Srednja ekonomska šola Ljubljana

Roška cesta 2, 1000 Ljubljana

PODJETNIŠKI BILTEN NEPOSREDNO TRŽENJE GENERACIJA 2016/2017

Avtorice: Nika Osmić, Ivana Brusač, Ilvana Ramdedović, 4.c

Mentorica: Zdenka Sušec, prof.

Ljubljana, maj 2017

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

Kazalo 1. Uvod__________________________________________________________________2 2. Kdo smo_______________________________________________________________3 3. Gazela 2016 ____________________________________________________________4 4. Pogumni, kreativni, podjetni - ŠOLA ZA LAJF DELAVNICE _________________________6 5. Socialna omrežja in direktni marketing _______________________________________9 6. MailChimp_____________________________________________________________11 7. Obisk mlade ameriške podjetnice Sheene Lindahl

_____________________ _ 12

8. Studio Moderna ________________________________________________________12 9. Intervju s podjetnikom Sandijem Češkom ___________________________________13 10. Za konec ______________________________________________________________16

2

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

1.

UVOD

V podjetniškem biltenu bi vam, s pomočjo intervjuja z g. Sandijem Češkom in ostalih člankov, radi predstavili, kako je šolsko leto generacije 2016/17, v okviru izbirnega predmeta Neposredno trženje pravzaprav potekalo.

Predmet smo obiskovali dijaki 4. in 5 letnikov. Vsi skupaj smo se vsak četrtek ob 12.40 uri zbrali v prostorih šolske knjižnice ter iz tedna v teden pridobivali in nadgrajevali svoje podjetniško znanje ter se družili vse do 15.05 ure.

Znanje smo pridobivali na malo drugačen način kot smo ga sicer vajeni. Naša profesorica Zdenka Sušec, s pomočjo katere smo naredili prve korake v svet podjetništva, nam je učne ure popestrila z njenim, prav posebnim načinom dela, saj ni minila ura, da ne bi delali v skupinah - timsko delo. Bilo je veliko praktičnega in tudi terenskega dela. Zaradi tega so nam ure hitro minile in smo od njih veliko odnesli.

3

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

2. KDO SMO? Naš team sestavljajo: ● Zdenka Sušec, prof.

4. letnik ● ● ● ● ● ● ● ● ● ●

Ilvana Ramdedović Ivana Brusač Nika Osmić Alma Sijamhodžić Elvis Bošnjak Gazmend Shabani Adelisa Rekanović Nik Rajterič Matjaž Pučko Damira Šabić

5. letnik ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ●

Jaka Potočnik Juš Mlinar Ilma Majdanac Hanah Burnazović Maša Klobčar Simona Smrtnik Matevž Jevnikar Ermin Batić Jure Zajc Djenneta Mahić Peter Poženel Tadej Pekolj Nadja Bulat

4

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

3. OSREDNJESLOVENSKA GAZELA 2016 Janez Novak, polovični solastnik podjetja in tudi njegov direktor, je prepričan, da je poleg njih, v Sloveniji še veliko odličnih podjetij in svetuje, da naj jih ne bo strah javnosti pokazati svojih dobrih praks. Z njim smo se pogovarjali po razglasitvi njegovega podjetja za Gazelo osrednje Slovenje 2016.

Nominiranci za gazelo osrednje Slovenije – Aerosol, Duol in vi – ste podjetja z zelo različnih področij, vsi zelo propulzivni s svojimi nišnimi izdelki… To dokazuje, da si lahko dober v katerikoli dejavnosti, če imaš zamisli in če sistematično slediš uresničitvi svoje vizije.

Na seznamu 100 najhitreje rastočih podjetij osrednje Slovenije po indeksu rasti prodaje med letoma 2010 in 2015 ima kar dve tretjini podjetij sedež v Ljubljani. Je potrebna neke vrste decentralizacija?

To je razmislek za naše odločevalce. Ljubljana verjetno res ponuja drugačne možnosti, kot jih lahko druge občine. Je pa res, da smo mi pred leti zaradi pomanjkanja ustreznega prostora in pod ugodnimi pogoji upravo in proizvodnjo preselili v obrtno cono Komenda. Ljubljana je univerzitetno mesto, kar pomeni, da je center znanja. In iz ustanov znanja tisti, ki napredujejo, po navadi tudi črpajo. Med njimi smo tudi mi. Lani smo s Fakulteto za elektrotehniko postavili skupni razvojni center za razvoj novih čipov.

Tudi izbor Gazela je letos naredil korak v smeri povezovanja podjetij in izobraževalnih ustanov, saj regijski izbori potekajo v šolskih centrih.

To je dobro. Sem pa pričakoval več srednješolcev, predvsem pa, da bo kar vršalo od njihovih vprašanj, kako nam je uspelo postaviti podjetje in kako lahko s podjetništvom začnejo tudi sami. Če pa so učitelji odnesli kaj z današnjega dogodka in če bodo znali to posredovati učencem, da bodo lahko svoje zamisli tudi uresničili, je dogodek dosegel svoj namen. Po mojem mnenju bi učitelji lahko naredili še več pri vzgoji mladih za njihov osebni razvoj. Tukaj je še veliko prostora za izboljšanje.

Mladi namreč v večini primerov živijo v coni udobja, saj jim je vse dosegljivo. Več udobja, kot bomo ustvarili, manj bo potreb po tem, da bi sami kaj naredili.

5

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

Kako mlade torej aktivirati?

To se bo verjetno zgodilo samo od sebe, saj se krize dogajajo ciklično. Pozivam pa, da naj naša družba gleda dovolj naprej, naj predvideva tokove in dogajanja, tako kot moramo to početi v podjetjih. Biti moramo sposobni vnaprej predvidevati, kaj se bo dogajalo v našem poslu, in videti tudi tveganja. Naša družba naj torej opazuje dogajanja in se pripravlja na slabe čase. Mi v podjetju zelo resno jemljemo tveganja, ki prihajajo tako iz širšega, političnega svetovnega okolja kot iz lokalnih gospodarskih okolij.

Lani ste ustvarili dobrih 14,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, zaposlujete že 114 ljudi. Kakšna so vaša kratkoročna pričakovanja, bo rast lahko še naprej tako dinamična?

Pričakujem 20-odstotno letno rast. Lansko leto je bilo res izjemno. Lahko pa nas še kaj pozitivno preseneti, ker imamo še nekaj novih izdelkov, ki še niso na trgu. So pa tako unikatni, da ne moremo zanesljivo napovedati, ali bodo na trgu tudi dobro sprejeti. Nekateri kupci se namreč unikatnosti tudi izogibajo, ker to pomeni, da bodo od nas preveč odvisni. S tem namreč lahko nastanejo določena tveganja, ki jih v svoji dobaviteljski verigi nočejo imeti, saj bi odvisnost od nas zanje pomenila, da nimajo alternativnih dobaviteljev.

Prav zaradi tveganja v dobaviteljski verigi boste morali poiskati dodatno lokacijo za proizvodnjo.

To zahteva od nas eden naših večjih kupcev. Kar je razumljivo, saj noče ogroziti svojega poslovanja, če bi se pri nas v Komendi zgodilo kaj nepredvidljivega in ne bi bili sposobni pravočasno dostaviti izdelkov.

Največ prodate v ZDA – 45 odstotkov, tudi v Evropi ste uspešno vzpostavili prodajno mrežo. Kateri trg je torej vaš največji izziv?

Kitajska in jugovzhodna Azija. Koreja je velik trg za robote, sodelujemo pa tudi že z japonsko Yaskawo. Našo senzoriko smo že vgradili v Yaskawin protokol komunikacije za nadzorne sisteme. To nam bo verjetno odprlo nove poti na azijski trg. Radi bi bili povsod tam, kjer se da dobro zaslužiti. Zato ves čas preverjamo trg in spremljamo tveganja. Skušamo narediti čim bolje za čim lažjo uporabo, vendar tako, da imamo znanje zaščiteno. Le tako lahko zaslužimo več. Davkoplačevalski vložek v naše raziskovanje ostane varen in še več – postane donosen tudi za državo. Naša država bi morala dajati davčne olajšave na uvedene patente, kot velja na primer v Veliki Britaniji.

6

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

Kako pa spremljate konkurenco?

Predvsem jo ves čas spremljamo na področju patentov. Mesečno pregledujemo in spremljamo vse naše konkurente ter vse njihove patentne prijave. Tako lahko še pravočasno ustavimo svoj razvoj, če vidimo, da smo nekomu kršili patent. To se nam je namreč že zgodilo. Predvsem pa pohitimo s prijavo svojih izdelkov, za katere vemo, da še niso patentirani.

Na Gazeli osrednjeslovenske regije

4. POGUMNI, KREATIVNI, PODJETNI - ŠOLA ZA LAJF V šolskem letu 2016/17 smo se, pod nadzorom profesorice Zdenke Sušec in profesorja Janeza Zupana, udeleževali številnih delavnic pod okvirom programa Šola za lajf. Bili smo del delavnice za pogumne, kreativne in podjetne. Zbirali smo se dijaki četrtih in 5. letnikov in razvijali idejo, ki smo si jo izbrali na prvi delavnici.

Na vsaki delavnici nas je spremljal in s fotografijami beležil spomine Gaj Jordan Cizej.

7

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

Uvodna delavnica Na prvi delavnici smo se zbrali dijaki, profesorja in vsi člani programa Šola za lajf, ki so nam v prihodnjih tednih predavali in nas izobraževali: Sonja Čandek, Matej Feguš, Ksenja Perko, Andrej Mercina, Leon Magdalenc in Tadej Zajšek. Pridružil se nam je tudi poseben gost Marin Medak, kajakaš, ki je kot edini Slovenec prečkal Atlantik. Predaval nam je o svoji pustolovščini (od začetkov, ko je dobil idejo, njegovo potovanje preko Atlantika, pa vse do trenutkov, ko je predstavil še eno od svojih zamisli). Slednja zamisel je bila bolj poslovnega tipa, saj je ustanovil svoje podjetje, ki izdeluje kajakaške obeske za ključe.

Kmalu za tem pa smo že izbrali idejo za poslovno načrtovanje. Izbirali smo med avtošolo, »Helti Fudom« in »Hengin' Placem«.

Izbrali smo slednjo jo skozi celotne nadaljnje delavnice tudi razvijali.

Delavnica z Matejem Fegušem Na drugi delavnici se nam je nekoliko bolje predstavil Matej Feguš, ki je med drugim tudi lastnik in generalni direktor podjetja Donar d.o.o., ki ustvarja in prodaja nekoliko drugačne in zdrave oblike proizvodov, ki omogočajo sedenje. Ker smo si izbrali Hengin' Plac, smo razmišljali, kaj vse bi radi na tem prostoru imeli. Želeli smo si bazen, kombinirane prostore, prostore za zabavo, WiFi, studio, opremo, celodnevni odpiralni čas itd..

8

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

Delnica z arhitektom Andrejem Mercino Iskali smo možne rešitve, kako naše ideje strniti v celoto, ki je lahko uresničljiva in celotni ekipi ustreza. Pri tem nam je pomagal Andrej Mercina, ki je opravlja delo arhitekta. Za idealni prostor smo si izbrali streho Konzorcija. Spet smo se razdelili po skupinah in skušali na ustvarjalen način prikazati našo predstavo o prostoru za druženje, ki bi se nahajalo na izbrani lokaciji. Vsaka skupina je imela svoje izvirne ideje. Nekateri so prioriteto videli v bazenu, nekateri v adrenalinskih aktivnostih, tretjim so bile pomembne zabave.

Delavnica s podjetnikom Tadejem Zajškom Na četrtem zboru smo se poglobili v nekoliko bolj zahtevne oblike uresničevanja zastavljenih ciljev. Na to temo nas je pripravljal Tadej Zajšek, ki je strokovnjak na področju izdelave poslovnega načrta. Pogledali smo si, na sicer zelo obširen način, kako segmentirati kupce, najti ključne aktivnosti, poslovne kanale in razmerja, viri zaslužka ipd.. Sodelovali smo z istimi ekipami, ki smo jih že sestavili na prejšnjih srečanjih.

Delavnica z učiteljem javnega govorništva Leonom Magdalencem Ime pete delavnice se glasi: Moja ideja se predstavi. Spremljal nas je zelo dinamičen govorec, Leon Magdalenc. Poskušal nam je razložiti in pojasniti, kaj so glavni razlogi za tremo pri nastopanju, kako se je znebiti oziroma jo kontrolirati, kako stopiti v stik z bodočimi kupci in vlagatelji in po čem lahko izstopamo od konkurence. Sami smo tudi poskusili predstaviti našo idejo oziroma projekt. Postavili smo se pred kamero in nagovorili zbrano množico. Leon ni bil najbolj prepričan v naše nastope, saj nismo popolnoma razumeli zahtev, a nas je na koncu vendarle spravil k pravemu razmišljanju.

Zaključna delavnica Na zadnjemu srečanju smo se srečali s celotno ekipo izvajalcev delavnic, v podjetju Donar, kjer smo si lahko ogledali njihove izdelke, poslušali o poslovanju podjetja, pridobili diplome oziroma priznanja za sodelovanje v delavnicah in se na koncu tudi posladkali. Predstavil se nam je tudi umetniški direktor, VBG oblikovalskega studia, Gregor Žakelj. Spregovoril je o svoji življenjski poti in oblikovanju. Njegov studio je prepoznaven Gregor Žakelj je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi tudi nagrado Golden Drum.

Zaključno druženje je bilo kratko, zabavno in prijetno. Sklenili smo konec delavnic, na katerih smo se ogromno naučili, zabavali in pridobili ogromno izkušenj, ki nam bodo lahko pomagale v prihodnosti.

Elvis Bošnjak, 4.C

9

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

5.

SOCIALNA OMREŽJA IN DIREKTNI MARKETING

Neposredno trženje (direktni marketing) je ciljno komuniciranje, ki nam omogoča vzpostaviti oseben odnos s stranko in predvsem takojšen in izmerljiv odziv. Je stroškovno učinkovito orodje ravno zaradi ciljnega komuniciranja s posameznimi ciljnimi skupinami, ki jih družijo določene skupne značilnosti.

Dobra baza podatkov je temelj neposrednega trženja. Najpogostejše orodje neposrednega trženja je direktna pošta. Neposredno trženje, še posebej, če je v kombinaciji z oglaševanjem je eno izmed najučinkovitejših načinov pridobivanja kupcev. Orodja neposrednega trženja se delijo na prodajno pismo, e-pošto, telefonsko trženje, razne sejme ter na internet in internetne strani. V današnjem času pa se je zelo povečala prodaja preko socialnih omrežji.

V 21. stoletju so se socialna omrežja in direktni marketing zelo povezala. Na svetu trenutno 2 milijardi ljudi uporablja socialna omrežja. Namenjena so povezovanju, preganjanju dolgčasa, zabavi, izobraževanju.. Postala so prav tako zanimiva za podjetja. Zelo veliko časa, preživimo z elektronskimi napravami in s prebiranjem novih vsebin, ki so objavljena na socialnih omrežjih.

Pri nas je najbolj razširjena uporaba Facebooka, tako kot tudi Instagram, sledita mu Twitter in Snapchat. Za Facebook in Instagram je precej značilna slikovna komunikacija z potencialnimi kupci. Komunikacija temelji na nebesednem komuniciranju. Na Twitter, pa velja precej verbalna komunikacija med prodajalci in kupci. V sodobni družbi imajo socialna omrežja veliko težo pri ustvarjanju podobe in »imidža« podjetja. Nudijo zelo sproščen in malo manj poslovni odnos med stranko in potencilanim kupcem. Zaradi novega trenda in načina komuniciranja, podjetja veliko časa in denarja namenjajo ureditvi in optimizaciji socialnih omrežij in internetnih strani. Poleg prepoznavnosti podjetja, socialna omrežja pripomorejo tudi k večanju prodaje. Zato podjetja, ki vložijo določen znesek za izdelavo in optimizacijo socialnih omrežji dobijo tudi povrnjen denar z prodajo.

Zaradi vedno večjega trenda prodaje preko socialnih omrežjih, bom omenila tudi njihove prednosti.

- Hitro in natančno pridobimo veliko statističnih podatkov o potencialnih kupcih - Dobimo celotno sliko o naših obiskovalcih. (kakšni so njihovi interesi, navade, običaji, demografske in geografske značilnosti).

- Tako si gradimo odnos z potencialnimi kupci in pripomoremo k izboljševanju imidža podjetja.

- Poskusimo možnost ciljanih oglasov (dobra baza kupcev).

- Poskušamo ugotoviti značilnosti določnega kupca in ga poskušamo prepričati v nakup.

10

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

Podjetja pri besedi socialna omrežja ločijo dva pojma. Lahko gre le za vzdrževanje oziroma vodenje internetne strani in za oglaševanje določenega izdelka ali skupine izdelkov. Večina podjetji se odloča za oba pristopa, saj tako najlažje izkoristijo potencial in prednost sočlanih omrežji.

Podjetja pa uporabljajo socialna omrežja za različne namene in za uresničitev različnih ciljev. Večina si na podlagi zbranih podatkov naredi marketinški načrt in komunikacijsko pot. Cilje si podjetje mora zastaviti natančno, realno in merljivo, saj je to temeljno za uspešno napredovanje in promocijo. Oglaševanje je tudi zelo pomembno saj tako podjetje dobi nove kontakte in potencialne kupce, izboljša odnose s strankami in je konkurenčno z drugimi podjetji.

Veliko spremembe pri prodaji in komunikaciji je prinesel internet in s tem tudi socialna omrežja, internetne strani in e-mail marketing. Od prodaje in nakupa nas danes loči le en klik, prej je bila prodaja bolj osebna, prodajalec (ponudnik) je imel s stranko določen osebni odnos. Danes pa imamo zelo veliko ponudnikov enakih artiklov in storitev, zato smo z določenimi oglasi in ponudbami zasičeni. Danes ima zelo veliko vlogo imidž podjetja, optimizacija internetne strani in način kako prenašajo informacije na socialna omrežja.

Hanah Burnazović, 5.a

Vir: http://institute.wycliffecollege.ca/2016/02/social-media-evangelists-2/

11

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

6.

MAILCHIMP

MailChimp je ponudnik storitev marketinga preko elektronske pošte, ki deluje od leta 2001. Storitve so bile na začetku plačljive, kasneje pa so dodali tudi brezplačno različico. Logotip podjetja je šimpanz. MailChimp omogoča ustvarjanje seznamov strank, ponuja izdelovanje poljubnih predlog elektronske pošte ter vzpostavljanje marketinških kampanj za masovno pošiljanje elektronske pošte.

MailChimp je preprost za uporabo in je ugoden marketinški kanal za začetnike, saj je brezplačen do 12.000 poslanih sporočil ter do 2000 naročnikov. Poleg nabiranja naročnikov ter razpošiljanja elektronske pošte, MailChimp ponuja še možnosti ustvarjanja privlačnih e-mail predlog in nastavljanja samodejnih odgovorov. Kasneje, ko že razpošljete e-novice ali ponudbe, vam MailChimp omogoča še pregled poročila ter statistike poslanih kampanj.

MailChimp vsebuje mnogo funkcionalnosti, od enostavnejših za začetnike do naprednejših nastavitev zahtevnejšega marketinga. Zagotovo je najboljša funkcija ta, da omogoča enostaven uvoz naročnikov. Poskrbi tudi, da se takoj ob uvozu morebitni podvojeni naročniki odstranijo. Sezname kontaktov lahko dodatno razdelimo na segmente, skupine in VIP naročnike, ter na podlagi tega pripravimo prilagojene kampanje. Nezahtevne mailing predloge so enostavne za pripravo s pomočjo Drag&Drop urejevalnika. Zahtevnejše pa potrebujejo osnovno HTML znanje, možno pa jih je tudi kupiti. Za pošiljanje elektronske pošte MailChimp vsebuje tudi Autorespond funkcijo. Gre za funkcijo elektronskih sporočil, ki se ob določeni dejavnosti naročnika pošljejo samodejno. Kampanje lahko razpošiljamo glede na sezname naročnikov ali določimo točen datum in uro pošiljanja.

Vsa analitika in metrike so pospravljene znotraj posamezne kampanije. MailChimp vam omogoča, da spremljate v realnem času uspešnost vaše kampanije. Točno lahko vidite, koliko ljudi je prejelo e-mail, koliko e-mail-ov je bilo odprtih, kolikokrat je kdo odprl e-mail in podobno.

Maša Klobčar 5. a

Vir: https://www.volusion.com/marketplace/mailchimp 12

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

7. OBISK MLADE AMERIŠKE PODJETNICE SHEENE LINDAHL Pri pouku smo gostili podjetnico iz Združenih držav Amerike, Sheeno Lindahl, ki je predsednica in soustanoviteljica globalne organizacije Empact, ki spodbuja širitev podjetniške kulture. Predstavila nam svojo izvirno podjetniško zgodbo. Sheena je kot mlada podjetnica uspela že pri sedemnajstih letih. Z denarjem, ki ga je zaslužila s svojim delom, si je plačala letno šolnino na New Yorški univerzi (več kot $30,000).

V šoli je bila uspešna, delala je v rednih službah, ki jih je oboževala in tudi sama soustanovila podjetje. Leta 2005 jo je Business Week uvrstil med 25 najboljših ameriških podjetnikov, mlajših od 25 let.

V pogovoru z njo smo iz prve roke izvedeli, kako najhitreje uspeti. Postavila nam je tudi nekaj zanimivih izzivov, ki smo jih uspešno rešili. Sheena je poudarila, zapustiti cono udobja in ves čas biti proaktivni.

8. OBISK STUDIA MODERNA V sredo, 15.2.2017, smo obiskali Studio Moderna. Na obisku smo bili deležni zelo poučnega in zanimivega predavanja o prodaji, internetu in telekomunikaciji.

Studio Moderna je slovensko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992. Ustanovila sta ga Sandi Češko in Lidija Dolanc. Skozi zgodovino je podjetje postalo eno najbolj uspešnih slovenskih podjetij, ki danes posluje kar po 20 državah Evrope. Vse se je začelo v Zagorju pri Savi. Podjetje je svojo prvo fazo začelo kot garažno podjetje.

Prvi izdelek, ki ga je Studio Moderna začel proizvajati je Kosmodisk. Izdelek je spremenil način življenja že tisočim ljudem. Podjetje je po tem izdelku začelo svojo pot proti velikemu uspehu.

Na predstavitvi smo bili deležni predavanja o uspešni prodaji. Predavatelj Lovro Peterlin, direktor podjetja Linea directa, nas je popeljal po najpomembnejših korakih prodaje. Sledili so zelo nazorni primeri iz prakse, kot tudi najbolj zanimivi podatki o 13

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

prodaji in številkah na splošno. Potek prodaje je razdelili na 6 korakov. Pri vsakem koraku smo si tudi ogledali primer iz prakse.

Prodajalci in podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo se tudi zavedajo, da je v današnjem času zelo težko prodati določen izdelek. Vsi kot kupci za svoj denar želimo kvaliteten izdelek.

Dostopnost do informacij je zelo velika in velja načelo, da je danes težje prodati izdelek kot nekoč, saj kupec o izdelku ve veliko več kot prodajalec.

Na obisku v Studiu Moderna

Danes nas od nakupa določenega izdelka loči le en klik. V preteklosti takšnega načina nakupovanja niso poznali. Izdelki so se do neke mere lažje prodajali in jih tudi ni bilo veliko, tako kot ne drugih informacij. Na naš nakup pa tudi vpliva psihološki vidik. Izdelek bomo lažje kupili, če bomo v trgovini začutili osebni odnos prodajalcev.

Tako bomo hitreje in bolj uspešno prodajali. Na naš nakup namreč vpliva tudi mnenje in izkušnja drugih oseb. Če pride do nezadovoljstva kupcev, se bo prodaja določenega izdelka zmanjšala. Zaradi tega se mora prodajalec potruditi, da bo zagotovil odpravo morebitne napake.

Izdelek moramo vedno začeti prodajati tako, da stranki povemo, kateri problem bo naš izdelek rešil, oz. reševal. Potem omenimo tudi, kolikšna je cena izdelka in kateri model/tip izdelka je. Zanimivo je tudi dejstvo, da določene številke prav nič ne pomenijo in niso pravi pokazatelj, kako podjetje deluje. Ne smemo pozabiti dejstva, da so lahko izmišljene.

Po izčrpni predstavitvi nam je svojo pot predstavil g. Sandi Češko, ustanovitelj Studia Moderna, ki je s poslovanjem podjetja začel že davnega leta 1992. Povedal nam je, kako se je poslovanje v 20 letih spremenilo. Omenil je, da je Studio Moderna edino podjetje, ki ne posluje po klasičnem piramidnem odnosu v podjetju. V njihovem podjetju se vsi počutijo kot del celote. Kolikor kar se da, za izboljševanje produktov na določenem področju, upoštevajo ideje zaposlenih.

14

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

V podjetju so vsi zaposleni specialisti na svojem področju. Pri svojem delu v podjetju so zelo predani in natančni.

Omenili smo tudi spremembo načina dela po svetu. Način poslovanja se je skozi zgodovino zelo spremenil in danes ni več tako pomembna razdalja za uspešen posel. Danes lahko posel vodimo uspešno tudi na drugem delu sveta, saj je današnja informacijska tehnologija omogočila lažje poslovanje.

Predavateljica Špela, ki vodi oddelek interneta, nam je pokazala, kako poteka v njihovem podjetju internetno trženje in kaj vse je potrebno narediti za čim večjo prepoznavnost. Predstavila nam je uporabo in varnost na internetu na splošno.

Predstavila nam je tudi uporabo socialnih omrežij. Z njihovo uporabo lažje pridejo do potencialnih kupcev, saj lažje izsledijo kaj je nekomu všeč in kaj ne. Omenila nam je tudi zelo pomemben vpliv nagradnih iger, saj tako pridejo do vseh potrebnih podatkov o kupcih. Tako si tudi osvežijo in dopolnijo pomembno bazo o kupcih. V podjetju uporabljajo tudi elektronsko pošto. Tako lahko vsakemu posamezniku na oseben način čim bolj pomagajo in mu skušajo rešiti njegov problem.

Meni osebno je bilo všeč in se mi je zdelo drugače kot pri drugih podjetjih, to da kupcu ne vsiljujejo izdelka, ampak ga poskušajo čim bolj izobraževati o določenem izdelku in pokazati, kaj bo njim ta izdelek prinesel. Uspešno poslovanje pa seveda temelji na čim boljši ponudbi in ponujanju različnih ugodnosti.

Na koncu smo si ogledali tudi klicni center. Telekomunikacija velja za pomemben dejavnik v vsakem podjetju, ki se neposredno ali posredno ukvarja s prodajo. Pri Studiu Moderna je klicni center razdeljen na dva dela. Prvi del pridobiva nove potencialne stranke, skuša se jim čim bolj prilagoditi pri reševanju določenega problema. Drugi del pa se ukvarja z že obstoječimi in rednimi strankami, ki jim poskuša ponuditi kak nov izdelek, predvsem podoben tistemu, ki so ga pri njih že kupili.

Obisk v Studiu Moderna lahko označim za zelo prijeten in poučen. Vsi prisotni smo veliko izvedeli o prodaji, uporabi interneta in telekomunikaciji in lahko smo videli kako poteka vse v praksi. Podjetje že vrsto let posluje uspešno in se prilagaja vsem novostim na svetovnem trgu predvsem pa potrebam kupcev.

Hanah Burnazović, 5.a

15

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

9. INTERVJU S PODJETNIKOM SANDIJEM ČEŠKOM Eden izmed članov naše ekipe, Nik Rajterič, se je izkazal kot pravi novinar. Pripravil je nekaj vprašanj in jih zastavil g. Sandiju Češku. Prve besede g. Sandija so bile: »Vprašanja so zastavljena bolje kot pri kakšnem poklicnem novinarju.« Nik Rajterič To je že eden od dokazov, da je trud prof. Sušec obrodil sadove.

1. Gospod Sandi Češko, zakaj ste se v Studiu Moderna najprej odločili za razširitev svojega poslovanja predvsem v vzhodni in ne zahodni Evropi?

Najprej je bilo naključje, nato pa okoliščine.

Naključje se nanaša na dejstvo, da nas je v resnično mednarodno strategijo izven trgov bivše Jugoslavije, vzpodbudil POP TV, s katerim smo začeli sodelovati junija leta 1996. Ko so spomladi leta 1997 ustanovili novo TV postajo na Slovaškem, so nas povabili k sodelovanju.

In nato še enkrat šest mesecev kasneje, ko so ustanovili TV postajo na Poljskem. Na tej točki smo začeli razmišljati o našem nadaljnjem razvoju bolj strateško.

Razmišljali smo tudi o zahodu, vendar pa smo ugotovili, da ima tam večina TV postaj že svoja podjetja za televizijsko prodajo, zato možnosti za rast tam ni bilo toliko kot na vzhodu.

Sandi Češko, Studio Moderna ustanovitelj in solastnik podjetja

16

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

2. Po televiziji, internetu in drugih medijih lahko zasledimo veliko vaših reklam,. Ali je televizijski oglaševalni kanal, poleg interneta, res najbolj primeren in najbolj ustrezen za vas? Zakaj?

Danes Studio Moderna uporablja vse medijske platforme za komunikaciji s kupci, televizijska prodaja je samo del tovrstne komunikacije, ki pa ne raste več. Najhitreje rastoči medij je seveda internet, predvsem mobilna telefonija, še vedno raste tudi izdaja katalogov, pa tudi nenaslovljene pošte, itd. Naš princip, je da smo prisotni na vseh medijih, kjer so naši kupci, količina oglaševanja na posameznem mediju pa je odvisna od odziva kupcev.

3. Med leti 2010 in 2014 je podjetje naredilo nov, velik korak, saj ste ustvarili nove blagovne znamke. Kakšni so bili odzivi stalnih, oziroma rednih strank? Ali so se pri strankah pojavili dvomi o kvaliteti in ostalih storitvah ali ravno obratno?

Odzivi strank so bili zelo dobri, še posebej zato, ker se je kakovost izdelkov izboljšala. Pri izdelkih, ki jih kupimo od drugih dobaviteljev, smo odvisni od njihove skrbi in odnosa do kakovosti. Zgodi se, da je izdelek zelo popularen, ampak na kakovost nimamo direktnega vpliva; pri lastnih blagovnih znamkah pa je kakovost izdelka ključna in pod našo direktno kontrolo.

Kot zanimiv primer lahko omenim obutev Walkmaxx. Originalno je bila to uspešna nemška blagovna znamka, žal pa je dobavitelj zaradi nižanja stroškov znižal tudi kakovost. Nemški trg je lažje prejel padec kakovosti kot naši trgi, zato smo predlagali dobavitelju, da odkupimo blagovno znamko. Walkmaxx je tako postala tako naša blagovna znamka, dvignili smo kakovost, razširili nabor proizvodov in danes se prodaja tudi v Nemčiji in drugje po svetu.

4. Več blagovnih znamk pomeni več različnih izdelkov, to pa pomeni širši trg in več različnih strank. Kako rešujete nezadovoljstvo strank in reklamacijo izdelkov?

Z enim stavkom, stranka ima vedno prav. Poleg tega smo šli že od prvega dne še korak dlje, že 25 let zagotavljamo vsem našim kupcem, da lahko izdelke vrnejo zardi kateregakoli razloga, tudi v primeru, da ni z izdelkom nič narobe.

5. Pravimo, da je svet majhen, a nam vseeno predstavlja velik izziv, da bi bili aktivni po vsem svetu. Ali verjamete, da bi lahko z vašim podjetjem in vašim poslovnim modelom poslovali na vseh celinah tako, kot do sedaj v Evropi?

Z našim poslovnim modelom že tržimo predvsem Dormeo po vsem svetu, z lastnimi podjetji v ZDA, Kanadi in UK, preko poslovnih partnerjev pa v Franciji, Španiji, Nizozemski, Japonski, Kitajski, itd. vsako leto vstopimo na številne nove trge, pa ne samo z ležišči Dormeo.

6. Za konec me zanima še vaše osebno mnenje. Kaj sestavlja uspešnega podjetnika in zakaj tako mislite?

Za uspeh potrebujemo ustvarjalni motiv po spreminjanju, skupaj z izboljševanjem stvari in storitev; brez te želje uspeh na dolgi rok ni možen. To je podobno kot v kulturi ali športu. Brez discipline in veliko vsakodnevnega učenja se napredovanje preprosto ne zgodi.

17

Srednja ekonomska šola Ljubljana, Podjetniški bilten, Generacija 2016/17

10.

ZA KONEC

Za konec bi hoteli sporočiti, da res ne obžalujemo vpisa na ta predmet. Vsak teden je bilo nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj neponovljivega… Nadgrajevali smo znanja, jih med seboj delili in se na ta način veliko naučili. Združeni smo bili 4. in 5. letniki. Na začetku smo mislili, da ta naveza ne bo uspešna, vendar je nastala odlična ekipa. Vsi smo uživali v takem načinu pouka, če bi se morali vpisati ponovno bi naša izbira zagotovo ostala ista.

Zahvale gredo tudi naši prof. Zdenki Sušec, ki je naša druženja popestrila s svojo karizmo in zanimivo pripravljenim poukom.

18