STOJAN KERBLER
KOLINE
na naslovnici: Koline, 1977
Katalog je izšel v 100 izvodih. 10 izvodov je oštevilčenih, s podpisom fotografa. Tem izvodom je priložena originalna fotografija iz cikla Koline. To je izvod št.: __________
STOJAN KERBLER KOLINE
KATALOG OB RAZSTAVI V GALERIJI FO.VI 8. DECEMBER 2015 - 12. JANUAR 2016
STOJAN KERBLER KOLINE
MARIKA VICARI
Nova razstava slovenskega fotografa Stojana Kerblerja,
združuje, skladno z naravnimi zakoni, skupnimi vsem
naslovljena Koline, ki jo gosti galerija FO.VI v Kidričevem, je
organizmom.
obdana s tišino in na trenutke prihaja v nasprotje z močjo črno-belih podob, ki nas na nenavaden in hkrati pogumen način prisilijo k približevanju zgodovini in tradiciji.
Samo kri lahko pričaka in prekine takšen trenutek prehoda ter uglasi lastno organsko komponento. In tako se pred nami znajdejo prašiči, zvlečeni na voz, pripravljeni za zakol
Prikazani so nasilni prizori, nabiti tudi z nasprotujočimi si
ali že poginjeni, črevesje, kri, meso in kosti v luči brezkrvne
emocijami, ki so od avtorja fotografij zahtevali čas in
svetlobe ter utrinki s podeželja, ki lahko sobivajo na
razmislek, preučevanje prehodnih obredov in njihovo
mejnem območju, kjer se izmenjujejo suspenz in
približevanje, da jih lahko danes in tukaj predstavljamo
konkretnost, smrt in življenje.
prvič vse na enem mestu. Pred nami so moški, ženske in otroci, zbrani v svojih majhnih hišah, v intimnosti sob, na
Ne obstaja enoznačna podoba, s katero bi lahko definirali
prostem v hlevih ali na dvoriščih; prašiči ležijo na tleh,
bogat pejsaž, ki ga umetnik fotografira že vse od
razprostrti na mizah v pričakovanju lastne usode ali pa so že
sedemdesetih let dalje, ko je začel raziskovati in zajemati
zaklani.
učinek človeške roke na zemljo, živali in prašiča, pri čemer slednji nastopa kot prijateljska in družinska podoba, ki se je
To, kar nas na razstavi preseneča, ni toliko domačnost, s
izoblikovala v simbol svojega časa. Usmrtitev in zakol
katero se fotograf sooča z vsakdanjimi prizori kmečkega
prašiča sta namreč že od nekdaj povezana z ritualom,
sveta, še posebej njegovih rodnih Haloz, temveč
velikim slavjem, pri katerem več tednov v jeseni ali ob
neizprosno minevanje časa, ki v toku rekompozicije ubija in
prvem snegu sodeluje celotna kmečka družina, od priprave
in predelave mesa pa vse do medsebojne delitve hrane.
gibanje, iz katerih nato ustvarja oblike, linije in površine ter na tak način poudarja svoj lasten pogled iz perspektive
Že Koline iz 1977, na katerih sta portretirana dva starejša
gledalca.
moška v sobi s skupino otrok in prašičem, zaznamujejo upodobitev družine, Dedek in vnuk iz 1980 pa upodablja
Serija fotografij, posvečenih kolinam, tako ponovno
starejšega očeta, ki sina poučuje o pomenu prašiča in svoje
oblikuje družbeno logiko človeka in zemlje, sprejema njune
znanje prenaša na naslednji rod.
spremembe in nam pripoveduje o krogu življenja.
Glavni značilnosti fotografij Stojana Kerblerja sta ponovno
Kot že pri Haložanih, tudi v pričujoči seriji Koline Kerbler
uporaba širokokotnega objektiva in vedno prisotna črna
torej fotografira ljudi, moške, ženske in otroke; in prav v
obroba, ki tudi v tej seriji kažeta na to, da umetnik nikoli ne
njihovih obrazih in očeh odraža samega sebe ter tako
vnaša spremembe v samo kompozicijo, temveč stremi k
razmišlja o lastnih spominih.
skrbni upodobitvi opazovanega dogodka, kot na fotografiji z naslovom Noži iz 1978. Zdi se, da prikaz treh moških med
Ne gre za definicijo, temveč za življenjski ciklus. In morda se
odpiranjem prašiča z vihtečimi noži v rokah služi kot okvir
ravno v tem stališču primorane ozaveščenosti skriva
okna za dejanje, ki ga dokončujejo. V ozadju je otrok; ko je
največja moč Kerblerjevega dela: današnje vabilo k
igra postavljena na stran, začudeno premišljuje o prizoru, ki
priznanju, da so navkljub naglici, tako značilni za naša
se odvija pred njegovimi očmi. Prav nič ni prestrašen. Sluti,
življenja in čas, na skupnih tleh obstoja še vedno prisotni
da bo že čez nekaj let on prevzel očetovo mesto.
prijateljstvo in družina, narava in z njo živali.
Kerbler najpogosteje v manjših, zaprtih in slabo osvetljenih krajih ali starih dvoriščih fotografira obred, svetlobo in
Koline, 1980
Kri, 1981
Dedek in vnuk, 1980
Kolin 20,1979
Klanje, 1979
Rep, 1981
No탑i, 1978
ÄŒreva, 1980
Razdelovanje, 1975
Gospodinja, 1989
STOJAN KERBLER Mojster fotografije Stojan Kerbler je eden najbolj prepoznavnih slovenskih
uspešno Stojan Kerbler. Posebnosti Kerblerjevega opusa so pretanjen
fotografov in tudi ena najvidnejših fotografskih osebnosti bivše
smisel za prostorsko globino, uporaba širokokotnega objektiva, središčna
Jugoslavije. Zaradi številnih nagrad, ki jih je prejemal na žiriranih razstavah
postavitev figure v kompozicijo, neposreden pogled portretiranca v
po celem svetu, si je prislužil naziva »najboljši razstavljalec v Sloveniji«
objektiv kamere, obvezen črn rob in izbira motivov, ki presenetijo z
(prvič leta 1969) in »najboljši razstavljalec v Jugoslaviji« (prvič leta 1970). S
nepričakovano vsebino. Kerbler je v svojem okolju vedno iskal motive, ki jih
fotografijo se je pričel ukvarjati že v dijaških letih, bolj intenzivno pa po letu
je »vredno fotografirati«. Še posebej so ga privlačili prizori, ki so se jim
1957, ko je v Ljubljani začel študirati elektrotehniko. Prva pomembna
napovedovale skorajšnje spremembe, zaradi česar imajo njegove
priznanja je prejel leta 1960, leta 1963 pa je s kolegi ustanovil Fotogrupo
fotografije tudi veliko dokumentarno vrednost.
ŠOLT. Člani skupine so v slovensko fotografijo vnesli svežino, posvetili so se značilnostim fotografskega medija in skupinsko nastopali v javnosti.
Stojan Kerbler je leta 1971 je vzbudil pozornost z razstavo Portreti s ptujskih ulic. V naslednjih letih je nastajala njegova najbolj uspešna in najbolj
Leta 1965 je Stojan Kerbler zaključil študij, se zaposlil v Tovarni glinice in
priljubljena serija Haložani, vzporedno z njo pa Koline, ki jih poznavalci
aluminija v Kidričevem in se iz Ljubljane vrnil na rodno Ptujsko Goro. Včlanil
vrednotijo kot nesporni vrhunec Kerblerjevega opusa. Na pragu 21. stoletja
se je v Fotoklub Maribor, ki je v drugi polovici šestdesetih let doživljal svoj
je Stojan Kerbler svojo pozornost usmeril v staro mesto Ptuj; nastala je
ustvarjalni vrh. Ožja skupina članov, med njimi tudi Stojan Kerbler, je
serija Dvorišča, ki se nadaljuje v sorodnem ciklusu Prostori. Od zaposlitve v
februarja 1971 v razstavišču Rotovž v Mariboru pripravila razstavo z
tovarni aluminija v Kidričevem je Stojan Kerbler dokumentiral življenje v
naslovom Mariborski krog, ki velja za veliko prelomnico v slovenski
industrijskem velikanu, ki je po drugi svetovni vojni zrasel sredi dotlej
fotografiji. Avtorji so predstavili neatraktivne motive, večinoma iz
povsem ruralnega okolja. Tovarniška fotografija, ki predstavlja obsežen
mariborskih predmestij. Na fotografijah so prevladovale temne sivine in
segment Kerblerjevega dela, odraža vse faze njegovega ustvarjanja. Stojan
črnine, kar je veljalo tudi za vsebino predstavljenega. Pripadniki
Kerbler je razstavljal ali objavljal še mnoge fotografije, ki se zaokrožajo v
Mariborskega kroga so negative prenašali v pozitive brez vsakršnih
vsebinske celote, med njimi so tudi Kurentovanja in Fotografi, portreti
dodatnih posegov v temnicah, kar so označili z značilnim črnim robom.
umetniških kolegov.
Ustvarjalni postopek je v celoti potekal med iskanjem motiva, zaključil pa se s pritiskom na sprožilec; postopki v temnici so bile le tehnična realizacija
Razstava Koline je njegova druga razstava v Galeriji FO.VI v Strnišču. Leta
kreativnega dejanja. V nekaj letih so se posamezniki iz Mariborskega kroga
2012 je razstavil fotografije posnete v tovarni Talum (nekoč TGA Boris
uveljavili kot samostojne fotografske osebnosti, med njimi še posebej
Kidrič) na razstavi Tovarniška fotografija. (vir: www.stojankerbler.com)
Izdal: KUD ART STAYS - Galerija FO.VI, december 2015 Besedilo: Marika Vicari Prevod: Barbara DamiĹĄ FotograďŹ ja: Stojan Kerbler Postavitev razstave: Stojan Kerbler in Vladimir Forbici Oblikovanje: FO.VI Tisk: Severin Tisk, Slovenj Gradec Naklada: 100 izvodov