Vrt Obilja - Štihanje ne hvala

Štihanje?

Ne, hvala

Z manj dela do izjemno produktivnega sonaravnega vrta

Robert Špiler

Naslov: Štihanje? Ne, hvala

Avtor: Robert Špiler

Izdajatelj in založnik: Zavod Obilje, Kunaverjeva ulica 9, 1000 Ljubljana, info@obilje.si

Naročila prek spleta na: trgovina.vrtobilja.si

Druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, drugi ponatis © 2022, Zavod Obilje

Vse pravice pridržane

Vsebinski pregled: Andreja Malus, univ. dipl. ekolog., in Tjaša Štruc, mag. biol. in ekol. z naravovar.

Jezikovni pregled: Ana Suvajčević, prof., in Ana Kramperšek, prof.

Oblikovanje in prelom: Anže Podgornik, Sabina Košir, Rok Rupnik

Fotografije: Robert Špiler, Tjaša Štruc, Sabina Košir, Marjan Krebelj, Andrej Špiler

Ilustracija: Zofija Vrečko

Tisk: Primus digitalni tisk

Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2022

Število natisnjenih izvodov: 1500

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

635:631.147(035)

ŠPILER, Robert, 1991Štihanje? Ne, hvala : z manj dela do izjemno produktivnega sonaravnega vrta / Robert Špiler ; [fotografije Robert Špiler ... [et al.] ; ilustracija Zofija Vrečko].2., dopolnjena in spremenjena izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Zavod Obilje, 2022

ISBN 978-961-290-135-6

COBISS.SI-ID 93120003

Spremna beseda

Bilo je pomladno sobotno jutro, ko sem se zaradi obilice časa odpravil na obisk k svojemu stricu. Ni ga bilo v hiši. Našel sem ga na njegovem posestvu z njivo, sadovnjakom in bodočim vinogradom, za katerega je ravnokar pripravljal teren. Z željo, da nekaj ur preživim v njegovi družbi, sem mu ponudil svojo pomoč. Od njega vedno izvem kaj novega. Njegove besede sem vselej skrbno poslušal in se učil. Stric se je že nekaj časa prehranjeval vegetarijansko in nestrpno sem mu želel sporočiti zame pomembno novico, da zdaj že nekaj časa tudi sam ne jem mesa. Neučakano sem mu to povedal in čakal na njegov odziv. Nikoli se ni pretirano odzval ob takšnih novicah, mirno jih je sprejel in vedno dodal kakšno kritiko. Tudi tokrat je bilo tako. »Veš, ti bi moral kak kos zemlje zasadit’, da vidiš, kako hrana zraste.« Stavek sem začutil globoko v sebi in že razmišljal, kako bi doma prevzel vrt svoje stare mame. Ves čas, ko sva delala, sem razmišljal samo še o svojih prvih vrtnarskih podvigih. Stričeve besede so kot seme padle na plodna tla. Takrat sem bil star 19 let. Vrtnarski začetki so bili entuziastični in ideološki. Z vnemo sem se potopil v vrtnarske knjige in za nekaj časa

študijske postavil na stran. Pred očmi sem si narisal vse romantične zgodbe o dobrih sosedih, harmoniji Narave in pobiranju pridelkov z vrta kot v kakšnem ruskem bifeju. Poletje je prineslo težko srečanje z realnostjo, še posebej, ko sta zaradi nepravilnih vrtnarskih temeljev do izraza prišla suša in plevel. Jasno je bilo, da nečesa nisem počel prav. Vseskozi me je usmerjala tudi moja mama, a sem bil preveč zaljubljen v svoje romantične ideje. Po daljši in trši poti sem se naučil, da je naivnost vrtnarjev največji sovražnik.

Po tem prvem letu je sledil daljši vrtnarski premor in zopet so v ospredje prišle študijske knjige. A vzklito seme v meni je čakalo, da razvije svoj potencial. Proti koncu študija leta 2013 sva si s Tjašo na gozdni jasi sestavila čudovito malo mobilno hiško, pred njo pa iz travnika takoj vzpostavila 250 m2 velik vrt. Vse romantične ideje so še drugič zaživele. Ko sem kot 22-letnik uspešno zaključil študij, sem se preizkusil v službi, za katero sem se izučil. Začutil sem, da to delo ni zame, da trpim, ko gledam skozi pisarniško okno v sončno pokrajino in me stene omejujejo. Zelo hitro, zgolj po enem tednu, sem zaradi tega službo pustil. Nisem točno vedel, kaj bom naprej, a čutil sem, da moram v življenju poskusiti čim več. Tako sem se popolnoma podal v svet vrtnarjenja z namenom približati ga mladim in ga poenostaviti vsem vrtnarjem.

Glavni namen knjige, ki jo držite v rokah, je predstaviti tehnike in podati napotke, kako ustvariti rodovitna vrtna tla brez prekopavanja z uporabo organskih zastirk. Tako lahko z manj dela pridemo do izjemno bogatega sonaravnega vrta. Konkretni napotki nagovarjajo, da jih čim prej preizkusimo v praksi. Ponosen sem, da so vse fotografije v knjigi avtorske z lastnega vrta ali z vrtnarskih potovanj po svetu. Vrtnarjenje je način življenja in z delovanjem na vrtu lahko dobro razumemo, kako deluje Narava. Zato mislim, da je knjiga več kot zgolj vrtnarska knjiga. V ospredje postavlja dejavnike, ki niso pomembni le za sonaravno vrtnarjenje, temveč za ves planet. Verjamem, da se bo v prihodnosti o teh dejavnikih govorilo še veliko več.

Osnove

Razlaga pojmov

TLA

ZEMLJA

V širšem pomenu predstavljajo podlago, po kateri se organizmi premikajo ali pa so nanjo pritrjeni. Besedo uporabljamo posebej takrat, ko govorimo o naravni ali logični razvrstitvi plasti različnih kemijsko-fizikalnih lastnosti od površja do matične podlage v globini.

Pogovorni izraz, ki opisuje zgornje plasti tal. Sestavljena je iz mineralov (surove gline, melja in peska, ki določajo posamezen tip zemlje), organske snovi, zraka, vode in najpomembneje – življenja.

Tla, površinsko razdeljena glede na rodovitnost in primernost za določeno rabo (vrt, njiva, travnik, pašnik, sadovnjak, vinograd, gozd …).

Pomensko enaka izrazu »zemlja«. V pogovornem jeziku opisuje zgornji obdelovalni del tal. Pogosto uporabljen izraz pri vrtnarjenju je t. i. vrtna prst.

Naravno prisotna trdna anorganska snov, ki ima določeno kemijsko sestavo in urejeno strukturo. V zemlji minerali nastajajo predvsem ob preperevanju matičnih kamnin. Med njimi so najpomembnejši silikati in glineni minerali. Minerali prestavljajo med 90 in 98 odstotkov suhe mase tal.

Temna organska snov, ki nastane pri razkrajanju organskega materiala s pomočjo talnih organizmov in različnih kemijskih reakcij. Humus je stabilna oblika organske snovi z negativnim nabojem, prisotna v zgornji plasti tal, in je bistvena za rodovitnost, saj predstavlja hrano in življenjski prostor mikroorganizmom.

KOMPOSTIRANJE

ZEMLJIŠČE PRST MINERAL HUMUS KOMPOST

DELNO PREPEREL KOMPOST

GNOJ ULEŽAN GNOJ

PREGNOJENOST TAL

UNIVERZALNO RODOVITNA TLA

SUBSTRAT ORGANSKI MATERIAL

SVEŽ ORGANSKI MATERIAL

ZASTIRKA

Proces nadzorovane razgradnje organskega materiala, pri katerem nastane počasi topno, humusu podobno organsko gnojilo. Razgradnja organskega materiala pri načrtnem kompostiranju po različnih postopkih poteka praviloma hitreje kot v Naravi.

Predelan organski material, ki ima na pogled homogeno in enotno strukturo, kjer začetnih surovin ne prepoznamo več. Kompost nastane v procesu kompostiranja. Uporablja se kot gnojilo, substrat ali zastirka za gojenje rastlin.

Organski material, ki je že približno 75-odstotno predelan in v katerem tu in tam še prepoznamo začetno surovino. V posebnih primerih ga že lahko uporabimo kot gnojilo, substrat ali zastirko za gojenje rastlin.

Sveže blato živali, pomešano s hlevsko steljo (slama, seno, listje). Hranila v gnoju niso stabilizirana, dušik (N) je v obliki, v kateri je rastlinam nedostopen. Gnoj je najbolj pogost svež organski material oziroma začetna surovina za kompostiranje.

Pogovorni izraz za gnoj, ki je vsaj leto dni ali več odležal na kupu in ima začetni organski material v večjem deležu že predelan. Lahko gre za kompost ali delno preperel kompost, ker pa proces kompostiranja velikokrat poteka nenadzorovano, se to pogosto odraža v slabši kakovosti materiala.

Pogovorni izraz za tla, ki so pretirano pognojena s svežim gnojem. Hkrati je pregnojenost pogovorni izraz za večjo založenost tal s hranili – rodovitnost.

Tla z dovolj hranili in aktivnimi koristnimi mikroorganizmi, ki ustrezajo večini kulturnih rastlin, gojenih na vrtu, in jim omogočajo uspešno rast.

Podlaga oziroma osnova za rast rastlin. Izraz večinoma uporabljamo pri vzgoji sadik in lončnic.

Material oziroma snov iz žive narave, živalskega ali rastlinskega izvora. V tej knjigi govorimo predvsem o že odmrlem organskem materialu (npr. zastirka).

Snov iz žive narave, ki še ni predelana v kompost ali humus. Predstavlja surovino za nastanek komposta ali humusa; na primer travni odkos, listje, slama, vejevje, kuhinjski odpadki, gnoj …

Material, ki se uporablja za pokrivanje in zaščito tal. Lahko je organski ali anorganski.

POLETNA ZASTIRKA

LESNI

SEKANCI

SVEŽI LESNI

SEKANCI

VRTNARJENJE

SONARAVNO

VRTNARJENJE

KULTURNA RASTLINA

PLEVEL KOLOBARJENJE

PREKOPAVANJE ŠTIHANJE

GLOBOKA OBDELAVA TAL

GLOBINSKO ZRAČENJE TAL

PLITKA OBDELAVA TAL

OKOPAVANJE TAL

AERACIJA TAL

DEGRADACIJA TAL

EROZIJA TAL

KAPILARNI DVIG

MIKROORGANIZMI

Dodatna zastirka tlom brez prekopavanja, ki jo po potrebi dodamo v poletnih mesecih.

Koščki lesa različno velikih frakcij do velikosti 5 cm. Za izdelavo lesnih sekancev se uporablja lesna biomasa, kot je droben les, les slabše kakovosti, lubje, veje, zeleni odrez in ostali lesni ostanki.

Sekanci, ki nastanejo iz zelenega odreza oziroma svežih, še olistanih vej. Ti sekanci so polni vode in imajo večjo vsebnost dušika, zato so za vrtnarje boljša izbira kot lesni sekanci iz zgolj suhega lesa.

Proces gojenja rastlin in vzdrževanja vrta. To lahko počne amater ali profesionalni vrtnar.

Pridelava hrane po vrtnarskih metodah brez oziroma s čim manjšim onesnaževanjem okolja, brez prekopavanja tal in z zgledovanjem po načelih Narave.

Katerakoli rastlina, ki ji z načrtno vzgojo izražamo določene lastnosti za prehrano, krmo za živali ali druge namene. Takšna rastlina je močno odvisna od človeka in dobro uspeva le pod njegovo oskrbo.

Rastline, ki si jih ne želimo na površinah, negovanih z namenom vzgoje kulturnih rastlin.

Sistem menjavanja in razvrščanja kulturnih rastlin na obdelovani površini z namenom optimalnega izkoristka tal in varstva vrtnin.

Obračanje tal s pomočjo lopat, vil, plugov, pri čemer porušimo naravno strukturo tal.

Pogovorni izraz za prekopavanje tal z lopato ali vilami.

Mešanje in prekopavanje tal globlje od 5 cm.

Zračenje globljih slojev tal brez prekopavanja ali mešanja; na primer zračenje z vilami.

Obdelava tal do globine 5 cm ali manj, brez mešanja slojev tal in s čim manjšim motenjem naravnih procesov tal.

Plitka obdelava, kjer z različnimi orodji odstranimo plevel in prezračimo zgornji sloj tal največ do globine 5 cm.

Proces vnašanja kisika (O 2 ) pri globoki obdelavi tal poveča aerobno delovanje mikroorganizmov, ki ogljik (C) iz tal v obliki ogljikovega dioksida (CO 2 ) sproščajo v atmosfero.

Negativen in nepovraten proces, ko tla izgubijo rodovitnost in sposobnost izvajanja za življenje bistvenih funkcij. Degradacijo tal lahko povzročijo erozija tal, zmanjševanje vsebnosti humusa, zmanjševanje vsebnosti različnih elementov, onesnaženje tal, zmanjševanje biotske raznovrstnosti …

Premikanje zgornjih plasti tal zaradi vetra, vode in ostalih zunanjih dejavnikov. Znižuje humusno in mineralno plast tal ter življenje v njih.

Prehajanje tekočine po trdi snovi, kot na primer širjenje vode po razmočenem papirju. V tleh kapilarni dvig predstavlja izgubo vode iz globljih slojev tal in je hitrejši v trdih tleh.

Mednje spadajo glive, bakterije, arheje, praživali in ostali drobni, očem nevidni organizmi. Koristni talni mikroorganizmi sodelujejo pri mnogo funkcijah, najpomembnejšo vlogo imajo pri nastajanju humusa in omogočanju dostopnosti hranil rastlinam.

MIKORIZA

Sožitje med glivami in višjimi rastlinami. Več kot 80 odstotkov vseh rastlinskih vrst v koreninah tvori mikorizo z glivami ter s pomočjo njihovih hif iz tal bolje absorbira hranila in vodo.

Oprekopavanju tal

Naslov knjige je namenoma nekoliko provokativen, a ne trdi, da ne bo nič rastlo, če bomo tla prekopavali. Prekopavanje tal je zelo star vrtnarski in poljedelski način priprave tal za setev in presajanje kulturnih rastlin. Morda je že prestar in smo pozabili, zakaj to sploh počnemo. Čemu se res mučimo vsako leto ter znova in znova obračamo tla? Ali ni morda dovolj, da tla prekopljemo enkrat in jih od takrat naprej negujemo tako, da se nikoli več ne zaplevelijo?

Štihanje, oranje, frezanje …

Gre za kratkoročno najlažji način rahljanja in čiščenja tal plevela s pomočjo različnih orodij ter zahteva najmanj predpriprav in poznavanja naravnega delovanja tal. Na njivah je prekopavanje s kmetijsko mehanizacijo veliko hitrejše in za upravljavca mehanizacije najpreprostejše, vse dokler ne preteče kakšen mesec ali dva, ko se tla zopet »strdijo« in po možnosti zarastejo še s plevelom, ki ga nato v poletnih mesecih komaj držimo pod nadzorom. Na tako obdelovanih površinah plevel nastopi kot naravna zaščita, da tla ne bi bila več gola in s tem izpostavljena zunanjim dejavnikom, saj veter golo zemljo izsuši, sonce zapeče in dež zbije. Zalivanje ob močni suši zaradi globoke izsušenosti tal niti ne pomaga več ali pa je zaradi splošnega pomanjkanja vode v nekaterih krajih tudi prepovedano. Ko pretečejo leta, včasih tudi desetletja, se pri prekopavanju delež humusa v tleh zaradi aeracije in izpostavljenosti zunanjim

Po zalivanju prekopanih tal se pojavi ogromno plevela.

dejavnikom drastično zmanjša. Povečana aeracija tal povzroči povišano delovanje aerobnih bakterij in ta hitro porabljajo organsko snov, ki se sprošča v ozračje kot ogljikov dioksid, kar poenostavljeno pomeni zmanjševanje humusa v tleh. Ko smo skopi z vračanjem organskega materiala tlom in ohranjanjem živosti tal, proces zmanjševanja humusa še pospešimo. Tla postajajo vse težja za obdelavo, sposobnost zadrževanja vlage se zmanjša, hkrati pa je uničena drenaža tal. Stanje tal se odraža tudi na zdravju rastlin, ki postajajo vse bolj odvisne od posredovanja vrtnarja oziroma poljedelca, uporaba umetnih gnojil in kemijskih pripravkov pa stanje še precej poslabša. Marsikje so bila tla na ta način obdelovana več desetletij, zato je reševanje teh površin postalo že nujno. Boljše poznavanje delovanja tal spremeni naš odnos in delo na vrtu. Zavedanje, da je treba za tla skrbeti 365 dni v letu in ne le takrat, ko jih potrebujemo za setev rastlin, spremeni vse. Rezultat je viden v rahlih tleh, ki se ne zbijajo, manjši potrebi po zalivanju, večji rodovitnosti, večji odpornosti rastlin, mnogo manj plevela, manj vloženega dela in ima hkrati tudi večji pozitiven globalni pomen.

Kako

začeti vrtnariti brez prekopavanja?

Za spremembo načina vrtnarjenja pogosto potrebujemo šok. Prepogosto pletje, vsakodnevno zalivanje, pomanjkanje časa, visoki stroški vzdrževanja vrta, telesne bolečine ob delu, poletne prepovedi zalivanja zaradi suše in vsakoletni neuspehi na vrtu privedejo do trenutka, ko ta šok doživimo in si rečemo: »Dovolj je bilo, tako ne gre več naprej. Nekaj je treba spremeniti!« Ko se rodi želja po spremembi in vemo, da nam bo boljše rezultate prinesel le drugačen način dela, smo pripravljeni sprejeti nova znanja. Od tega trenutka naprej nam gredo stvari le še na bolje. Spoznali bomo, da s posnemanjem naravnih procesov dosežemo največ. To je izhodišče te knjige, saj sonaravno vrtnarjenje pomeni pridelavo hrane brez oziroma z res čim manjšim onesnaževanjem okolja, brez

prekopavanja tal in z zgledovanjem po načelih Narave. V Naravi niso tla nikoli prekopana, da lahko vzklije nova rastlina. Prav tako niso nikoli gola – večino časa so popolnoma zastrta ali pa gosto preraščena z rastlinami.

Knjiga naslavlja vse, ki želimo ali že vrtnarimo sonaravno. Vodi od spoznavanja osnov sonaravnih vrtov brez prekopavanja, uporabe organskih materialov (predvsem komposta), konkretnih postopkov priprave tal do celoletnih nasvetov za nego vrtnih tal. Ob uporabi opisanih postopkov in nasvetov na vrtovih relativno hitro opazimo uspešnejšo kaljivost, hitrejšo rast, lepše rastline, kvalitetne pridelke, manj težkega dela, manj plevela, manj zalivanja in ostale pozitivne spremembe.

Kljub rednemu namakanju je na golih in prekopanih tleh dolgotrajna suša premočna.

Razlika med

vrtnarjenjem in poljedelstvom

Jasno določena meja med pridelovanjem hrane na vrtu ob hiši in na njivi je bila začrtana že v preteklosti. Tehnike priprave tal, načini vzgoje in predvsem namen so se močno razlikovali. V današnjih časih sta se ta dva načina pridelave hrane popolnoma pomešala in treba je ponovno postaviti jasno mejo.

Vrtnarjenje

Na vrtu v prvi vrsti gojimo zelenjavo in tudi sadje za uporabo v lastnem gospodinjstvu. Praviloma smo vrtnarji zaposleni s službo, družino in ostalimi aktivnostmi, vrt pa nam poleg domače hrane nudi prostor za sproščanje, opazovanje Narave in hobi. Na zelo majhni površini gojimo 50, 100 ali celo več različnih kulturnih rastlin!

Zato moramo v prvi vrsti poskrbeti za univerzalno rodovitna tla, ki so največji dejavnik za uspeh na vrtu, saj ustrezajo vsem kulturnim rastlinam in jim omogočajo uspešno rast. Drugi pomemben dejavnik za uspeh na vrtu pa je pravilna mikroklima za gojene rastline, kar na kratko pomeni pravočasno setev posamezne zelenjave, ki ji ustreza naše podnebje. Ta dva dejavnika

njivah

lahko imenujemo vrtna makro dejavnika, saj imata pri uspešni pridelavi rastlin na domačem vrtu največji vpliv. Ko poskrbimo za rodovitnost tal in ustrezno mikroklimo, dobimo največji mogoč pridelek glede na vloženo delo. Ob vseh dnevnih obveznostih se je nemogoče posvečati vsem vrtnim dejavnikom in podrobnostim. Je treba dodati zelju več kalija (K) ali mogoče potrebuje več fosforja (P)? Ali na dan za cvet po vrtnarskem koledarju presajamo brokoli? Potrebuje paprika več vode kot jajčevec? Kaj pa odcednost tal za čebulo? Ob toliko podrobnih vprašanjih se lahko počutimo zmedene. V nas se zbudi misel, da nečesa očitno ne vemo in da nekaj gotovo delamo narobe. Vzgoja rastlin je zares zelo široka in celostna tema, zato je nemogoče vedeti vse. Ravno zaradi tega je toliko bolj pomembno, da poznamo osnove –že omenjena vrtna makro dejavnika. Tako se v veliki meri izognemo tudi morebitnim boleznim ali napadom škodljivcev in si poenostavimo delo. Na vrtna makro dejavnika so bile pozorne že naše babice pri vrtovih ob hišah, pa čeprav ju niso tako poimenovale. Nasploh se s preveč

Na

ni trajnih gred in poti.

Značilna pestrost rastlin na vrtni površini.

specifičnimi vprašanji (vsaj na začetku) ni treba ukvarjati, saj nam tako poglobljena znanja lahko hitro predstavljajo breme. Ko pa imamo vzpostavljene dobre temelje, se nadobudni vrtnarji z velikim veseljem lotimo specifičnih izboljšav za posamezne rastline ali vrt kot celoto in se spoznavamo z ostalimi dejavniki, t. i. vrtnimi mikro dejavniki (delo po vrtnarskem koledarju, natančno kolobarjenje, dobri sosedje, specifično gnojenje, biodinamična načela, poznavanje domačih pripravkov, uporaba sonaravnih škropiv …).

Poljedelstvo

Na njivi, kjer prevladuje kmetijski način obdelovanja zemlje, se v večjih količinah goji specifična zelenjava za ozimnico, prehrano živali ali prodajo pridelkov. Poljedelec vzgaja manj različnih rastlinskih vrst na večji površini in temu prilagodi pridelavo, še posebej, če se ukvarja s prodajo izdelkov. Tu pridejo veliko bolj do izraza vsi zgoraj našteti mikro dejavniki. Medvrstne razdalje gojene zelenjave so večje, raznovrstnost zasejanih kulturnih rastlin je manjša, delo poteka s težko mehanizacijo in tla so pogosto globoko obdelana – prekopana. Zato so žal tudi večino časa gola in izpostavljena zunanjim dejavnikom, ki počasi zmanjšujejo življenje v tleh in s tem rodovitnost tal. Iz poljedelskih krogov vrtnarji velikokrat slišimo opazko: »Vaša tla so pregnojena.« Pregnojenost je pogovorni izraz za pretirano uporabo svežega gnoja kot gnojila, a pri sonaravnem vrtnarjenju na vrtu ne uporabljamo svežega gnoja! Hkrati je pregnojenost tudi pogovorni izraz za večjo založenost tal s hranili – rodovitnost. Res je, tla

na sonaravnih vrtovih so bolje založena s hranili kot na njivi, saj na majhnem prostoru gojimo mnogo različnih rastlin – od zelišč, začimbnic, zelenjave, grmovnic in tudi dreves. V prvi vrsti se osredotočamo na univerzalno rodovitnost, ki jo dosežemo z dodajanjem organskih zastirk. Ko so vrtna tla bolj »pognojena« kot na njivah, opazimo bujnejšo rast ter večjo odpornost rastlin na bolezni in škodljivce. Hkrati delamo dobro za naš planet, predvsem ko z različnimi organskimi materiali velike količine ogljika shranjujemo v tla. Na tem mestu bi bila smiselna opazka ali pa odgovor poljedelcem: »Ali ne bi bil svet lepši, če bi vsi imeli dobro rodovitna tla?« Tla na njivskih površinah so namreč v veliki meri degradirana in nekateri poljedelci že zavzeto iščejo rešitve. Če povzamemo. Tako kot pri poljedelstvu tudi pri vrtnarjenju pridelujemo hrano, a s čisto drugačnim namenom. Zato je drugačna tudi vzgoja, pa čeprav imamo na koncu vsi »enake« pridelke. Kljub temu, da si izmenjujemo izkušnje, mora za vrtnarjenje ta razlika ostati določena, da ne začnemo brezglavo posnemati poljedelskih praks in si ne nakopljemo nepotrebnega dela.

Brez prekopavanja na vrtu in njivi

Pri pripravi sonaravnega vrta brez prekopavanja posnemamo pogoje v gozdu. Zastrta in debela humusna plast v gozdnih tleh je tudi mogočnim drevesom tako mikavna, da korenine v iskanju hranil gosto prepredejo to nekajcentimetrsko vrhnjo plast. Pri delu na večjih površinah, na primer poljih, pa posnemamo pogoje iz travnatih step.

Prednosti neprekopavanja

tal

Pod našimi nogami je nešteto deževnikov, večjih in manjših talnih organizmov, mikroorganizmov ter razvejanih hif gliv in korenin rastlin. Ti skupaj s humusom tvorijo živeči organizem, ki pa ga s prekopavanjem porušimo. Hkrati izgubimo potencial za uspešno rast rastlin, saj se v tleh po prekopavanju odvijajo obnovitveni procesi, ki tla vračajo v naravno stanje. Ravnovesje v tleh lahko ohranimo s pravilnimi tehnikami obdelave brez prekopavanja, ki nam omogočajo nemoteno delo s kulturnimi rastlinami. Spoznajmo pozitivne lastnosti tal, ki niso prekopana.

1. Manj je plevela

Zemlja vsebuje semena plevelov, vendar jih na vrtovih brez prekopavanja vzklije bistveno manj, ker jih s prekopavanjem ne dvignemo na površje. Semena plevelov so v zemlji prisotna v ogromnih količinah zaradi zmožnosti takojšnje zaščite tal, da ta ne bi ostala gola. Za vsako uro, ki jo na vrtu preživimo s »štiharico«, bomo v sezoni porabili štiri ure za odstranjevanje plevela.

2. Zmanjšamo potrebo po zalivanju

Vlaga se zaradi neporušene strukture dlje časa zadrži v tleh in je rastlinam na voljo tudi v višjih plasteh. Večji delež organskih snovi v tleh viša kapaciteto shranjevanja vode, pravilno zastiranje pa potrebo po zalivanju še dodatno zmanjša.

3. Drenaža tal se izboljša

Voda dobro odteka skozi plasti, saj struktura tal ni porušena z ročnimi orodji, frezami ali plugi. Mehanska obdelava ustvari rahla tla le tako globoko, kolikor seže orodje, in to za kratek čas, saj se zemlja po mesecu ali dveh ponovno strdi, medtem ko globje prekopavanje tla še dodatno zbije. Globoko in pravilno drenažo naredijo v tleh živeči organizmi, ki za seboj puščajo rove in luknje. Na neprekopanih tleh tudi po večdnevnem dežju ni zastajanja vode, zato lahko kadarkoli stopimo na vrt in začnemo vrtnariti.

Takoj po močnem dežju na vrtu ne zastaja voda.

4. Tla so toplejša

Pozimi se toplota dviga iz globin in ni ovir pri prehodu toplote v zgornje plasti, saj struktura ni porušena. Spomladi lahko tako prej začnemo s setvijo in presajanjem rastlin. Z dodajanjem kompostne zastirke se zaradi temne barve pozimi in zgodaj pomladi absorbira tudi veliko več sončne toplote.

5. Hitra rotacija zelenjave

Grede so vso sezono pripravljene, da nanje kadarkoli presadimo sadike ali ponovno posejemo semena. Tako bolje izkoristimo vrtno površino, saj na njej vzgojimo več pridelka. Ko uporabljamo zadostno in pravilno zastirko, priprava tal med sezono ni potrebna, sejemo pa lahko tudi med rastočo zelenjavo.

6. Pomoč gliv rastlinam

Gosto razraščene hife gliv ostanejo v tleh neprekinjene. Glive pomagajo koreninam rastlin izkoristiti tudi nižje koncentracije hranil v tleh, kar zmanjšuje potrebo po gnojenju. Prav tako zadržujejo vodo v tleh dalj časa in zmanjšujejo stres rastlin.

7. Manj dela

Ko sledimo naravnim načelom, si olajšamo delo. »Štihanje« je eno izmed fizično bolj napornih opravil. V času množične uporabe mehanizacije nekateri ubirajo nekoristne kratkoročne metode lajšanja dela z uporabo prekopalnikov ali frez. Na sonaravnem vrtu brez prekopavanja največ plasti tal premešajo deževniki, ki organski material iz vrha vnašajo v globine.

8. Boljša prezračenost

Kot je opisano že pri drenaži tal, za živečimi organizmi v tleh ostanejo luknje in rovi, v katerih so različni plini. Voda ob močnejšem dežju ali taljenju snega odteče skozi luknje v globino in za seboj ustvari podtlak, ki v tla posrka svež zrak – kisik, ki spodbudi delovanje mikroorganizmov in hitrejšo rast rastlin. Zato velja pregovor, da je sneg gnojilo revežev!

Vse prednosti se odražajo tudi na pridelkih.

Svež organski material ali kompost kot zastirka?

Najboljša zastirka za uporabo na vrtu je kompostna zastirka. Vsi sveži organski materiali se z malo človeške pomoči in veliko pomoči mikroorganizmov hitro spremenijo v kompost, ki je takoj pripravljen, da z zemljo tvori humusno plast in nudi svoje dobrote rastlinam. Gre za nekakšno skoncentrirano in predelano obliko organskih materialov. Poglejmo, zakaj je na sonaravnih vrtovih za zastirko bolje uporabiti kompost kot ostale sveže organske materiale.

Z uporabo komposta je manj škodljivcev in nevšečnosti

Svež organski material na vsaki stopnji predelujejo različni pomočniki. Ti lahko rastlinam povzročajo škodo, zato kompostiramo na enem mestu (kompostniku), da procesi razkrajanja in predelovanja niso neposredno prisotni na vrtu. Z uporabo predelanega komposta se na vrtu izognemo mnogim težavam s škodljivci in tudi boleznim.

Manj je plevela

Pravilno predelan kompost ima izjemno malo aktivnih semen plevelov. Strah, da s kompostom kot zastirko na vrt prinašamo plevel, je potem povsem neupravičen. Verjetno izhaja iz prakse vkopavanja komposta v tla, ko začno kliti semena, ki so bila že pred tem prisotna v globljih plasteh tal. Med sezono se v zastirki še vseeno pojavi nekaj plevela, ki ga okopljemo na enak način kot vrtno zemljo.

Špinača, sejana neposredno v kompostno zastirko.

Neposredno lahko sejemo in sadimo

V kompostu semena odlično kalijo. Pomislimo samo, kako dobra je kaljivost vseh semen, ko v sadilnih platojih, polnih najboljšega substrata (komposta), vzgajamo svoje sadike. Tlom s kompostno zastirko tako tudi izboljšamo kaljivost vseh semen. V svežem organskem materialu semena ne kalijo uspešno.

Volumen materiala

Ena samokolnica listja na prvi pogled deluje kot velika količina organskega materiala. A ko med procesom kompostiranja mine leto dni, ostane od začetnega kupa listja zgolj za dve lopati komposta. Svež organski material vsebuje veliko zraka, v kompostu pa je delež zraka manjši. Kompost je že predelan in ima skoncentrirana hranila, zato je potrebna količina komposta manjša kot pri svežih organskih materialih.

Pri visokih gredah je značilno posedanje materiala. Da napolnimo gredo do višine 40 cm in več, potrebujemo veliko polnila. Gredo lahko hitro napolnimo s slamo, listjem, vejami, toda raven polnila kmalu izjemno upade, zato moramo na gredo dodati material. Za polnitev je najbolje že takoj uporabiti kompost ali raje sestaviti nižjo, t. i. dvignjeno gredo.

Kompost kot univerzalno hranilo tlom

Kulturne rastline, ki jih gojimo na vrtovih, so »lačne« rodovitnih tal. Pri kompostu so hranila rastlinam hitreje dostopna. Zastirke iz svežih organskih materialov se morajo še predelati, da se hranila sprostijo in jih rastline lahko uporabijo. Če poenostavimo: s kompostom v prvi vrsti hranimo tla, jih ustvarjamo rodovitna in kot takšna rastlinam omogočajo najboljše pogoje za rast.

Skompostirani lesni sekanci.

Volumen kompostnega kupa v procesu kompostiranja upade tudi za polovico ali celo več.

Dvignjena greda

Idealna za prve vrtnarske korake

Postopek priprave dvignjene grede je podoben kot pri pripravi vrta na novo. Dvignjena greda je obdana z okvirjem in za nekaj centimetrov dvignjena od tal, kar ustvarja čudovito vrtno kuliso. Nudi idealne pogoje za rast rastlin ne glede na tip tal, z dodano zaščitno mrežo pa rastline zaščitimo tudi pred voluharjem, mišmi in bramorjem.

Kaj je

dvignjena greda?

Dvignjena greda je za 15 do 30 cm dvignjena od tal in omejena s trajnim okvirjem, v katerega praviloma nasujemo kompost. Postavimo jo na že obstoječo vrtno gredo ali neposredno na travnato površino, saj 15 cm polnila zaduši travo in plevel pod njo. Okvir je pogosto narejen iz lesa, lahko pa tudi iz opeke ali betonskih blokov. Pri uporabi lesa se izogibamo kemijskim zaščitam. Širina grede je med 1 in 1,4 m oziroma največ toliko, da lahko z roko še vedno sežemo do polovice grede. Dolžina je poljubna in jo prilagodimo svojim potrebam. Klasična mera manjše dvignjene grede je 1 x 2 m, rastlinam pa velikost grede ni pomembna.

Kaj gojimo v dvignjeni gredi?

Za vzgojo v dvignjenih gredah je primerna vsa zelenjava. V dvignjeno gredo, napolnjeno s kompostom, sejemo ali sadimo neposredno. Če pri dvignjeni gredi uporabimo zaščitno mrežo proti talnim škodljivcem, bomo omejeni pri vzgoji pastinaka, koreninah peteršilja in ostalih večjih korenovkah, ki s svojo glavno korenino prodrejo skozi mrežo in se ne morejo debeliti. Za ta namen se uporablja pocinkana ali elektrogalvanizirana kovinska mreža, ki jo imajo na voljo v tehničnih trgovinah. Na novo pripravljena dvignjena greda daje dovolj hranil za približno dve sezoni in je takoj pripravljena za kasnejše setve.

Površina vrta:

Čas priprave:

od 2 do 100 m 2

jesen, pomlad, poletje

Priprava na obstoječem vrtu:

Priprava na travnati površini:

Enostavnost priprave:

Enostavnost vzdrževanja:

Rodovitnost:

Uporaba lesa na vrtu

Za ureditev vrta in okolice uporabimo zračno suh les, ki je premazan zgolj z naravnimi pripravki. Ko je les v stiku s tlemi, je hitreje podvržen razpadu. Ostali sovražniki lesa so tudi nenehne vremenske spremembe: od zmrzali, dežja do neposrednega sonca. Najbolj obstojne vrste domačega lesa za zunanjo uporabo so kostanj, macesen, akacija in hrast. Les smreke, ki je najbolj razširjen za splošno uporabo, ni obstojen in njegova uporaba na vrtu ni priporočljiva.

Postopek priprave

Tu je opisan postopek priprave dvignjene grede velikosti 2 m2 , postavljene neposredno na travnato površino. Od tal je dvignjena 15 cm, kar je dovolj, da polnilo travo popolnoma »zaduši«. Za okvir uporabimo hrastov les.

Kaj potrebujemo:

• 2 hrastovi deski dimenzij

4 cm x 15 cm x 100 cm,

• 2 hrastovi deski dimenzij

4 cm x 15 cm x 200 cm,

• zaščitno mrežo proti talnim škodljivcem dimenzij 100 cm x 210 cm,

• 6 samokolnic* komposta (ali 4 samokolnice* komposta in 2 samokolnici* lesnih sekancev),

• 0,5 l lanenega olja za les,

• 8 vijakov dimenzij 5 mm x 90 mm.

* 1 samokolnica = 70 l

Priprava lesa

Preden se lotimo sestavljanja ogrodja iz lesa, deske po celotni površini dvakrat premažemo z lanenim oljem. Med premazoma počakamo šest ur, da se olje vpije v les. Olje nanesemo s staro krpo ali nogavico, ki si jo nataknemo na roko, lahko pa uporabimo tudi čopič. Pri vpijanju olje zapolni pore v lesu in s tem preprečuje vpijanje vode, ki povzroča razpadanje.

Sama priprava tako traja dan ali dva več, a bo dvignjena greda zato trajnejša v prihodnosti.

Izdelava okvirja

V krajši deski s svedrom 2 cm od roba na vsaki strani zavrtamo luknji za vijake. Nato na ravni površini deske zložimo v končno obliko grede (pravokotnik), vijake pritrdimo, da fiksiramo lesen okvir, in ga postavimo na končno mesto. Teren mora biti zgolj poravnan in brez grbin.

Okvir nato obrnemo, da na spodnjo stran položimo zaščitno mrežo, ki bo ščitila zelenjavo pred napadi voluharja ali miši, bolj gosta mreža (velikost okenca 6 mm x 6 mm) pa jo obvaruje tudi pred bramorji. Zaščitno mrežo poravnamo in začetni del pritrdimo na okvir s spenjačem. Na tem delu poravnamo okvir v pravokotnik in zaščitno mrežo odrežemo na končno mero, če je nismo že pred tem. Bolje, da mreža gleda nekoliko čez les, kot pa da bi ostala kakšna luknja. Napnemo jo in do konca pritrdimo s spenjačem v razmiku 20 cm. Okvir dvignjene grede s pritrjeno mrežo obrnemo okoli in postavimo na končno mesto, pri čemer ga ni treba fiksirati v tla.

1. možnost polnila

6 samokolnic kvalitetnega komposta

2. možnost polnila

Spodnjih 10 cm

4 samokolnice delno preperelega

komposta

Zgornjih 5 cm

2 samokolnici kvalitetnega komposta

3. možnost polnila

Spodnjih 5 cm

2 samokolnici lesnih sekancev

Vmesnih 5 cm

2 samokolnici delno preperelega komposta

Zgornjih 5 cm

2 samokolnici kvalitetnega komposta

Polnitev dvignjene grede

Za polnitev je mogočih več kombinacij. Tu velja izpostaviti, da se svež organski material prej ali slej razkroji. Če dvignjeno gredo polnimo s svežim organskim materialom (npr. listje, slama, seno …), raven materiala bistveno upade že v nekaj dneh in pada, vse dokler se svež organski material ne predela. Zato s tovrstnim materialom dvignjenih gred praviloma ne polnimo, temveč za polnilo raje izberemo kompost. Uporabimo naslednje tri možnosti polnila, pri katerih velja splošno pravilo, da manj predelan organski material zapolni spodnje plasti, na vrhu pa je vedno najkvalitetnejši kompost. Ko v okvir stresemo prvi dve samokolnici, vsebino razgrabimo po celotni površini in pohodimo. Nato obilno zalijemo, stresemo še vsebino naslednjih dveh samokolnic, razgrabimo, pohodimo in zalijemo.

Dodamo še predzadnjo samokolnico materiala, razgrabimo, pohodimo in zalijemo. Čisto na koncu sledi zadnja samokolnica najkvalitetnejšega komposta, ki ga samo enakomerno razgrabimo. Napolnjeno vsebino dobro stisnemo, saj tako dvignjene grede kar nekaj mesecev ne bo treba dodatno polniti niti rahljati. Greda je tako že pripravljena za neposredno setev ali presaditev sadik.

Čeprav smo vsebino pohodili, je še vedno dovolj rahla, da lahko luknje za sadike naredimo kar z rokami. Strošek tako pripravljene grede skupaj s kompostom znaša med 35 in 70 €.

Pridelke pobiramo že čez nekaj tednov.

Kalitev motovilca je uspešna in hitra.

Ideje, razširitve in uporaba dvignjene grede

Dvignjeno gredo postavimo nekje blizu hiše.

Zasejemo jo lahko tudi z zelišči, začimbnicami ali ostalimi trajnicami. Iz več dvignjenih gred si lahko naredimo čudovit vrt. V prvi sezoni začnemo z eno ali dvema, nove pa dodamo v naslednjih letih.

Med posameznimi dvignjenimi gredami naj bo vsaj 40 cm prostora, da lahko vmes manevriramo s samokolnico. Če na poteh pustimo zelenico, pa mora biti razmik dovolj širok, da lahko kosimo s kosilnico. Ob robovih dvignjenih gred se zelenico najlaže kosi s kosilnico na nitko. Vmesne poti lahko tudi na debelo zastremo z lesnimi sekanci in tako še povečamo delež organskega materiala na celotni površini vrta. Zastirko iz sekancev na poteh nato redno dodajamo, da nimamo težav s plevelom. Ker je greda nekoliko dvignjena od tal, nimamo skrbi, da bi ob močnem dežju zastajala voda.

Hkrati je tudi ni treba zalivati tako pogosto kot visoko gredo (višjo od 30 cm), saj so rastline bližje tlom in jim je na voljo voda iz tal. Pri lesenem okvirju se ob suhem vremenu zelo rade pojavijo mravlje, zato ob zalivanju zmočimo tudi les. V mokrem vremenu pa se ob lesu radi zadržujejo polži, kar je ena izmed redkih slabih lastnosti dvignjenih gred. Uporaba lesnih sekancev na poteh zmanjša problem s polži, saj se sekancev izogibajo. Pridelek z dvignjenih gred tudi pri višjih rastlinah (visoki fižol, kumare, paradižnik) še vedno preprosto pobiramo.

Po želji nanjo fiksiramo vrtni tunel ali ogrodje za plastenjak, s čimer ustvarimo mikroklimo za podaljševanje sezone v zimske mesece.

Dolgoročno jo vzdržujemo z dodajanjem nove plasti komposta, tako da jo vedno zapolnimo do višine lesenega okvirja.