Srednja ekonomska šola Ljubljana, Roška, Podjetniški bilten 2105 2016 by Zdenka Sušec

Srednja ekonomska šola Ljubljana Roška cesta 2, 1000 Ljubljana

Predmet: Neposredno trženje

Avtor: Ivo Knaus 4. a

Profesorica: Zdenka Sušec Ljubljana, junij2016

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Kazalo vsebine

Misija izzivov .................................................................................................................................... 3

Najprej malo kulture ali od japonskega filma in druženja ................................................................... 3

Pogumni, kreativni, podjetni – ŠOLA ZA LAJF- delavnice ..................................................................... 8

Podjetje Donar ................................................................................................................................ 11

3D Tiskanje ..................................................................................................................................... 16

OBISK Studia Moderna .................................................................................................................... 18

Delavnica INOVATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI Spirit...................................................................... 22

Persona dijaka SEŠLJ ....................................................................................................................... 25

12.

Vsebinski marketing .................................................................................................................... 29

13.

Za konec ..................................................................................................................................... 31

14.

Nasveti, nasveti, nasveti……………………………………………………………………………………………………………..32

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Razvijamo proaktivno, notranje podjetništvo in marketinške veščine.

Zdenka Sušec, prof.

N E J Tina

Marina

Tina

Marina

Kaja

Nejc

Kaja KKK a aA j j Ja

Melisa Melisa

Lejna Lejna

Špela Špela Špela ela Špela R Š

o k

Matija Emir Emir

Medina Medina K L

E M E

V O

Damjan Rok

Damjan n

in vsi ostali, ki jih ni na v slikovni zbirki.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

1 Misija izzivov Tina Softič, 4. a

V Misijo izzivov smo se podali vsi, ki smo sodelovali pri pouku Neposrednega trženja. Pouk Neposrednega trženja je bila prava misija drugačnosti. Spopadali smo se s čisto drugačnim poukom kot smo ga bili vajeni. Ni bilo šolskih klopi in stolov, ni bilo table, krede ali pisala. Tam smo bili samo mi (učenci), računalniki in prof. Zdenka Sušec. Pouk ni potekal kot po navadi, prof. Sušec nam je z njenim načinom pouka »pričarala« prijetno vzdušje in odprtost. Pouk je potekal sproščeno, po navadi z ogledom učnih filmov, predstavitvami različnih vsebin Neposrednega trženja, praktičnim delom in igranjem raznih iger, ki krepijo inovativnost, razmišljanje, kreativnost in še posebej timsko delo. To vse so elementi, ki so pomembni za uspešno trženje in delo v podjetju. Obiskali smo tudi veliko podjetij, ki so nam predstavila ključne elemente do uspeha. Večkrat so podjetniki prišli tudi k nam v knjižnico. To so bili nepozabni trenutki, polni zanimivih »predavanj« (večinoma smo se igrali in ustvarjali). Najbolj se mi je usidrala v spomin PKP delavnica - Pogumni, Kreativni, Podjetni. PKP je bila zelo razgibana delavnica, ki potekala je 5 tednov. Na delavnici nas je poučevala ekipa izkušenih podjetnikov, ki so bili zelo odprti za nasvete in se ustvarili prijetno vzdušje, tako da smo vsi z veseljem sodelovali. Po koncu delavnice smo izdelali svoj Canvas poslovni model in odšli tudi v podjetje Mateja Feguša - Donar, kjer so nam predstavili vse vrste svojih inovativnih stolov, med njimi tudi visokotehnološki stol, ki se preko bluetootha poveže z elektronsko napravo in predvaja glasbo in je v tujini dobil eno najbolj prestižnih oblikovalskih nagrad na svetu - Red Dot. Prof. Zdenko Sušeč bi zelo pohvalila, saj ve, kako spodbuditi dijake za delo. Nikoli ni bila krivična, vedno je ocenjevala vložen trud in zavzetost za opravljanje nalog. Njeni testi niso bili običajni, pri vseh smo lahko uporabljali pametne telefone in sošolce. Veliko je dala na timsko delo, skoraj vedno smo delali v timu, ker samo z dobrimi odnosi in več glavami lahko nadaljuješ pot. Vedno nas je opominjala na naše sanje in nas usmerjala na pravo pot. Bila je zelo ambiciozna glede nas, nikoli ni obupala, vedno nam je dajala veliko možnosti, saj je verjela, da se v vsakemu od nas skriva talent, in da ga je treba samo izbezati iz nas. Ni mi žal, da sem se vpisala v predmet Neposrednega trženja, saj sem od tega pouka zelo veliko odnesla, ne samo šolskega znanja, ampak veliko znanja za prihodnje življenje. Zdenka nas je naučila kako uresničiti naše sanje, da nikoli ne obupamo, in da se vedno najde pot, če ne ravna in direktna, pa stopničasta ali ovinkasta. Dala nam je pogled na svet, ki ga še ne poznamo in nas na njega dobro pripravila. Še enkrat veeeeeeelike pohvale, prof. Zdenki Sušec.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

MARSHMALLOW CHALLENGE IN GRADNJA STOLPA: Kreativnost, inovativnost in sodelovanje Izzivi v gradnji najvišjega stolpa iz špagetov in kozarcev

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

2 OD JAPONSKEGA FILMA, DO KULTURE IN DRUŽENJA Vse kulture se med seboj razlikujejo. Ene bolj, druge manj. Japonske kulture nisem poznala, vse do ogleda filma Pripoved o samurajski kuhinji. Film, ki smo si ga ogledali na povabilo Japonskega veleposlaništva, je pokazal, da se slovenska in japonska tradicionalna kultura med seboj zelo razlikujeta. Dobila sem vtis, da ima Japonska zelo strogo kulturo in se zelo drži tradicije. Japonci so zelo spoštljivi in prijazni do svojih družinskih članov in prijateljev. Največje spoštovanje pa imajo do svojih partnerjev. Po drugi strani je film pokazal, da je ženska v japonski tradicionalni kulturi podrejena moškemu. Vedno se mu prikloni, ko pride domov, pričakati ga mora pri vhodnih vratih, pripravlja mu obleke,… Tako močnega spoštovanja v naši kulturi še nisem videla. Pravzaprav je pri nas to odvisno od posameznika, pri njih pa je to običaj, ki se ga držijo vsi. Izgleda, da so vedno nasmejane, in da nikdar ne željo nobenega užaliti. Film govori o Yasunobu, ki ni želel biti kuhar, ker je bil v srcu samuraj, vendar zaradi bratove smrti ni imel druge izbire. Njegova naloga je bila, da nasledi brata oz. očeta. Njegove želje niso bile pomembne. Pri nas imamo po večini svobodno pravico izbire poklica. V temu filmu je poleg ljubezni zelo pomembna tema tudi hrana. Japonci so gurmani, kar smo lahko videli tudi v filmu. Radi jejo, hrana jim veliko pomeni. Pravzaprav prirejajo nekakšna srečanja, kjer preizkušajo hrano. Z hrano se srečujejo fizično, psihično in čustveno. Njihovo obnašanje do hrane je zelo spoštljivo. Zelo radi preizkušajo nove jedi in se kuhe lotijo natančno. Haru, ki nastopa v filmu je dekle dobrega srca in izvrstna kuharica. Zelo rada pomaga in svetuje. Do Yasunoba je zelo prijazna in ljubeča, čeprav ji on tega ne vrača. Hoče pomagati Yasunobiju, zato ga tudi nauči izvrstnega kuhanja. Rada ga ima in zato mu vedno svetuje vse najboljše, čeprav to njemu ne pomeni kaj dosti. Yasunobi pa je, kot sem že omenila, fant, ki je v srcu samuraj. V življenju ne dela tistega, kar ga veseli, kar lahko vidijo tudi vsi ostali. Haru mu ni bila preveč pri srcu, pravzaprav jo je klical Lisica. Oboževal je pa njeno kuho. Ni mu bilo mar, kaj čuti in kaj misli, vse do pohoda, ki se mu je pridružila tudi ona. Takrat je spoznal, da jo ima rad. Film bi se lahko končal tako, da mu je Haru pustila oditi na boj v katerem so umrli vsi. Vendar on bi preživel. Haru bi Yasunobija našla in bi ga odvlekla v gozd, kjer bi ga pokopala. Ko je že v solzah izkopala grob za Yasunobija je opazila da diha. Hitro ga je zgrabila in odvlekla do bližnje zapuščene koče. Ves čas pa so Haru in Yasunobija iskali njegovi starši, vendar jih niso mogli najti, zato so mislili da sta umrla. Haru je mesece skrbela za Yasunobija in mu kuhala čudežno zdravilno juho in zeliščne obkladke. Yasunabij je preživel in po dolgem letu zdravljenja ozdravel.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Ves ta čas, ko je Haru skrbela zanj, je spoznal da ga ona ljubi in da bi moral tudi on njo. Vsak dan jo je imel rajši. Po ozdravitvi sta se odločila, da se vrneta domov. Yasunobovi starši so bili izredno srečni. Še srečnejši pa so bili, ko so izvedeli, da je Haru noseča. Yasunobova mati ni mogla dočakati dne, da se njen vnuk rodi. Končno je prišel ta dan. Haru je rojevala celo noč, zjutraj pa, ko se je otrok končno rodil je Yasunobi odhitel k materi, da bi ji povedal, da je dobila vnukinjo, vendar je ni mogel zbuditi. Bila je mrtva. Kasneje je Haru izdala knjigo njenih receptov za čudežno preživetje. Postala je najboljša kuharica na Japonskem. Lejna Sadić, 4. b Glavna kulturna značilnost, ki sem jo opazila v filmu je bila, da imajo zelo drugačne prehranjevalne običaje kot pri nas. Njihovi običaji so za nas nenavadni, saj jih ne poznamo. Všeč mi je bilo, ker se zelo spoštujejo med seboj in imajo posebno nošnjo, ki mi je bila zelo všeč. Opazila sem tudi, da imajo glavno besedo moški, in da so ženske podrejene. Edino, kar bi osebno spremenila pri naši kulturi je, da bi imeli tudi doma neko značilno nošnjo. Pri japonski kulturi pa je njihov posebnost tudi posebna japonska hrana, ki je nekaj posebnega. Ob koncu filma so nam postregli miso juho in meni osebno ta hrana ni bila všeč. Medina Đulsić, 4. b Glavne razlike med slovensko in japonsko kulturo v filmu o samurajski kuhinji Glavne razlike, ki sem jih v filmu opazila, so predvsem v hrani. Japonci hrano pripravljajo čisto drugače kot mi. Uporabljajo drugačne sestavine ter hrano kuhajo na drugačen način saj vanjo vložijo veliko truda. Posvetijo se vsakemu koščku hrane posebej. Postrežejo je zelo elegantno, da ti vzbudi tek. Tudi oblačila, ki sodijo k prehranjevanju se razlikujejo saj oni nosijo kimona, ki so zelo lepa. Razlikuje se tudi odnos med moškim in žensko in osebno menim, da se ženske trudijo, da jim odnos uspe tudi, če se moški do njih ne obnaša primerno. Špela Košmrlj, 4. b Katere misli, čustva in obnašanje prevladujejo v filmu o samurajski kuhinji ? V filmu je prevladovalo kar nekaj čustvenih plati od sreče, jeze, veselja, žalosti… To se je najbolje opazilo pri glavnih igralcih Haru in Yasunobu. Yusunobu je Haru vedno odrival od sebe ter jo poniževal. Haru je imela zelo težke trenutke in je hotela oditi, ker je čutila, da ni zaželjena v tej družini. Tam pa je bila z nalogo poučiti Yasunoba o kuhanju, da bi postal samurajski kuhar in ne bojevnik. Medina Đulsić, 4. b Menim, da v filmu prevladuje strast do hrane in kuhanja. Na začetku filma se kaže jeza in malo razočaranja, saj so Huru prosili naj se poroči z Yasunobom, čeprav je enkrat že zavrnila snubitev. Vendar se je potem po vseh prošnjah njegovega očeta odločila, da se poroči.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Ko sta se poročila se je Yasunobu do nje obnašal grdo, zavračal je njeno pomoč ko ga je hotela naučiti kuhanja in se do nje vedel zelo hladno . Vendar je na koncu popustil, da ga je naučila kuhati in potem se je načela razvijati ljubezen, s katero je začel pozabljati svojo prejšnjo ljubezen. Špela Košmrl, 4. b Opiši glavna igralca Haru – je bila skromno dekle (žena)in ena izmed najboljših samorajskih kuharic. Vedno se je obnašala tako, da je drugim ugodila, in da se zaradi nje ni zgodil prepir. Možu Yasunobu je bila vedno podrejena, in vedno se je obnašala tako, da se mu je umikala in se »skrivala« pred njim, da ne bi prišlo do prepira. Vedno je bila mila in uboga. Na koncu filma pa se je znala postaviti tudi zase. Kljub vsemu je popustila in se znova in znova vrnila. Na koncu je bila vendarle srečna. Yasunobu– njegovo vloga mi v filmu ni bila všeč. Mislim, da bi se do Haru moral mnogo lepše obnašati, ne pa, da jo je odrival od sebe, se drl nanjo ter jo žalil. Na koncu se je izkazalo, da je sposoben spoštovati Haru, čeprav je pa bilo takrat že skorajda prepozno. Medina Đulsić, 4. b Haru je bila zelo prijazna, prilagodljiva in ustrežljiva in ni odšla od moža, čeprav se je do nje obnašal hladno. Nasprotno, hotela mu je pomagati in na koncu ji je to tudi uspelo, saj ga je naučila kuhati in je tako je dobil pripravništvo v najboljši kuhinji. Ko ga je naučila kuhati se je do nje pričel obnašati malo bolj spoštljivo vendar jo je že kmalu začel prezirati. Ko pa je odšla jo je pa prosil, da pride na nazaj. Špela Košmrl, 4. b Kakšen bi bil lahko scenarij, z drugačnim koncem filma? Drugačen konec filma bi bil lahko bolj čustven. Na koncu bi Haru in Yasunobi ostala skupaj in bi film lahko pokazal več njune skupne, lepe poti v življenju z vzgojo in odraščanjem v njihovi kulturi. Uprizorila bi, kako se Yasunobi do Haru spreminjata čez čas, in kako sta na koncu srečno »zaljubljen« par. Medina Đulsić, 4. b Scenarij bi spremenila tako, da bi se že na začetku filma Yasunobi do Haru obnašal malo bolj ljubeznivo in si skušal pridobiti njeno ljubezen in naklonjenosti . Yasunobi bi moral osvojiti srce Haru. Lahko bi odprla svojo gostilo in kuhala hrano ter pri tem bila zelo uspešna. Na koncu bi lahko imela potomca, ki bi nadaljeval njuno strast do kuhanja. Špela Košmrl, 4. b

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

3 Pogumni, kreativni, podjetni – ŠOLA ZA LAJF- delavnice

To je bila zunanja delavnica, ki je potekala 5 tednov. V teh 5 tednih smo se veliko naučili o podjetništvu. Bilo je zelo sproščeno. Igrali smo se razne igrice, se predstavljali, izdelovali različne izdelke, nastopali, izdelovali Canvas poslovni model, prototipe in ostale stvari, ki krepijo kreativnost. Na koncu delavnic smo prejeli certifikat o sodelovanju z ekipo PKP.  več o tem na : https://youtu.be/pIm0dsFZuj8

Hvala podjetniku Mateju Fegušu, Sonji Čandek, Ksenji Perko, Leonu Magdalencu, Andreju Marcini, Marinu Medaku, Tadeju Zajšku in Nini Božič In še nekaj slik, ki prikazujejo našo dobro voljo in koristno preživeti čas:

Srednja ekonomska ĹĄola Ljubljana, PodjetniĹĄki bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Spoznavanje sebe in drugih

Nekateri so zelo kreativni

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

EKIPA NAŠIH NAJBOLJŠIH MENTORJEV :D

Z leve proti desni: Leon Magdalenc, Sonja Čandek, Andreju Marcina, Ksenja Perko, Matej Feguš

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

4 Podjetje donar Po opravljenih delavnicah PKP, smo se odpravili na podelitev diplom v podjetje Donar. Tam smo videli veeeeeliko različnih modelov stolov. Tudi tam smo imeli delavnico, v kateri smo morali brez besed, samo s pripomočki, ki smo jih dobili, prikazati, kaj smo se na teh delavnicah naučili in kaj nam je ostalo v srcu <3. In ker se radi slikamo…

Podjetnik Matej Feguš je za poseben stol Beatnik, ki ga je preizkusila tudi prof. Zdenka Sušec, dobil prestižno nagrado Red Dot.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Matej Feguš, lastnik podjetja Donar

Naj sedim ali naj ležim : ) ?

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

V oktobru in novembru 2015 so se na Srednji ekonomski šoli Ljubljana izvajale delavnice Pogumni Kreativni Podjetni. Naši mentorici in vodji delavnic sta bile Ksenja Perko in Sonja Čandek. Program je namenjen temu, da profesorji in podjetniki skupaj dajo podporo dijakom, da oblikujejo svoje ideje, razvijajo podjetnost in ustvarjalno razmišljanje. Pouk se razlikuje od »klasičnega« pouka, saj se ne piše v zvezke, po navadi se sedi v krogu, kjer se pogovarjamo in delimo misli, ideje itd. Mentorji so v nas spodbujali inovativnost in nas spodbujali pri naših idejah. Naučili smo se, da neuspeh ni nič neobičajnega in, da ga je treba premagati. Večkrat je bil ponovljen stavek »upati si pomeni uspeti«. Vseh delavnic se nisem mogel udeležiti, a vseeno bom poskusil čim bolje opisati, kaj smo počeli. Na prvi delavnici nas je obiskal Planet TV. Spoznali smo, kaj bomo na delavnicah počeli in čemu so namenjene. Bili smo ustvarjalni, iz različnih materialov si je vsak okrasil in ustvaril nek obraz na svojo kartonasto vrečko. Maske, ki smo jih izdelali, so bile odgovor na zastavljeno vprašanje »Kako nas vidijo drugi?«.

Na naslednji delavnici morali čim bolj ustvarjalno oblikovati stojalo za neko žogico. Edina stvar, ki smo jo pri tem lahko uporabili je bil časopis. Mentorji so nam povedali, da je treba ustvarjalno razmišljanje trenirat. Nekaj rešitev:

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Pri naslednji delavnici nas je obiskal Marin Medak, ki je s tremi prijatelji pri 23 letih preveslal Atlantik. To idejo je naključno dobil nek dan, ko je bil na kavi. Tri leta po tem se mu je ideja uresničila. Tokrat smo dijaki na delavnici imeli manj dela in smo poslušali zanimivo zgodbo Marina o njegovem potovanju in ob tem dobivali nasvete za življenje.

Na četrti delavnici nas je obiskal Matej Feguš, lastnik podjetja Donar. Za sabo ima veliko izkušenj, ki jih je delil z nami. Nekaj časa je tudi živel v Ameriki. Razdelili smo se v skupin in nato razmišljali in oblikovali ideje. Pri tem nam je pomagal Matej. Sam pravi da z dobro idejo v življenju lahko delaš kar hočeš.

Na peti delavnici je bil z nami Tadej Zajšek. Z nami je delil svoje izkušnje in se z nami pogovoril o tem, kako čim lažje pridemo do svojih ciljev. Svoje ideje smo razvijali in jih ob pomoči Tadeja še bolj izpopolnili.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Na zadnji delavnici je sodeloval Leon Magdalenc. Vse skupine so svoje ideje predstavile, mentorji pa so jih ocenjevali in komentirali. Če se prav spomnim, smo tudi glasovali za najboljšo idejo. Leon nam je dal napotke, kako idejo izpeljati in jo še izboljšati. Predvsem pa kako pripraviti dober pitch.

Kot zaključni dogodek smo obiskali podjetje Donar, kjer nas je sprejel lastnik Matej Feguš. Razkazali so nam podjetje in nam pokazali svojo kolekcijo modernih in nekako nevsakdanjih stolov. Svoja spoznanja je z nami delila tudi Nina Božič. Na koncu smo dobili tudi diplome PKP. Od delavnic PKP sem veliko odnesel, naučil sem se inovativnosti in dobil veliko dobrih napotkov za uresničitev idej. Učili so nas kreativnosti in podjetništva, nas postavljali pred manjše ovire, večkrat smo morali eden po eden izražati svoje mnenje. Všeč mi je bil prost pouk in delo v skupinah.

Nejc Hafner, 4.b

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

5 3D Tiskanje Ker je prof. Zdenka Sušec zelo dinamična, kreativna in polna dobre energije je za nas organizirala predavanje za 3D tehnologijo. Igor Križanovski z Naravoslovne fakultete nam je predstavil osnove 3D tiskanja, njegovo prihodnost in vse tisto, kar lahko že natisnemo. Vsi smo bili šokirani, ko nam je rekel, da lahko natisnejo celo hrano. Delavnica je bila zelo zanimiva. Igor Križanovski nas je naučil tudi oblikovanja skodelice v Blenderju (3D program). Edino, kar obžalujem pri tej delavnici je to, da nam ni dejansko pokazal kako 3D tiskanje deluje v praksi. Vse nam je seveda prikazal na powerpointu, ampak žal printerja zaradi velikosti in teže ni mogel prinesti s seboj. Slika: Igor Križanovski na Roški

Srednja ekonomska ĹĄola Ljubljana, PodjetniĹĄki bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Kaj vse lahko natisnemo s 3 D tiskalnikom ?

Primeri 3 D tiskanja

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

6 OBISK StudiA moderna in sandi ČeŠkO

Lejna Sadić, 4. b V okviru predmeta Neposredno trženje, smo obiskali Studio Moderna v Šiški. Studio Moderna je vodilno podjetje za marketing v srednji in vzhodni Evropi. Že od devedesetih let prodajajo največje uspešnice TV – prodaje. Prodajajo veliko različnih produktov. Med njimi so najbolj znani Dormeo, Delimano, Kosmodisk in Top shop. Prisotni so v 21 državah Evrope in imajo že več milijonov zadovoljnih uporabnikov. V podjetju nas je sprejel direktor prodaje Studia Moderna, g. Duško Kos, ki je tudi dober prijatelj Sandija Češka. Kultura podjetja 'pohrusta' strategijo Vsi procesi in strukture pa so povsem brez pomena, če v podjetju ni primerne »kulture«. »Kultura podjetja 'pohrusta' strategijo. Ta je zgolj papir, kultura pa določa, kako zaposleni delujejo, predvsem takrat, ko niso podvrženi nadzoru nadrejenih«. Duško Kos http://startaj.finance.si/8701237

"Ne se pustiti zapeljati svojemu navdušenju ob posebnih dosežkih in prebojih. Venomer je potrebno posedovati primerno mero samokritičnosti." Predstavil nam je podjetje samo, nam opisal delo, načrt, vizijo in marketing podjetja, zaradi katerega so tako uspešni. Vse se je začelo z letom 1992. Od takrat je podjetje zelo uspešno. Ima veliko uporabnikov, poleg tega pa je njihovo ime zelo znano v Sloveniji. Kot sem že omenila prodajajo tudi po Evropi, vendar je poleg tega Dormeo zelo uspešno prodajan produkt na Japonskem. Duško Kos mladim naroča še: Iščite sodelavce, ki vas dopolnjujejo. Pri izbiri se osredotočite na njihovo znanje, lastnosti in sposobnosti. Čim več se naučite iz neuspehov, hitro jih analizirajte in na podlagi tega primerno ukrepajte.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Lastnik in soustanovitelj podjetja, g. Sandi Češko, nas je prišel osebno pozdravit in nam povedal nekaj besed. Med drugim tudi to, da je njihovo podjetje vedno tam, kjer je kupec.

Sllika z ustanoviteljem podjetja g. Sandijem Češkom in direktorjem prodaje g. Duškom Kosom

Z različnimi pristopi in zanimivimi reklamami se nam želijo čim bolj približati. Zelo dobro preučijo svojo persono in potencialnega kupca. Na to dodajo še veliko možnosti nakupa: preko telefona, interneta, direktno v njihovi trgovini ali v franšizah. Želijo, da so njihovi produkti okoli nas, kamorkoli se obrnemo. Naj smo zunaj ali doma, povsod jih videvamo. In prav zaradi tega so tako uspešni. Imajo zelo dobre reklame, ki nas pritegnejo. Njihova vizija je naše zadovoljstvo. Zelo jim je pomembno, da nam omogočijo osebni stik in pomoč. V podjetju so nas poučili o načinih uporabe direktnega marketinga. Uporabljajo več vrst marketinga: tele marketing, email marketing, tv marketing… Ker smo se veliko tega naučili že pri predmetu Neposredno trženje, nam je bilo predavnje toliko bolj zanimivo in poučno. Pokazali so nam, kako se ta orodja uporabljajo v praksi. Predstavili so nam celo ekipo, ki ustvarja reklame in nam pokazali tako najstarejše kot najnovejše reklame. Povedali so, kako se te reklame ustvarja, koliko časa in denarja za to porabijo, kako reklamo prilagodijo določenemu kupcu. Obisk Studia Moderna mi je bil všeč, saj je bil poučen ter zanimiv. Zelo sem vesela, da sem spoznala g. Sandija Češka, saj se mi je zdel zelo preprost človek. Ustvaril je zelo veliko in menim, da bi nam vsem moral biti vzor in spodbuda, da tudi sami začnemo ustvarjati in da smo bolj pogumni. Nikoli prej nisem obiskala Studia Moderna in menim, da je bila to zelo lepa in koristna izkušnja, saj je tudi osebje zelo prijazno.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Vtis 2 Špela Košmrl, 4.b Studio Moderna, d. o. o., je del skupine Studio Moderna, vodilnega podjetja za direktni marketing v Srednji in Vzhodni Evropi. V Sloveniji kupcem vse od začetka devetdesetih let ponujajo največje uspešnice TV- prodaje z vsega sveta. V četrtek, 11.2.2016, smo se v okviru predmeta Neposredno trženje, odpravili na obisk Studia Moderna. V Studiu Moderna smo spoznali različne dele podjetja, marketing in analitiko prodaje. Na obisk studia a smo se odpravili dijaki 4. in 5. letnika Srednje Ekonomske šole Ljubljana, Roška. Obisk studia Moderna se je začel ob 12. uri. S sošolci smo se dobili pred podjetjem, potem pa smo se s pomočjo dvigala povzpeli v poslovne prostore studia Moderna. Že, ko smo prišli v podjetje je tam vladalo prijetno in delavno vzdušje. Ob vstopu smo videli, kako se pogovarjajo po telefonu s potencialnimi kupci. Potem pa nas je ga. tajnica pospremila v sejno sobo, kjer je potekalo naše glavno predavanje. Predaval nam je gospod g. Duško Kos, direktor prodaje. Pogovarjali smo se o podjetju in o njihovem načinu komuniciranja s strankami. V drugem delu predstavitve pa nas je obiskal tudi ustanovitelj slovenske multinacionalke, gospod, Sandi Češko in nas seznanil z razgibano zgodovino podjetja in svojim inovativnim pogledom na podjetništvo. Dejal je, da nikoli ne smemo odlašati z idejo, ki bi jo lahko uresničili že danes, saj je možno, da nas jutri že nekdo prehiti. Sandi Češko se počuti dobro, ko hodi po robu, kjer ni gneče, pravi. Podjetje je nagnjeno k dobrem poslovanju, zato so mnenja kupcev zanj vedno na prvem mestu. Zelo pomembno jim je, da se približajo kupcu, mu nudijo osebni stik in pomoč, hkrati pa jih prepričujejo k nakupu izdelka. Glavni cilj podjetja so zadovoljni kupci in pozitivni poslovni rezultati. Meni se je zdelo predavanje zelo poučno in spoznala sem veliko novih stvari, za katere prej nisem vedela. Najbolj zanimivo mi je bilo predavanje gospe, ki nam je predstavila postopek izdelovanja reklam in hkrati tudi, kašno sporočilo prinašajo kupcem. Pokazali so nam tudi, kako preko metrike spremljajo prodajo izdelkov na spletni strani. Zelo zanimivo je bilo videti, kako spremljajo kupce na vsakem gibu, ki ga opravijo. Seveda je imel gospod Sandi Češko veliko poučnih in spodbudnih besed, ki mi dobo vstale v prijetnem spominu. Studio Moderna bi z veseljem še enkrat obiskala.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Nekaj misli podjetnika Sandija Češka  V preteklosti je bil dober izdelek ključ do uspeha, danes je takšnih izdelkov več kot kadarkoli, a pot do uspeha ni lažja, temveč veliko bolj zapletena.  Če bi z našimi merili ocenjevali ameriške podjetnike, bi bil Jobs tiran, Gates pa plagiator. http://www.primorske.si/  Misli pozitivno je za mnoge pri nas samo puhla fraza. Da je to res, sem spet spoznal, ko sem bral komentarje h kolumni, v kateri uspešna slovenska podjetnica pogumno deli svoje izkušnje bralci...  Rešite mojo težavo, pa vas vzamem v službo.  Ker pa živimo v časih, polnih presenečenj, v svetu, v katerem ni več jasnih pravil in vrednot, je treba zaradi previdnosti podvomiti tudi o najbolj smiselnih potezah. Sandi Češko

V ljubljanskem studiu Moderna

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

7 Delavnica INOVATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI: spirit V okviru pouka Neposrednega trženja smo obiskali poslovalnico NLB, kjer nam je Javna agencija za podjetništvo– Spirit pripravila podjetniško delavnico, v kateri smo morali izračunati stroške izdelave ograje. V glavnem matematična vprašanja. Čeprav se zdi, da zna vsak računati in da je matematika v srednji šoli skoraj nepotrebna, vam lahko povem, da 80% dijakov ni pravilno seštelo stroškov. Naučili so nas, da ni vse tako kot izgleda, in da je v izdelavi veliko več stroškov, kot se zdi na prvi pogled. Med seštevanjem stroškov so se prikazali še drugi stroški, ki jih sploh nismo predvideli in za temi stroški so prišli še drugi stroški itd. Naučili so nas, da moramo v poslovanje vstopiti preračunljivo in premišljeno, saj drugače hitro propademo. Čeprav so nam dali vse podatke in smo morali samo računati, so bila nekatera vprašanja res tricky ;) Tina Softič, 4.a

G. Boris Kunilo, s podjetja Spirit in naši dijaki na delavnici »Ograja«

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Damjan in Špela in Lejna

Tole je pa res potrebno dobro preračunati…

Srednja ekonomska ĹĄola Ljubljana, PodjetniĹĄki bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Lejna in Medina in na desni spodaj Klemen

Imeli smo se zelo dobro in zanimivo. Kot vidite je delo spet potekalo po ekipah.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

8 Persona dijaka seŠLJ Osebno ozadje: opravljena osnovna šola, rad bi postal ekonomist, nima težav s šolo. Demografija: star je 15 let, živi v centru mesta, blizu šole, socialno preskrbljen. Jernej Slavič, 4.b na desni

Označevalniki: učenec je miren, delaven in spoštuje profesorje, ima povprečne ocene, je »skuliran človek«, ki se rad druži in sodeluje pri projektih. Primarni cilji: dokončati srednjo ekonomsko šolo. Sekundarni cilji: nadaljevati šolanje na ekonomskem faksu ali katerem drugem faksu. Primarni izzivi: opraviti šolanje brez problema in postati dober ekonomist ali podjetnik. Sekundarni izzivi: pomagati kot vpliven ekonomist in se na ta način preživljati. Kaj lahko stori: Svoje cilje lahko uresniči, če se je pripravljen izobraževati. Če je uspešen v šoli, se mu bodo uresničili tudi njegovi sekundarni izzivi. Naša organizacija bodočim učencem predstavi tudi ekonomiste, ki se na ta način preživljajo. Resnični nadevki in izjave: tukaj napišemo realne izjave, ki motivirajo našega učenca npr.: »Želim postati ekonomist«

Tržno sporočanje: naš učenec se bo naučil osnove ekonomije, ki jo bo po šolanju, lahko uporabil na faksu in v resničnem življenju. Če jim bo učenec sledil, bo uspel (seveda če bo trdno delal ). »Elevator pitch«: Šolanje pri nas vam bo prišlo prav v realnem svetu. V svetu polnih ekonomistov, boste vi izstopali. Naučili se boste stvari, ki jih ekonomist mora znati in tudi tiste, ki jih še ne poznajo vsi ekonomisti. Le te osnove vas bojo pripeljale do cilja. Pridite in se nam pridružite, postanite to, kar ste vedno hoteli, postanite EKONOMIST, podjetnik…

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

9 Persona Canvas: Medina in Damjan, 4. b

Osebnost kupca -- Kdo so naši kupci? Kakšen je arhetip našega kupca? - Kakšne so njihove izkušnje? - Kaj jih najbolj zanima? - Kakšen je arhetip balansiranja njihovega profesionalnega in osebnega življenja?

Cilji - Kaj so ekonomski cilji naših kupcev? - Kaj so osebni cilji naših kupcev? - Kateri organizacijski cilji vplivajo na njihovo odločitev za nakup? Ponudbe - Kakšne so tipične ponudbe naših kupcev? - Kakšne so tipične industrije in strategije kupcev?

Način nakupa - Kakšen je nakupovalni proces naših kupcev? - Kako izgleda njihovo tipično nakupovanje? - Kako nakup vpliva na proces nakupa?

Čas - Kakšni so sezonski kupci? - Kako denar vpliva na naše načrtovanje nakupa? - Kakšen je nakupovalni krog/čas?

- Kateri programi in projekti so pomembni?

Mišljenje kupca

Zakaj kupiti?

- Katera navade/bolečine nam lahko pomagajo pri nakupu?

- Kako se naši kupci odločajo?

- Kakšne poglede in stališča imajo naši kupci? -Kako mišljenje kupca vpliva na nakupovanje? Sporočanje - Kakšne načine sporočanja bi uporabili?

- Kako se kupci odločajo med nakupom, za / proti? - Kako razmišljanje kupca vpliva na »zakaj« se odločiti za nakup?

- Na kakšnem socialnem položaju? - Katere zunanje kanale uporabljajo kupci?

Vsebina in informacije Vpliv interesne skupine, nakupovalne skupine

- Katere so ključne interesne skupine?

- Na katere informacije in vsebino se kupci zanesejo? - Kaj kupci izkoristijo in katero vsebino posredujejo?

- Kateri so zunanji in notranji vplivi? - Kdo prisostvuje pri nakupovalnih skupinah? - Kakšno vlogo ima osebnost kupca pri nakupovalni skupini?

- Kateri tipi vsebine vplivajo na nakupovalne odločitve? - Kako kupci pridobijo informacije?

- Kdo vpliva na dogovorjen proces?

Delno prevedeno in povzeto po: http://tonyzambito.com/10-ways-b2b-buyers-deeply-buyer-persona-canvas/

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

CILJNI KUPCI V »HIŠICI Z ZELENJAVO«

»Kupci meni zaupajo, da je zelenjava dobra, jaz njim, da plačujejo.«

Tilen Peterka, 5.A

http://www.delo.si/nedelo/mini-hisica-mega-zaupanje.html

Naši kupci so stranke, ki skrbijo za gospodinjstvo in priskrbijo hrano družini. Med kupci prevladuje ženski spol. Starost strank je približno od 18 let naprej.

Cilj kupca je za svoj denar dobiti največ. Osebni cilj pa je zadovoljitev lastnih potreb kupca glede zdravja, s kakovostno svežo zelenjavo.

Nakup se izvrši zelo hitro. Ko stranka prispe pred trgovinico, pregleda svežo ponudbo. Kupci imajo radi svoj izbor, brez vsiljevanja prodajalca. Tako si sami izberejo, kar želijo. Vse izbrane izdelke kupci plačajo tako, da vržejo denar v malo skrinjico in nato odidejo. Kupci imajo radi nove stvari, nove izdelke ter inovativne recepte.

Razmišljanje kupcev je naravnano k zdravemu življenju z uživanjem domače in naravno pridelane hrane…

Zaradi ugodne cene, kakovosti same zelenjave in svežine, ki jo ponujamo.

Sprejemanje informacij poteka preko same oglaševalne stene na hišici, preko spletne strani, spremljajo pa nas lahko na Facebook strani.

Pobuda našim strankam je zdravo in kakovostno življenje. Želijo si tudi razvoja hišice in seveda širitve ponudbe izdelkov.

Čas nakupovanja traja približno 3 minute, kar je izredno hitro. Hkrati so stranke zadovoljne z bližino hišice regionalni cesti, saj tako na poti domov ali v službo nakupijo potrebne izdelke.

Razmišljanje kupcev o zdravi in okusni hrani zelo vpliva na njihovo nakupovalno navado. V našem primeru so kupci osveščeni o tem, kako pomembna je zelenjava, ki je pridelana v bližini, na naši kmetiji in na sonaraven način.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

11 RAZmIŠLJAnJe: Costumer ali Buyer ? Tim Smole, 5. a KRZNARSTVO SMOLE

Pisalo se je konec leta 2014, ko je bila sezona krzna in usnja na vrhuncu, ne samo zaradi mraza, ampak tudi zaradi nakupovanja božičnih ter novoletnih daril. Z družino smo se pogovarjali, da bi ob vsakem prodanem izdelku lahko iztržili 15% deleža po že odbitem ddv-ju, ki je bil takrat še tolerantnih 20%. Zgodba se je pričela nekega sredinega jutra, ko sem bil odgovoren za delo v trgovini. Čez cel dan je bila gneča in artikli so se prodajali za šalo. V glavi, so se mi takrat, kot 20 letnemu dijaku, odvijale računske operacije z odbitimi 15%. Zavedal sem, da bo vikend s finančne strani zelo ugoden, in glej ga zlomka, ravno ko sem hotel zapreti trgovino, je prišel moški srednjih let, v obleki, s kravato in poslovnim kovčkom. Začutil sem, da pri gospodu denar ni problem, zato pograbil poslovno priložnost ter mu z veseljem odgovarjal na vsa njegova vprašanja v zvezi z krznom. Želel je kupiti plašč za svojo najdražjo, ki si ga je že dolgo želela. Celoten pogovor je potekal v smislu: »Pozdravljeni, vam smem kako pomagati ?« Seveda je iskal najlepši plašč za svojo ženo. Strinjala sva se, da seveda najlepši plašč ni nujno vedno najdražji, se nasmehnila in nato nadaljevala najin poslovni pogovor. Pregledala sva vse plašče, iz različnih materialov in barv. Predlagal sem mu, naj se raje oglasi z ženo, ker bo najbolj vedela, če je plašč primerne velikosti, in če je morebiti ne veže čez ramena/hrbet. Zopet se je nasmehnil in mi odgovoril, da s poskušanjem oblačil z ženo nimata problema, saj imata enako širino ramen in pasu. Razlikovala sta se samo v višini. Po podaljšanem urniku za celo uro, sva le izbrala primeren plašč za gospo. Gospod je plačal kar zajeten znesek z gotovino in tako sem si z veseljem odtrgal svoj kos pogače, kar mi je kasneje omogočilo novoletno žuranje brez slabe vesti, skozi celotne novoletne počitnice. Poleg tega je bil gospod z mojim delom zelo zadovoljen in je sporočil tudi v firmo, da sem kot prodajalec zelo prijazen in dobro strokovno podkovan. To se mi zdi nujno, če hočeš uspeti v nelagodnih časih, v kakršnih živimo. Ob koncu dneva, ko sem sedel ob kaminu, sem razmišljal denarju, ki sem si ga pošteno prislužil. Prešinilo me je, da denar ni tisti, ki je najbolj pomemben, ampak je najbolj pomemben odnos do kupcev, ki ti kasneje omogočijo dobiček. Od takrat naprej sem mnenja da, je odnos »costumer« ali »buyer« najpomembnejši faktor uspešnega poslovanja. K temu pa spada tudi dobra ustna reklama kupca, ki se kasneje se širi po celem mestu in medmrežju. Saj veste kako pravijo, dober glas seže v deveto vas. To je bila le ena izmed mnogih zgodb z naše trgovine s tradicijo.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Vsebinski marketing Rok Tomažič, 4. b

Ime mi je Rok Tomažič in obiskujem predmet Neposredno trženje na Srednji ekonomski šoli Ljubljana. Na šolo sem prišel z namenom, da se zbližam z ekonomijo in trženjem, saj verjamem, da se brez razumevanja teh dveh pojmov v življenju ne bom dobro znašel in uspel. Tema mojega razmišljanja v našem biltenu je vsebinski marketing v Sloveniji. Razumevanje in dojemanje tega, kaj vsebinski marketing sploh je, je veliko. Pojem si skoraj vsak posameznik razlaga drugače, veliko ljudi ga uporablja, malo ljudi pa si ga dejansko zna predstavljati. Kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji vse več agencij, ki po novem, zagotavljajo storitve vsebinskega marketinga. Vsebinski marketing je strateška marketinška metoda ustvarjanja in distribucije relevantne, kakovostne in dosledne vsebine z namenom, da bi pritegnil in pridobil natančno definirano ciljno skupino in tako dosegal dolgoročne zastavljene poslovne in komunikacijske cilje. Strategija vsebinskega marketinga je sestavljena iz analize trga, opredelitve ciljev ter ciljne publike, določitve ustreznih vsebin in ustreznih kanalov, ter sestava koledarja objavljanja vsebin. Svet trženja je predvsem v tujini zaznamoval pojav tako imenovanega vsebinskega trženja oziroma vsebinskega marketinga. Omenjeni koncept pa glede na svojo učinkovitost v Slovenijo prodira prepočasi. Koncept vsebinskega marketinga bi lahko razdelili na dve podzvrsti: klasični vsebinski marketing in digitalni vsebinski marketing. Klasični je v večji povezavi s tradicionalnimi mediji. Digitalni pa je v povezavi z modernejšimi digitalnimi mediji in komunikacijskimi kanali. Strategija vsebinskega marketinga pa je lahko preplet klasičnega in digitalnega vsebinskega marketinga. Vsebinski marketing lahko označimo za preplet znanosti in umetnosti pri ustvarjanju in posredovanju vsebin. Seveda je cilj vsakega vsebinskega marketinga nakup. Glavna agencija, ki se ukvarja z vsebinskim marketingom je Poslovni mediji, ki jo vodi Nenad Senić. Poslovni mediji je prva slovenska, mednarodno prepoznavna komunikacijska agencija na področju vsebinskega marketinga. Razumejo se na pomen vsebine in poznajo poti do učinkovitih dolgoročnih rešitev. Specializirani so na področju strateškega razvoja, vsebinskih komunikacijskih konceptov, ter produkcije in izvedbe kreativnih in inovativnih rešitev. Veliko ljudi meni in celo trdi, da dandanes vsebinski marketing ni učinkovit, vendar pa se mnenje množice počasi spreminja, saj se zanj odloča vse več večjih slovenskih podjetij. Za vsebinski marketing se torej odločajo podjetja kot so Nova Ljubljanska banka (NLB), Škoda, Adria Mobil in še mnogo drugih. Vsebinski marketing je zelo inovativen način trgovanja, zato je mnogim podjetnikom še neznan in nepreverjen način.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

V Sloveniji uporaba vsebinskega marketinga narašča, zaradi vedno boljšega poznavanja le tega. Glavni vir vsebinskega marketinga pa je internet, zato bo uporaba vsebinskega marketinga še dolgo naraščala. Po mojem mnenju se mora vsebinski marketing najprej močno dokazati, in ko bomo lahko zabeležili kakšno konkretno rast samega marketinga na trgu, bo uporaba naglo narastla. Z vsebinskim marketingom se, razen pri pouku, v življenju še nisem srečal, vendar sem zelo vesel, da sem ga lahko bolje spoznal.

Razlika med vsebinskim in tradicionalnim marketingom

http://sodobnimarketing.com/vsebinski-marketing-vs-tradicionalni-marketing/

Tuji izrazi:  Inbound marketing -> Pridobivanje interesa (npr. Vsebinski marketing).  Outbound marketing -> Tradicionalni marketing, ki ga poznamo.

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

Za konec

Za zaključek lahko povem, da sem od predmeta Neposredno trženje zelo veliko odnesel, in da mi bodo v prihodnosti prišla prav vsa znanja, predavanja ter nasveti prof. Zdenke Sušec. Predmet je bil zelo razgiban in raznolik, nikoli si nismo skočili v lase. Predmet sem z veseljem obiskoval, saj smo se tam vedno zabavali, nikoli ni bilo navadnega pouka in učenja. Vedno znova smo pokazali, kaj vse znamo in česa smo sposobni. Od znanja, špagetnih stolpov do pisanja podjetniških zgodbic in igranja z vrvicami… Delali smo kot ekipa. Ne obžalujem vpisa na ta predmet in bi se nanj ponovno vpisal. Prijatelji za vedno!

Ivo Knaus 4. a

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten 2015-2015, 4. in 5. letnik________________________

14 NASVETI, NASVETI, nasveti Kaj mladim svetujejo znani podjetniki in ustvarjalci,

ki v okviru projekta Pogumni Kreativni Podjetni mlade vzpodbujajo h kreativnemu razmišljanju, jih motivirajo in aktivirajo, mladim iz lastnih izkušenj svetujejo: 1. Ne verjemite tistim, ki pravijo, da morate slediti svojim sanjam. Če bi Steve Jobs sledil svojim, bi vodil kakšen ZEN center v pozabljeni zakotni vasi v Ameriki. 2. Ne verjemite priročnikom. Pišejo jih tisti, ki niso nikoli imeli jajc, da bi z glavo udarili v zid povprečnosti. 3. Ne verjemite podjetnikom. Ti so vsi pametni za nazaj. Leon Magdalenc, strokovnjak za javno nastopanje, avtor mnogih člankov o televiziji, radiu, medijskih nastopih in komunikacijskih vprašanjih. Iz lastnih izkušenj vem, da je veliko lažje eksperimentirati in začenjat stvari, ko si mlad. Sicer izkušenj še nimaš, a zato lahko veliko več reskiraš in z glavo porušiš kakšen zid. Marin Medak, najmlajši kapitan veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik in edini Slovenec, ki je opravil to pot. V življenju ni napačnih odgovorov. V šoli so, v življenju pa ne. Tadej Zajšek, strateški svetovalec in strokovnjak za digitalni marketing ter razvoj novih izdelkov, sicer podjetnik od otroštva. Prvi človekov sovražnik je strah. Zato ima prednost tisti, ki ima pogum, pobudo in voljo. Ksenja Perko, motivatorka, povezovalka in trenerka soustanoviteljica in direktorica mladinske organizacije TiPovej!

uresničevanje

idej,

Znanje in izkušnje so univerzalne, ne izključno tvoje ali moje, pripadajo nam vsem. Iz njihove izmenjave pridobivamo vsi, tako tisti, ki jih na prvi pogled dajemo, kot tisti, ki jih dobite direkt v glavo (v primeru PKP)...kajti z vprašanji, ki jih postavljajte (!), provokacijami ipd jih testirate & presprašujete in tako dejansko generirate nove in nove! Andrej Mercina, arhitekt ter ustanovitelj pisec kolumne o kreativnosti v Delu.

direktor

biroja

Trije

arhitekti,