Predgovor

Velike spremembe v gospodarstvu in trgovini so se na Gorenjsko pripeljale z vlakom, ki je v naše kraje prvič prispel leta 1870. Tradicionalne obrti po vaseh in mestih so dajale vedno manj zaslužka, zato so se obrtniki začeli ukvarjati s trgovino –prodajali so cenejše izdelke, ki so prišli po železnici. Toda železnica je služila interesom Kranjske industrijske družbe, ki je bila takratni industrijski gigant na Gorenjskem, a hkrati navezana na močno tradicijo železarstva v številnih gorenjskih krajih. Na začetku 20. stoletja so tako Bohinjci upali, da jim bo bohinjska proga z veličastnim predorom vrnila fužine. To se ni zgodilo, se je pa jeseniška železarna povezala s svojimi obrati v Škednju pri Trstu. Bohinju, ki je bil že od nekdaj naravni biser, a prometno odmaknjen, pa je železnica pripeljala turiste in s tem nov vir zaslužka. Tako je globalizacija posegla v lokalno tradicijo –nekaj je vzela, nekaj prinesla.

Naši dedi in pradedi so si želeli vrnitev časov Franca Jožefa ali prve Jugoslavije, ko so na Gorenjskem uspešno obratovale tovarne, ki so iz oddaljenih vasi privabljale fante in dekleta najstniških let. V tovarno so prihajali peš ali s kolesom, a z zasluženim denarjem so se osamosvojili, si ustvarili dom. S tehnološkim znanjem domačih strokovnjakov so te in nove tovarne izjemno napredovale v drugi polovici 20. stoletja, ko so preživljale večino gorenjskih družin. Izoblikovale so razpoznavne blagovne znamke. Proti koncu stoletja smo si začeli želeti, da bi kolo razvoja zavrteli nazaj, saj so tovarne začele odpuščati delavce in zapirati svoja vrata. A to se nam nikakor ni izšlo. Globalizacija je prinesla digitalni svet in nam pustila le nekaj tovarn. Prinesla pa je nove gospodarske priložnosti in nam zapustila bogato industrijsko dediščino.

Skrb za industrijsko dediščino sodi na področje nepremične in premične dediščine. Mnogo zapuščenih industrijskih objektov žal propada, a muzeji poskušamo ohraniti vsaj del premičnega gradiva in tako ustvarjati nove dediščinske zgodbe. Veseli nas, da je pred nami nova, skupna muzejska zgodba gorenjskih muzejev, s katero opozarjamo na naše zbirke in na gorenjsko industrijsko preteklost, na katero smo navezani in ponosni.

Mag. Marjana Žibert, Gorenjski muzej Irena lačen Benedičič, Gornjesavski muzej Jesenice Verena Štekar Vidic, Muzeji radovljiške občine Jana Babšek, Tržiški muzej Saša Nabergoj, Loški muzej Mag. Zora Torkar, Medobčinski muzej Kamnik Cveta Zalokar Oražem, Slamnikarski muzej Domžale