Srednja ekonomska šola Ljubljana Roška cesta 2, 1000 Ljubljana
Neposredno trženje Generacija 2014/2015
Avtorji: Darja L., Adis N., Anže M. in Sara H. Ljubljana, 21 maj 2015
Mentorica: prof. Zdenka Sušec
Kazalo 1. UVOD ................................................................................................................................................ 2 2. PREDSTAVITEV SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANA................................................................. 4 3.
NEPOSREDNO TRŽENJE ................................................................................................................. 5 3.1. OBLIKE NEPOSREDNEGA TRŽENJA ............................................................................................. 5 3.2. POTEK IN POSTOPKI NEPOSREDNEGA TRŽENJA ........................................................................ 5 3.3. TRŽENJE PO POŠTI...................................................................................................................... 5 3.4.
TELEFONSKO TRŽENJE ALI TELEMARKETING ........................................................................ 6
3.5. ELEKTRONSKO TRŽENJE ............................................................................................................. 7 3.5.
OSEBNA PRODAJA (AKVIZITERSTVO) .................................................................................... 8
3.7. NEPOSREDNO TRŽENJE S POMOČJO AVDIOVIZUALNIH ............................................................ 8 SREDSTEV(RADIO, TV, DRUGI MEDIJI) .............................................................................................. 8 4.
RAZREDNA UČILNIC A IN NAŠI PRVI PROTOTIPI.......................................................................... 10 4.1.
Prenova učilnice .................................................................................................................. 10
4.2.
Časovni trak ........................................................................................................................ 11
4.3.
Razredni facebook .............................................................................................................. 12
4.4.
Razredni bilten .................................................................................................................... 13
4.5.
Razredni vrt ......................................................................................................................... 14
4.6.
Razredna knjižnica .............................................................................................................. 15
5.
OBISK PODJETNICE PETRE ŠKARJA IN KATJE FAŠINK .................................................................. 16
6.
MISIJA IZZIVOV – NAŠE NORČIJE ................................................................................................ 17
7.
POSLOVNI MODEL CANVAS ........................................................................................................ 18 a.
8.
9.
DEVET GRADNIKOV CANVASA POSLOVNIH MODELOV .......................................................... 18 POSLOVNI MODELIH NAŠIH IDEJ ................................................................................................ 20
a.
Čevelj z odstranjujočo peto .................................................................................................... 20
b.
Save box .................................................................................................................................. 21
c.
Tortica presenečenja .............................................................................................................. 22
d.
Samopolnilni marker............................................................................................................... 23
e.
Čikomat ................................................................................................................................... 24
f.
Ležalnik ................................................................................................................................... 25 ZAKLJUČNE MISLI DIJAKOV ......................................................................................................... 26
1. UVOD V Podjetniškem biltenu predstavljamo enoletno delo dijakov, ki smo obiskovali predmet Neposredno trženje. Predmet Neposredno trženje smo obiskovali dijaki iz 3 različnih 4. letnikov, A, B in C. Skupino, ki je v okviru projekta »Razredna učilnica« izdelala Podjetniški bilten, smo sestavljali dijaki: Adis Nezović, Anže Martinšek, Darja Lekić, Sara Hvalec. Predmet Neposredno trženje je potekal vsak četrtek, od 12.40 do 15.00, v prostorih šolske knjižnice in v učilnici, kjer smo izdelovali prototipe in opravljali vaje. Naša profesorica je bila Zdenka Sušec in nam je vso snov podajala in razlagala na drugačen način, kot smo ga vajeni. Delo je potekalo izključno v timih (team work). Skozi vse šolsko leto smo spoznavali različne oblike neposrednega trženja in poslovni model Canvas. Vsaka skupina je na koncu razvila svoj poslovni model s prototipom in ga tudi predstavila v 10-minutni predstavitvi. Šolsko delo je potekalo praktično in terensko, kar nam je seveda veliko bolj všeč kot, da bi le sedeli in prepisovali oz. poslušali. Tako smo naredili prve korake v svet podjetništva. Pogledali pa smo si tudi veliko zabavnih in predvsem poučnih posnetkov o trženju in podjetništvu. Proti koncu leta se nam je pridružil še profesor Marko Lavrenčič, ki nam je še dodatno pripomogel k inovativnejšemu delu in razmišljanju.
V nadaljevanju vam bomo predstavili vse skupine ter naše končne izdelke.
Mnenje naše mentorice in profesorice Zdenke Sušec, ki nas je vodila čez celo šolsko leto in nas učila, kako postati dober, etičen in uspešen podjetnik!
Moto mojega življenja je postal: »Zmigaj ritko, delaj vitko.« Rada berem, rada se učim in rada živim. Kar sem v življenju dosegla, je bilo posledica moje vztrajnosti, radovednosti in kreativnosti. V življenju imejte sanje. Iz sanj naredite veliko sliko in jo tudi uresničite. Korak za korakom. Tako boste prišli na cilj. Podjetništvo je način življenja. Dober podjetnik postaneš, če vztrajno delaš to, kar je tvoj cilj. Pomembna je domišljija in kreativnost. Razvijajte ju. Predvsem pa imejte dober tim. Ohranite stike. Vem, da vas bom nekoč še srečala in rekla: »PONOSNA SEM NA VAS!«
Marko Lavrenčič
Ekipi profesorjev SEŠLJ sem se pridružil nekje v drugi polovici šolskega leta. Dijakom, polnim idej in kreativnosti, sem predal znanje, ki sem ga pridobival med študijem ekonomije in med svojo podjetniško potjo. Pomembno je, da dijaki znajo oceniti, kakšno vrednost ponuditi trgu, in to tako, da na najboljši možni način vpletejo svoje talente in znanje. Tisti, ki dela tisto, kar si želi, bo vedno imel službo in izpolnjeno življene. Moj življenjski moto je UČI SE IN ZMAGUJ!!!
2. PREDSTAVITEV SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE LJUBLJANA
Srednja ekonomska šola Ljubljana ŠOLA SODOBNEGA PODJETNIŠTVA!
Postani Roškar!
Roški moto je: ZRASTI Z NAMI
3. NEPOSREDNO TRŽENJE Že latinska beseda za direktno trženje, directus, ki pomeni ravno, brez ovinkov, enostavno, nam pove, da gre za neposredno uporabo tržnih instrumentov (brez vključevanja tretje osebe). Ekonomisti in poznavalci s področja trženja navajajo tako kratke kot dolge obrazložitve in opredelitve pojma neposrednega trženja, vendar so si večinoma enotni. Eden vodilnih strokovnjakov na področju trženja, Philip Kotler, v svoji knjigi neposrednemu trženju sploh ne posveča veliko pozornosti in ga omeni tako mimogrede: »Neposredno trženje uporablja različne oglaševalske medije, da bi se vzpostavil neposreden stik s kupcem, pri čemer je v ospredju težnja dobiti neposreden stik«. (Starman, Hribar)
3.1. OBLIKE NEPOSREDNEGA TRŽENJA 3.2. POTEK IN POSTOPKI NEPOSREDNEGA TRŽENJA .3. TRŽENJE PO POŠTI http://www.clanki.net/e-mail-marketing.html3
Trženje po pošti najkrajše predelimo kot ponudbo, ki prispe preko pošte in na katero odgovorimo ali pa tudi ne. Je ena najpogostejših oblik direktnega marketinga, saj vsak dan dobimo veliko pošte, tudi t.i. »junk mail«. To metodo uporabljajo oglaševalci, ko pošljejo razne reklamne časopise za vse poštne odjemalce na določenem območju ali strankam s seznama. Večinoma so prejemniki teh reklamnih časopisov ali revij vsi, ki kakorkoli uporabljajo poštne storitve. To so pošiljke, ki niso naslovljene na točno določeno osebo, zato jih prejemniki enostavno zavržejo. Lahko pa tudi pridobijo nalepko za prepoved dostavljanja raznoraznih reklamnih časopisov in se tako rešijo odvečne pošte. Kontakti podjetja s potrošnikom potekajo od prvega stika do končnega plačila po pošti. Pošta obsega vso prodajo; od kupčevega naročila po katalogu, preko oglasa, prodajalec pa mu ga dostavi s pošto ali paketno distribucijo, s katero se ukvarjajo podjetja, posebej specializirana za dostavo pošiljk. Vendar je potrebno sploh najprej v kupcu vzbuditi nek interes, zanimanje. Pošljemo mu različne prospekte, ponudbe, sporočila, ki jih pošiljamo po pošti določeni osebi na določen naslov. Če osebno naslavljamo pošiljke, tako ustvarjamo zaupanje med pošiljateljem in prejemnikom sporočila. S pošiljanjem sporočil po pošti zbiramo informacije o potencialnih kupcih ali le okrepimo odnos z obstoječimi odjemalci. V številnih razvitih državah direktna pošto predstavlja tako velik del celotnega obsega pošte, da so bili uvedeni posebni tečajni razredi.
3.4. TELEFONSKO TRŽENJE ALI TELEMARKETING Druga najpogostejša oblika neposrednega trženja je telemarketing, pri katerem je pomemben stik s potrošniki po telefonu. »Trženje po telefonu je načrtovana in kontrolirana uporaba telefona v prodajne in trženjske namene« ( Starman, Hribar). Res da je načrtovana, vendar to velja tudi za trženje po pošti oz. druge dejavnosti na trgu. Druga trditev, kontrolirana uporaba telefona, je pomembnejša, saj se telefon kot medij bistveno razlikuje od drugih medijev. Medtem ko so poštne pošiljke že oddane, lahko s telefonom nemudoma spremenimo naročilo, ciljno skupino, čas izvajanja in druge dejavnosti, ki lahko morda povečajo učinkovitost. Največ izkušenj na tem področju imajo časopisna hiša Delo, Založba Mladinska knjiga in še katere, ki se s tem ukvarjajo. Prednost trženja po telefonu je dejstvo, da klicatelj stopi v stik s kupcem, ne da bi prestopil hišni prag, o njem vemo določene podatke, takoj lahko reagiramo na ugovore in dodatna pojasnjevanja, uporabimo ga lahko pri različnih namenih in kampanjah, še posebej pa prednjači pri merljivosti in spremljanju spremenljivk. Vendar pa je telefonsko trženje dražje kot druge tehnike, saj je delo intenzivno in so stroški večji kot pri trženju s pošto. V primerjavi z drugimi tehnikami zajame manjši obseg. Še posebej je trženje v primerih, ko je treba izdelek opisati, ga demonstrirati, nedoločno in neprimerno, zato moramo reakcije kupca razbrati iz tona in načina odgovorov. Včasih je vsiljivo še posebej takrat, ko kličemo kupca ob neprimernem času ali klicane osebe izdelka ne potrebujejo. Nepriljubljenost »hladnega klica« (v katerem potrošnik ne pričakuje ali prosi za prodajo) je privedla do tega, da so v nekaterih ameriških zveznih državah zvezne vlade ustanovile »no call lists« (seznam uporabnikov, ki klicateljem prepovedujejo klice) in zakonodajo, ki vključuje visoke globe za kršenje.
http://www.motivator-potencialov.si/podjetja/telefonska-komunikacija/telefonsko-trzenjetelemarketing/
3.5. ELEKTRONSKO TRŽENJE V zadnjih treh desetletjih se je elektronsko trženje že precej razvilo in je v današnjih časih stalnica pri podjetjih in kupcih, ki hočejo preko svetovnega spleta določene naloge opraviti hitreje, udobneje, kvalitetneje in še posebej ceneje. Internet jim omogoča neskončen vir informacij in hiter ter enostaven dostop do novih strank in trgov. Hitrejše, zanesljivejše in učinkoviteje; vse to mogoča elektronsko poslovanje. Pridobljene informacije s pomočjo interneta lahko podjetje uporabi za povečanje konkurenčne prednosti, saj so meje med majhnimi in velikimi podjetji z uporabo elektronskega poslovanja vse bolj zabrisane. Podjetja čedalje bolj uporabljajo elektronske trženjske poti, kot so komercialne elektronske poti, katerih glavne namen je informirati, zabavati, omogočiti nakupovanje, razgovore, in internet, svetovno računalniško omrežje, kjer lahko uporabniki pošljejo elektronsko pošto, kupujejo izdelke, pridejo do novic in informacij o podjetjih. Tako se podjetja hitreje prilagajajo spremembam na trgu, stroški pa so nižji kot pri drugih kanalih. Vidijo pa lahko tudi, koliko ljudi je obiskalo njihovo spletno prodajalno, ki je v današnjem času skoraj nujno potrebna za obstoj in konkuriranje podjetij. E-trgovino ustvari podjetje na internetu, spletni strani, kjer ponuja bistvene podatke o podjetju v besedi in sliki, novice, finančna poročila, sporočila o novih izdelkih, katalog izdelkov in pa tudi druge podatke, npr. o možnostih zaposlitve v podjetju, priložnost komunicirati z zaposlenim ipd. »Oblikovanje elektronske trgovine in spletnih strani je zahtevno opravilo, saj morajo prodajalci pritegniti obiskovalce v množici ponudnikov in jih tudi prepričati v nakup« (Potočnik Vekoslav, Temelji trženja). Dostopna je širšemu krogu kupcev in je v zadnjih desetih letih očitno presegla običajno prodajo in še kar narašča. Elektronsko trženje si lahko privoščijo mala podjetja, prostor oglaševanja ni omejen in tudi ne dosega tako velikih stroškov kot televizija in tisk, omogočen je hiter dostop do informacij ter neposredno nakupovanje. Za številne izdelke, kot so oblačila in obutev, za podjetja elektronsko trženje ni primerno, ker nimajo razvite distribucijske mreže za takojšnjo dostavo izdelkov, ki so bili naročeni. Nakupovanje preko interneta je čedalje bolj priljubljeno pri kupcih, vendar se nam ni treba bati, da bi izrinilo tradicionalno nakupovanje, saj to ponuja prednost otipa ali videnja izdelka, po drugi strani pa lahko po internetu izbiramo med večjim številom izdelkov in storitev, ne da bi izgubljali čas. Nakupovanje preko spleta mora biti čim enostavnejše in mora ponujati možnosti, ki jih običajni nakup ne omogoča. »Pogoj za uspešno prodajo so obiskovalci, ki imajo pozitivno podobo o podjetju ter mu zaupajo«. (Potočnik Vekoslav, Temelji trženja, 2002). Spletno nakupovanje ponuja še večjo udobnost za kupce, ni vznemirjenja, nižji stroški in nižje cene izdelkov kot v prodajalnah, vendar pa so velike možnosti goljufij in prevar, vdora v zasebno življenje, slaba varnost in zaščita podatkov.
http://www.racunalniske-novice.com/novice/sporocila-za-javnost/skrivnosti-ucinkovitega-trzenjaz-e-posto.html?RSS3f2f78aba780888d63a7daf82c59eeb1
3.5. OSEBNA PRODAJA (AKVIZITERSTVO)
http://izobrazevanje.investicije.eu/prodajne-vescine.html Prodaja od vrat do vrat je najstarejša oblika neposrednega trženja in ena najneposrednejših oblik, ki daje prednost osebnemu stiku med prodajalcem in kupcem. Zaradi tega je tudi precej agresivnejša v primeru neizšolanih in vsiljivih prodajalcev. Je obisk ponudnika, prodajalca, katerega edini cilj je prodati ponujene izdelke in potencialnega kupca spremeniti v stalnega odjemalca. Ti prodajalci so večinoma zastopniki proizvodnih podjetij, posredniki pri prodaji premičnin in nepremičnin, razni borzni posredniki in agenti zavarovalnic. Prednost osebne prodaje je, da si lahko potencialni kupec blago doma v miru ogleda, preizkusi, dobi dodatne informacije o izdelku in ga z nakupom obdrži. Tudi če se obisk prodajalca ne konča z nakupom kupca, lahko ta s pogovorom in opazovanjem dobi veliko koristnih podatkov (poklic, hobi, slog oblačenja …), kar pa večina prodajalcev ne počne in tako ne izkoristijo priložnosti. Še pomembnejša slabost pa so visoki stroški takšne prodaje, zaradi katere je to najdražja metoda v okviru neposrednega trženja.
3.7. NEPOSREDNO TRŽENJE S POMOČJO AVDIOVIZUALNIH SREDSTEV (RADIO, TV, DRUGI MEDIJI) Radio in televizija sta najbolj znana in razširjena medija, ki sta se v zadnjem času že uveljavila in nadaljujeta s propagando na področju neposrednega trženja. Sta izjemno uporabna posrednika, zlasti za takojšnje naročanje. Pridružujejo se jima še drugi elektronski mediji; ekranski tekst, telefaks, kabelska televizija in radio, teletekst, satelitska tv ter videokasete. Njuna glavna posebnost je pokrivanje velikega območja ter doseganje širokega kroga občinstva. Nazornejši prikaz ponudbe omogoča kombinacija slikovne in zvočne predstavitve izdelka ali storitve. Radio ima v nasprotju s TV le nekaj sekund časa, da čim bolj pritegne gledalčevo pozornost, zbudi zanimanje in ga tako motivira za možen nakup, medtem ko se trženje preko TV deli na dve osnovni obliki, dolga in kratka oblika.
• Dolga oblika – Običajno trajajo pol ure ali uro, vsebujejo dolge odseke in dele, ki pojasnjujejo in opisujejo proizvod. • Kratka oblika – nanaša se na tipično 30 ali 60 sekund. To so reklame, ki zahtevajo takojšen odziv gledalcev (običajno, da pokličejo telefonsko številko na zaslonu ali gredo na spletno stran). Prednost neposrednega trženja preko televizije in radia je v tem, da se kupec lahko v miru v domačem okolju odloči o nakupu, hkrati mu je omogočena primerjava raznovrstnih ponudb različnih proizvajalcev. Vendar pa kupci najbolj zamerijo brezosebnost stika med ponudnikom in njimi. V vseh fazah nakupnega procesa je kupec sam, brez kakršnega koli stika s ponudnikom, zato temu največkrat sledi nakupovanje mnogih kar v »svoji« trgovini za vogalom. »Uspešno zastavljene in dobro izvedene akcije lahko prav gotovo prispevajo k povečanemu zanimanju za neposredno trženje in k hitrejšemu uvajanju novih medijev tudi pri nas«. (STARMAN, HRIBAR, Direktni marketing: Koncepti in metode). Ostali mediji, kot so časopisi, revije, glasovna pošta, kuponi in trženje po katalogu se pri neposrednem trženju prav tako lahko uporabljajo, vendar manj kot ostali mediji.
Vse se začne s stranko
http://www.ibm.com/smarterplanet/si/sl/smarter_commerce/overview/
http://www3.ebu.ch/contents/news/2013/02/world-radio-day.html
4. RAZREDNA UČILNIC A IN NAŠI PRVI PROTOTIPI 4.1.
Prenova učilnice
Izdelavo prototipa prenove učilnice je opravila skupina 1, ki jo sestavljajo: Jošt Podobnik, Klemen Mauko, Špela Gale in Monika Kranjc. Njihova naloga je bila, da učilnico spremenijo in preuredijo tako, da bi ugajala vsem učencem in bi se v njej počutili bolj sproščeno in udobno. Svojo idejo so ponazorili z maketo učilnice. V predstavitvi so nam predstavili povsem spremenjeno učilnico, ki bi namesto šolskih miz in stolov bila opremljena z udobnimi dvosedi in trosedi, barskimi mizami in televizorjem, za boljše vzdušje pa bi poskrbelo rastlinje, okrasno cvetje, slike in okraski, razne skripte in manjši kipci.
Izdelava prototipa Izdelavo prototipa so začeli z velikim navdušenjem. Najprej so si za material izbrali stiropor, pozneje pa so se odločili za karton in papir. Prvih nekaj ur so posvetili razpravljanju o postavitvi predmetov in pohištva v učilnici , nato pa so pričeli izdelovati. Za začetek so izdelali ogrodje v obliki kvadra, potem pa so pričeli izdelovati manjše predmete, kot so različni kosi pohištva. Maketa je izdelana iz ptičje perspektive in tako zelo dobro pokaže, kaj so imeli v mislih in kakšna je postavitev učilnice.
Zasnova nove učilnice
4.2.
Časovni trak
Izdelavo Podjetniškega časovnega traku je izvedla skupina 4, ki jo sestavljajo : Karmen Koprivec, Dominik Nakić, Martin Slavič, Tjaša Bolta in Sara Miklić. Njihova naloga je bila izdelava podjetniškega časovnega traku, ki bi ponazoril, kako bi lahko neka ideja pripeljala do uspešnega podjetja in do zaslužka.
Izdelava prototipa Na začetku so prvih nekaj ur namenili razpravi o tem, kaj sploh bo predstavljal časovni trak in kaj se bo dalo iz njega razbrati. Po dolgem premisleku so prišli do ideje, da bi na traku predstavili, kako iz neke ideje ustanoviti svoje podjetje. Trak nam predstavi pot podjetnika vse od začetka, ko je najpomembnejša ideja, ki mora biti inovativna in se mora razlikovati od nečesa, kar že obstaja ali pa nek obstoječ izdelek izboljša, do boljšega produkta. Ideja oz. izdelek mora kupca privlačiti in vzbuditi zanimanje kupca, ki mora čutiti potrebo po tem izdelku ali storitvi. Trak predstavi pot vse od ustanovitve podjetja in samega vodenja do možnosti, ki nam jih ponujajo tuji trgi. Podjetniški časovni trak
4.3.
Razredni facebook
Izdelavo razrednega facebooka je dobila skupina 6, ki jo sestavljajo : Armina Majstorović, Nino Milošević, Amira Kasumović in Bianca Črnjavić. Njihova naloga je bila izdelava razrednega facebooka, ki bi prikazoval profile uspešnih podjetnikov.
Izdelava prototipa Prvih nekaj ur so dijaki namenili razpravi o tem, katere osebe bodo na razrednem facebooku. Odločili so se, da bodo pozornost naklonili ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču, podjetniku Janezu Škrabcu in podjetniku Igorju Akrapoviću. Facebook so opremili z vsemi možnimi stvarmi, ki jih ima ponavadi nek profil, od pogovorov, komentarjev, slik in različnih objav. Najprej je prototip nastajal na rjavem kartonu, nato pa so se odločili, da bodo uporabili eno izmed sten, na katero so prilepili vse možne oblike slik in komentarjev, ki se pojavljajo na spletnem facebooku.
4.4.
Razredni bilten
Izdelave razrednega biltena se je lotila skupina štirih članov. Ti so: Adis Nezović, Anže Martinšek, Darja Lekić in Sara Hvalec. Razredni bilten so si zamislili kot pravo knjižico razrednih dogodivščin, razprav, skupnih trenutkov in ekskurzij.
Izdelava prototipa Izdelave prototipa smo se lotili z veseljem. Prve ure smo se ukvarjali z zunanjostjo prototipa. Sara nam je dala odlično idejo in smo prav njej lahko hvaležni za zunanji izgled razrednega biltena. Naš cilj je bil, da bi vsak izmed nas imel mali spomin na naše skupno ustvarjanje in druženje. Bili smo zelo veseli, da je prav nas doletela takšna naloga. Želimo si, da bi naš končni izdelek bil všeč tako nam kot celotnemu razredu. Dijakom želimo omogočiti, da bo vsak šel na svojo pot s spominom na naš skupni predmet Neposredno trženje. Želimo, da naš bilten vsem pričara res krasne spomine.
Prototip biltena
4.5.
Razredni vrt
Izdelave razrednega vrta se je z vso vnemo lotila skupina s petimi člani. Imena in priimki članov skupine so: Špela Juras, Maja Novak, Mark Lipovec, Sebastijan Goršić in Jasna Nedeljković. Najprej so si zamislili, da bi postavil zunanji vrt Razredni vrt pred šolo, nato pa so dobili idejo, da so izdelali leseno ogrodje, kamor do posadili različne rastline. Vrt je postal del učilnice, v kateri je potekal pouk.
Izdelava prototipa Dijaki so si razredni vrt zamislili tako, da bi ga imeli kar pred šolo, vendar so se zelo kmalu srečali z oviro, kdo bo skrbel zanj in kdo ga bo zgradil. Torej, ker so bili vsi dijaki, bolj ali manj, zasedeni z drugimi šolskimi obveznostmi, so se odločili, da bodo vrt ustvarili kar v razredu. Prinesli so velike lesene posode in vanje posadili različne rastline od začimb do rožic in gmičkov.
4.6.
Razredna knjižnica
Izdelave Podjetniškega kotička in razredne knjižnice so se lotili naslednji dijaki: Ramel Vejapi, Izet Buljubašić, Dragana Tekić in Manca Groznik. Prvotna ideja, ki so si jo zamislili, je bila, da bi knjižnico postavili v majhen kot.
Izdelava protoitpa Dijaki so se odločili, da bodo razredno knjižnico uprizorili v majhnem kotu. Na liste papirjev so zapisali različne misli in gesla podjetnikov ter jih speli v verigo in jih obesili kar čez razred, tako da je vsak, ki si je zaželel malo miru, lahko prebral kakšno dobro misel in se napotil v tisti inspirativni kotiček, kjer so naredili knjižnico.
PODJETNIŠKI KOTIČEK S KNJIŽNICO
5. OBISK PODJETNICE PETRE ŠKARJA IN KATJE FAŠINK
Petra Škarja je mlada pisateljica in podjetnica, ki nas je obiskala oktobra 2014. V podjetništvu je neukročena s svojimi idejami. Veliko nam je pripovedovala o svojih vzponih in padcih in posvetila pozornost predvsem temu, da se ne smemo ustaviti pri prvi oviri, temveč nadaljevati svojo pot ter da vedno poskušamo doseči svoj zastavljeni cilj. Ena najprodornejših mladih slovenskih podjetnic, avtorica zgovornih knjig: Česar nas niso naučili v šolah in Ameriški milijonarji so spregovorili …, ki sta dozoreli ob dragocenih, a bolečih življenjskih lekcijah, je tudi vse bolj iskana predavateljica, ki zelo konkretno, a nevsiljivo nakaže smer, kako se pobrati po življenjskih padcih, kako si odpirati vrata tako poslovno kot zasebno.
Spodbujevalka podjetnosti in unikatnosti med mladimi želi v Sloveniji ustvariti bolj podporno okolje za ustvarjalnost, živost in – srečo. Na koncu predstavitve nam je bila Petra na voljo za različna vprašanja, ki so lahko potekala tudi individualno.
KATJA FAŠINK
Katja Fašink je uspešna ženska, ki jo imajo mnogi radi. Katjo ljudje poznamo predvsem kot lepotno strokovnjakinjo, profesionalno stilistko, vizažistko, lastnico dveh CAT salonov in nenazadnje pevko. Je polno zaposlena in medijsko prepoznavna poslovna ženska. Predavala nam je o tem, kakšne možnosti imamo mladi v življenju, da iz sebe nekaj naredimo. Sama je prehodila trdo pot. Hvala, Katja!
6. MISIJA IZZIVOV – NAŠE NORČIJE
7. POSLOVNI MODEL CANVAS
Kaj je kanvas poslovnih modelov? Najlažje si je kanvas predstavljati v treh delih: prvi osrednji del kanvasa poslovnih modelov je ponudba vrednosti. Kaj je pravzaprav osrednja vrednost, ki jo ponujamo? Vprašamo se, kaj je problem, ki ga rešujemo? In hkrati, kaj je rešitev, ki jo ponujamo? Desni del kanvasa je t.i. intuitivni del. Oblikovanje kupcev, distribucijskih poti, odnosov s kupci in nenazadnje virov prihodkov. In tretji, levi del kanvasa je stroškovni ali racionalni del. Katere ključne vire, aktivnosti in partnerje rabimo? In nenazadnje, kakšna je struktura ključnih stroškov?
a. DEVET GRADNIKOV CANVASA POSLOVNIH MODELV Kanvas poslovnih modelov ima devet gradnikov. Osnovni in centralni je Ponudba vrednosti. Vrednost, ki jo ponujate. Vrednost, ki jo ponujate, boste najlažje opredelili, če veste, kaj je problem, ki ga rešujete. In kaj je rešitev, ki jo ponujate. To ni edini pristop k ponudbi vrednosti. Zelo verjetno je, da že nekaj ponujate. Kaj je dejanska vrednost vaše ponudbe za vaše kupce? Zelo verjetno je, da se vaša predstava o vaši vrednosti in predstava o tej vrednosti med vašimi kupci razlikuje. Težava nastopi, če je ta razlika v predstavi prevelika.
Segmenti kupcev so naslednji gradnik. Morebiti bodo segmenti kupcev ali drugače že znani kupec tudi začetek oblikovanja vaših poslovnih modelov. V primeru, da veste, kaj je problem vaših kupcev in morebiti celo že imate naročilo, potem je naloga oblikovati ponudbo vrednosti na drugem mestu.
Distribucijske poti opredelijo, kako vrednost prenašati do uporabnikov ali vaših kupcev. Eden ključnih delov poslovnega modela. V današnji poplavi vsega postajajo distribucijske poti in poudarki na posamezne poti le še pomembnejši.
Kakšne Odnose s kupci imate, je naslednji gradnik poslovnega modela. Se orientirate vedno znova na nove kupce ali hočete predvsem zadržati obstoječe? Imate osebne ali avtomatizirane odnose s kupci? Imate dolgoročne ali transakcijske (torej enkratne) odnose s kupci? Samo namig. V tem primeru ekstremi ne obstajajo. Vedno ste nekje vmes.
Viri prihodkov. Ja, tudi vire prihodkov se danes vnaprej oblikuje. Dizajnira.
Na levi strani Kanvasa poslovnih modelov imate potem Ključne vire in Ključne aktivnosti. Tako aktivnosti kot viri morajo biti predvsem podpora desni strani Kanvasa. Omogočati morajo doseganje in razširjanje ponudbe vrednosti, distribucijskih poti, odnosov s kupci in virov prihodkov.
Ključni parterji so viri zunaj vaše organizacije. Najprej morate identificirati, kdo so vaši ključni partnerji. Katere ključne vire pridobivate od ključnih partnerjev? In katere ključne aktivnosti zagotavljajo ključni partnerji? Možnosti sodelovanja s ključnimi partnerji znotraj poslovnih modelov je mnogo, včasih je ključno pomagati tem partnerjem za preboj lastnega poslovnega modela, inovacije ali storitve.
In nenazadnje. Ključni stroški. Kateri so najdražji stroški lastni poslovnemu modelu Kanvasa? Kateri ključni viri so najdražji? In katere ključne aktivnosti so najdražje?
8. POSLOVNI MODELIH NAŠIH IDEJ a. Čevelj z odstranjujočo peto/ Špela, Monika in Jošt
b. Save box/ Adis, An탑e, Darja, Ramel in Sara
Prototip Save boxa
c. Tortica preseneÄ?enja/ Sara, TjaĹĄa, Dominik, Martin in Karmen
Prototip torte
d. Samopolnilni marker/ Dragana, Manca in Izet
Prototip samopolnilnega markerja
e. ÄŒikomat / Amira, Armina, Bianca, Nino in Klemen
Prototip Ä?ikomata
f. LeĹžalnik z vodo v ceveh / Maja, Ĺ pela J., Jasna, Sebastjan in Mark
Prototip leĹžalnika
9. ZAKLJUČNE MISLI DIJAKOV »Če imate v življenju svoj cilj, ki mu redno sledite, boste dosegli tudi rezultate. Priložnosti so vedno, samo treba jih je zaznati in izkoristiti, prav tako se je treba pravočasno izogniti nevarnostim. Če delujete dolgoročno in kakovostno, se bodo pokazali tudi rezultati. Učite se vse življenje, zato ob težavah ne smete obupati. Krize so spremljevalci poslovnega življenja, zato je ob teh več priložnosti, kot jih navadno sploh zaznamo.« (Albert Erman)
»S preudarnim tempom lahko daleč prideš. Kdor pa misli, da je pot podjetnika postlana z rožicami, se zelo moti. Kdor misli, da bo čez noč bogat, bolje da ne razmišlja o podjetništvu. Če vas delo, ki ga nameravate opravljati, res veseli in ga imate tudi za svoj konjiček, bodo prišli tudi rezultati.« (Albert Erman) Kot majhni otroci sanjamo, da bomo postali zdravniki, piloti, učitelji. Naša največja želja pa je imeti dober avtomobil in hišo ob morju, z velikim bazenom. Da do to teh sanj pridemo, nas čaka dolga pot, z vzponi in padci. Najprej moramo narediti osnovno šolo. Nato nas čaka prva velika odločitev, ki je usmerjena v naše sanje – izbira srednje šole. V času srednje šole jih lahko začenjamo resnično uresničevati, tako kot sem to naredila tudi jaz. Izbira prave srednje šole je zelo pomembna in jaz sem s svojo izbiro Srednje ekonomske šole Ljubljana zelo zadovoljna. S Srednjo ekonomsko šolo sem (z)rastla, tako kot pravi naš šolski slogan. Ker sem imela željo, sanje in ideje, ki sem jih tudi uresničila, sedaj jadram v svetu podjetništva.
Maja Novak Vse življenje si prizadevamo, da najdemo osebo, na katero se lahko zanesemo v najtemnejših trenutkih našega življenja, a le redko kateremu to tudi uspe. Predmet Neposredno trženje, ki smo ga imeli s prof. Sušec, ne bi bil isti, če ne bi bilo nje, saj je karizmatična, polna energije, oseba, ki si prizadeva iskati le najboljše v ljudeh. Zato se iskreno zahvaljujem prof. Sušec za njeno mentorstvo in neprecenljivo izkušnjo, ki sem jo preživel pri njenih urah.
Klemen Mauko V življenju se vedno nekaj učimo. Kako doseči cilje, kako naj uresničimo svoje sanje. Ta pot je zelo dolga, in če nimamo nikogar, ki nas bo naučil osnovnih stvari, nimamo ničesar. Naša profesorica je oseba, ki nas uči, kako obstati v svetu, kjer je trženje glavni element. Naučila nas je, kako naj delamo v timu, kako naj bomo vsi ustvarjalni, in zato bi se ji iz srca zahvalila. Imela je (preveč) razumevanja in znanja, ki ga je poskušala prenesti na nas. Na nas je, da poslušamo in smo prijazni do nje. Predmet Neposredno trženje bi predlagala vsem, ker se, naučite nekaj pomembnega za življenje.
Armina Majstorović