, ki bodo pravilno shranjena kalila kar nekaj let.

NOVI IZZIVI NA VRTU

Da nam na vrtu ne bo dolgčas, si lahko shranjevanje semen vzamemo kot nov izziv Naj bo domačih semen čim več in vsako leto še več Ker ni vseh semen enostavno vzgojiti, naj bo mogoče ročno opraševanje nov izziv za letošnje leto

SEMENA SO BOLJŠA

Kaljivost in obstojnost semen je boljša. Semena preverjeno veliko hitreje vzklijejo in kar je zelo pomembno – veliko bolj enakomerno. To pa je predvsem pri lastni vzgoji sadik ključnega pomena

VEMO KAJ DOBIMO

Razlog, da sama najraje shranjujem semena, je dejstvo, da vem, kaj dobim in kako so bile rastline negovane. Rastline so namreč že navajene na naše domače pogoje, sušna obdobja in druge izzive Okolju oziroma značilnostim našega vrta se tekom let uspešno prilagodijo, zato so njihova semena vedno bolj odporna. Rastline so na vrtu rasle obdane z našo ljubeznijo in hvaležnostjo, zato nam to vračajo tako, da nam podarijo semena za naprej.

Težava pri kupljenih semenih je, da nikoli ne vemo, ali so bile rastline škropljene, bolne, gnojene z umetnimi gnojili ipd. Skoraj zagotovo pa so rasle v idealnih pogojih za rast, kar pa včasih ni najboljše, ker rastlina ni odporna na različne težave, s katerimi se sreča na domačem vrtu Po domače povedano: dober primer je rastlina, ki je bila zalita vsak dan in je rasla v rastlinjaku. Pri nas na vrtu pa se take rastline nato srečajo s sušo, kar pa rastlina ne prenese najboljše. Zato je tudi pridelek manjši

Poleg navedenega so večja semena, ki niso ekološka, pogosto tudi tretirana, saj jih škodljivci le tako v zemlji ne pojedo še pred njihovim vzklitjem. To mora biti zapisano na vrečki, zato je smiselno pred nakupom semen to preveriti

POMEMBNINASVETI, KIVELJAJOZAVSE

ZDRAVE RASTLINE

Vedno semenimo le zdrave rastline, brez znakov bolezni Bolezni se lahko s semenom prenašajo naprej.

NAJLEPŠA RASTLINA

Za shranjevanje semen si izberemo najlepšo rastlino: točno tako, kot si jo želimo, da zraste iz semena naslednje leto.

NAJVEČJI PLOD

Iz najlepše rastline si izberemo največje in najlepše plodove Seme ima spomin in tudi naslednje leto bodo zrasli taki plodovi.

VEČ RASTLIN

V izogib temu, da bi s časoma izrodili sorte, je zelo pomembno, da semena vzamemo iz več različnih rastlin iste sorte, najboljše 10 ali več Še boljše je, če rastejo na različnih mestih po vrtu. Semena shranimo skupaj in enako potem delamo tudi naprej naslednja leta Navedeno velja za vse rastline

KDAJSOSEMENAZRELA?

Včasih je zelo težko napovedati, kdaj so semena zrela, saj ne dozorijo vsa istočasno. Zato imam za vas nekaj idej, kako prepoznati zrela semena oziroma kako jih pobrati, da si lahko ohranimo večino semen.

Pri plodovkah, kjer semena pobiramo znotraj plodov, to ni tako težka naloga, saj upoštevamo le zrelost ploda. Ko pa se lotimo shranjevanja semen iz listnatih rastlin, kot so špinača, motovilec, solata, blitva ali rukola, pa je delo lahko malo bolj razgibano. Zadeti moramo namreč res pravi čas, drugače se nam semena že lahko osipajo na tla, kjer že začnejo svoj novi proces

SPRAVILOSEMEN

Spravila semen se vedno lotimo v lepem vremenu in pazimo, da vsaj 24 ur prej ni deževalo. Vlaga se dlje časa zadrži v suhih delih rastlin in če bi semena takoj shranili, bi nam lahko splesnela. Temu se izognemo tako, da se tega opravila res lotimo na sončen dan, najboljše sredi dneva Vedno moramo preveriti tudi, da semena niso vlažna zaradi jutranje rose. Vlažnost začutimo, če se suhih ovojev dotaknemo s prsti, saj so takrat zelo mehki. Suhi pa nam med prsti lepo razpadejo.

POMEMBNO! Semena ločimo od ovoja preden jih pospravimo v vrečke ali posode Ovoj je namreč prenašalec bolezni, ki se prenese na semena. Prav tako nase veže vlago, zato se na njem lahko razvije plesen, ki se prenese naprej tudi na naše seme. Semena ločimo od ovoja čisto preprosto Večja semena, kot so grah, bob, fižol ipd nabiramo in prebiramo z roko Manjša semena, kot so solata, zelišča, motovilec ipd. lahko spihamo z usti. Previdno in počasi pihamo, s čimer slaba semena in ovoji odletijo. Kar nam ostane, so dobra semena. Seveda nam lahko tudi kakšno seme odleti, ampak nič ne de, semen je še vedno dovolj Ko na začetku še nimate občutka, to res naredite previdno.

POSEBNOSTI

FERMENTACIJASEMEN

Tista semena, ki se nahajajo v plodu z veliko tekočine ali tista z mehko in vlažno sredico, okoli sebe naredijo poseben ovoj, ki preprečuje kalitev že v samem plodu. Za primer poglejmo paradižnik, kjer je notranjost ploda, torej okoli semen, skoraj sama tekočina Semena imajo znotraj plodu idealne pogoje za kalitev, to sta toplota in vlaga. Zato semena tvorijo ovoj, ki to kalitev prepreči. Ko semena vzamemo iz ploda in jih samo posušimo, tega ovoja nismo odstranili s semen. Zato bo tudi kalitev v novi sezoni daljša in manj uspešna. Ovoj na semenih pa lahko odstranimo s čisto preprostim trikom, in sicer s postopkom fermentacije S procesom fermentacije razkužimo naša semena, saj se na ovoju lahko obdržijo različne bolezni. Semena bodo veliko bolj zdrava in ne bo nas skrbelo, da bi se bolezni širile naprej tudi naslednje leto Fermentacija je tudi najlažje in najhitrejše delo, da naša semena ločimo od mesa ploda. Če bomo sušili direktno, brez fermentacije, bo delo ločevanja zelo zamudno. Meso pa se med fermentacijo omehča in razpade oziroma ga z lahkoto pod vodo odstranimo.

Ta način je primeren za vsa semena, ki se nahajajo v tekočini – paradižnik, jajčevci, kumare, buče, lubenica in melona. Najbolj pa ga uporabljamo ravno pri paradižniku

ROČNOOPRAŠEVANJE CVETOV

Pri bučah nikoli ne vemo, ali se je med opraševanjem skrižala ali ne Izvedeli bomo šele naslednje leto, ko bomo videli, kateri plod bo zrasel iz semena, je pa zelo velika verjetnost, da plod ne bo pravi. Še posebej pazljivi bodimo, če doma gojimo tudi okrasne buče, ki niso jedilne Če se zgodi, da se jedilne križajo z okrasnimi, bodo plodovi naslednje leto neužitni Zato lahko cvetove ročno oprašimo, saj bomo tako vedeli, katera semena dobimo za naslednje leto.

Ročno lahko oprašimo vse vrste buč, bučke, kumare in kumarice

ŽENSKI CVET

Že pred odprtjem cveta je opazen mali plod: bučka ali kumara Znotraj pa je opazna brazda pestiča.

MOŠKI CVET

Raste na dolgem steblu in znotraj je opazen prašnik s polno peloda (rumeni prah).

PARADIŽNIK

Zahtevnost:

Razdalja med rastlinami: 4 metre

Enoletnica

Čas pobiranja: avgust, september

Obstojnost semen: 6 let

Paradižnik je enoletnica, kar pomeni, da semena pobiramo še isto leto. Da res dobimo prava semena iz dozorelih plodov, to delo opravljamo avgusta in v začetku septembra.

Opravilo je zelo primerno za začetnike Shranite si lahko semena različnih paradižnikov, saj je možnost križanja zelo majhna

KDAJ SO SEMENA ZRELA?

Izberemo si največji in najlepši plod, ki je zrasel. Za kvalitetno razmnoževanje moramo posaditi več rastlin iste sorte in vzeti po nekaj plodov iz vsake rastline. Posušena semena zmešamo skupaj in tako nadaljujemo tudi v naslednjih letih Ni nujno, da vsako leto semenimo vse sorte, saj so semena, ki so pravilno shranjena, obstojna tudi do 6 let. Seveda pa moramo biti pozorni, da nam zaloge doma ne zmanjka.

Za semenitev si vedno izberemo plodove iz sredine rastline, nekje od druge do pete etaže. Če bi semena vzeli iz ploda, ki je zrasel čisto spodaj, bi lahko naslednje leto zrasel nizek paradižnik, ker v sebi še nima informacije o pravi višini. Zato vedno vzamemo seme iz ploda, ko je tudi rastlina že dosegla svojo pravo velikost

NAČIN SUŠENJA

Plodove porežemo iz rastlin in jih še za nekaj dni postavimo na sonce, da še malo dozorijo. To je pomembno predvsem, če je že napovedano slabo vreme ali pa so že opazni prvi znaki bolezni na rastlini. Ko je plod res dozorel in mehak, semena fermentiramo Več o fermentaciji sem navedla na strani 39 Semena nato dobro posušimo na bombažni krpi ali papirnati brisači. Dobro je, da semena čim bolj ločimo med seboj. Po končani fermentaciji semena nimajo več ovoja, ampak so vidne le male dlačice To je čisto običajno Semena dobro posušimo, lahko tudi na soncu Posušena semena shranimo in označimo vsebino Ne pozabimo zapisati tudi letnice shranjevanja.

Semena lahko sušimo tudi brez fermentacije, takrat jih le izdolbemo iz ploda in položimo na brisačko ali bombažno krpo. Semena se bodo sicer zaradi ovoja zlepila skupaj, zato jih bo težje ločiti med seboj, ampak tudi taka so v redu in uporabna.

BODIMO POZORNI

Paradižniki so samooprašni, lahko pa se kdaj tudi zgodi, da se križno oplodijo s pomočjo žuželk Zato različne sorte med seboj sadimo vsaj 4 metre narazen.

Nikoli ne semenimo bolnih rastlin (rja ali plesen), saj se bolezen prenese s semeni tudi na plodove prihodnje leto. S postopkom fermentacije razkužimo semena in imamo tako že eno skrb manj.

Tudi paradižnikov je več sort in barv, zato bodite pozorni, da so plodovi obarvani na željeno barvo (vijolični, črni, zeleni, …), ko želite iz njih shraniti semena

ZA IZKUŠENE VRTNARJE

Paradižnike lahko zaščitimo s kopreno ali mrežicami, ki preprečijo dostop žuželkam. To zaščito pustimo na cvetovih le toliko časa, da ne opazimo malega ploda, ki se razvija naprej Plod nato obvezno označimo s trakom ali etiketo. Zaščitimo lahko le določen cvet ali vejo, kjer je več cvetov