Katalog KULTURNA DEDIŠČINA V OČEH FOTOGRAFOV IN NOVINARJEV by jernej forbici

Galerija Magistrat 4. februar - 4. marec 2015

KULTURNA DEDIŠČINA V OČEH FOTOGRAFOV IN NOVINARJEV Boris Farič Andrej Furlan Primož Hieng Stojan Kerbler Branko Lenart Anton Mlakar

SREČANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev Na nek način bi lahko rekli, da je 21. stoletje - stoletje kulturne dediščine. To potrjuje naraščajoče zanimanje vseh strani, ki so udeležene pri obravnavanju kulturne dediščine od raziskovalcev, do njenih nosilcev in upravljavcev. Kulturna dediščina je v zadnjem času postala eno od glavnih orodij t.i. glokalizacije, to je kljubovanja globalizaciji, ki ne vodi v njeno zanikanje, temveč v uravnoteženje centrifugalnih sil globalizacije s centripetalnimi silami lokalnih kultur in njenih vrednosti. V tem procesu so ob prispevku raziskovalcev dragoceni zlasti prispevki medijev, ki vplivno stojijo med manifestacijami kulturne dediščine in njenimi uživalci v konkretnih okoljih. V medijski krajini sta novinarka ali novinar, ki piše za časopis ali za slušne in slikovne medije in fotograf, ki išče motiviko na področju kulturne dediščine, med najvplivnejšimi poklici. Oba medija dosežeta veliko število uporabnikov in s tem pomagata oblikovati odnos velikega števila ljudi do kulturne dediščine. Zato je za raziskovalce kulturne dediščine izredno zanimivo kako novinar in fotograf dojemata in oblikujeta posamezne kulturne prvine ali problematiko kulturne dediščine v celoti. Pisana beseda in fotograja imata seveda vsaka svoje izrazne možnosti, lastne posameznemu mediju. Zato ne pričakujemo od novinarjev in fotografov, da postanejo vrhunski strokovnjaki za področje kulturne dediščine (če se niso po naključju šolali

tudi za to) pač pa moramo biti veseli, če nam v svojem izraznem načinu prikažejo kulturno dediščino v drugačni luči kot smo je vajeni ali celo obogateno z novimi spoznanji o njenih razsežnostih. Kulturna dediščina se pojavlja v različnih novinarskih, fotograja v različnih fotografskih zvrsteh. Reportaža, poročilo, esej, ocena pri novinarstvu in reportažna ali t.i. umetniška fotograja so dragoceni načini obravnavanja kulturne dediščine v vsej njeni širini, od kulturne krajine do materialne in nematerialne kulture, to je ritualov, veščin, folklore, do načinov vsakdanjega življenja in medijskih podob ljudi ter družbe. Če od raziskovalcev pričakujemo odkrivanje realnih in na razumskem sklepanju utemeljenih podatkov, od novinarskega in fotografskega medija pričakujemo odkrivanje bolj subtilnih razsežnosti kulturne dediščine, česar v jeziku znanstvene razprave največkrat nismo vajeni. Pri novinarjih je to empatični, da ne rečem, emotivni odnos do kulturne dediščine, ki se v javnih objavah pretopi v populariziranje kulturnih prvin ali v kritiko sistemskega urejanja vprašanj kulturne dediščine, pri fotograji pa je to odkrivanje estetskih razsežnosti dediščine in osredotočanje na njene neverbalne vidike skozi postopek umetniške produkcije. Oboje je lahko v veliko pomoč pri vključevanju kulturne dediščine v vsakdanje življenje tudi po transformaciji ali razpadu njenih tradicionalnih obrazcev. dr. Naško Križnar

Boris FariÄ? Andrej Furlan PrimoĹž Hieng Stojan Kerbler Branko Lenart Anton Mlakar

Boris Farič Boris Farič je bil rojen 1974 na Ptuju. Kot fotograf je zaposlen v Pokrajinskem muzeju Ptuj. S serijo fotograj Topographia Sloveniae Modernae je sodeloval že na Slovenia Press Photo 2010, v galeriji Galery VII – NYPH, v DocuCLubu v Tel Avivu, leta 2010 pa se je na Mesecu fotograje v Bratislavi na portfolio reviewu uvrstil med 10 najboljših avtorjev.

Balzmarija

Bikonosec

Lucij

Lasnice

Mitra - relief

Andrej Furlan Andrej Furlan je bil rojen v leta 1966 v Trstu. Od leta 2006 živi, dela in ustvarja v Ljubljani. Zaposlen je kot strokovni sodelavec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer se ukvarja predvsem z dokumentacijo, fotograjo in oblikovanjem publikacij in razstav. Kot učitelj veščin poučuje fotograjo na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Skupaj z Martino Repinc vodi razstavno dejavnost v Galeriji Kraške hiše v Repnu. Je član Kulturnega društva za umetnost KONS iz Trsta, Sklada Bubnič – Magajna in znanstvenega sveta Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Prvo samostojno razstavo je postavil v galeriji Kraška hiša leta 1986. Od takrat se jih je zvrstilo kar nekaj, naj omenimo »potujočo« razstavo Pesniki dveh manjšin, ki je doživela več kot 15 postavitev, ter multimedialno postavitev z umetnikom Frankom Vecchietom in arhitektom Renatom Snablom ob preureditvi Trga Transalpina v Gorici. Decembra 2008 je sodeloval pri razstavi IN–OUT v Soji (Bolgarija). Na »fotograji leta 2009« je bil njegov ciklus Zvezda vključen v izbor slik, razstavljenih v Cankarjevem domu. Marca 2010 je razstavljal v Ateljeju Mikado v Ljubljani ciklus fotograj »Trgi – Piazze« (skupaj z Robijem Jakominom in Viljamom Lavrenčičem). Razstava je doživela prvo postavitev že leto prej v Galeriji ARS v Gorici. Fotografski opus, iz leta 2010, Ljubljana. Prostori. Spomeniki. Besede., je nastal kot del projekta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in v sklopu programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Istoimenska razstava je bila na ogled v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani, gostovala pa je tudi v tržaški galeriji Narodnega doma. Decembra 2010 je sodeloval na razstavi Castrumfoto 10 – Avtoportret v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Junija 2011 je razstavljal v sklopu beneškega bienala (Padiglione Italiani nel Mondo della Bienale di Venezia 2011). Leto 2012 je minilo v znaku gostovanj v Italiji: najprej v Tomezzu nato pa na italijanski pregledni fotografski razstavi STENOPIECA v Senigalliji. Leta 2013 je z Andrejem Perkom realiziral fotografski projekt Poti vsod / Schicksalswege. Z razstavo sta prvič gostovala v Pavlovi hiši v Potrni (A). Razstava je leta 2014 gostovala tudi v Galeriji Ars v Gorici. Poleg manjših nagrad je prejemnik Valvasorjevega priznanja (2008) za oblikovanje stalne postavitve v Idrijskem mestnem muzeju.

Kraj spomina - Rižarna

Kraj spomina - Oglej

Kraj spomina - Sredipolja / Redipuglia

Kraj spomina - Nabrežina

Kraj spomina - Opensko strelišče

Kraj spomina - Štanjel

Kraj spomina - Rožna dolina

Kraj spomina - Žale

Kraj spomina - Rižarna

Primož Hienig Primož Hieng, letnik 1955, je novinar, fotograf in v zadnjih dveh letih tudi raziskovalec nenavadnih krajev pri nas. S fotograjo se ukvarja že od osnovne šole naprej, veliko bolj intenzivno s prihodom digitalne fotograje. Do zdaj je pripravil 56 samostojnih razstav pri nas ter v Italiji in Avstriji. Sodeloval je na več kot 330 skupinskih razstavah doma in po svetu ter prejel prek sto diplom, priznanj in nagrad, med drugim leta 2011 Zlato priznanje Občine Kamnik za izjemen fotografski opus o Kamniku in istega leta še Murkovo listino za desetletno fotografsko dokumentiranje in opisovanje pustnih šeg in običajev na Slovenskem. Zelo intenzivno se ukvarja tudi s fotograranjem iz zraka. Med enajstimi avtorskimi knjigami velja omeniti dve s pustno tematiko: Ta norčavi pustni čas (2011) ter Pod masko skrit in norčavo odkrit (2014).

Liški pustje

Ta grdi iz Drežnice

Vrbišće šjme

Pregarje v Brkinih

Podivci iz Ponikev

Pust v Morskem

Cerkljanski laufarji

Stojan Kerbler Stojan Kerbler (1938), rojen na Ptujski gori, je leta 1955 postal član ptujskega fotokluba. Po diplomi leta 1965 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, se je zaposlil v Tovarni aluminija v Kidričevem in postal član fotokluba Maribor. Leta 1969 je prvič proglašen za najboljšega razstavljalca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji (A FIAP). Naslednje leto je dobil nagrado Zlata ptica za razstavo Portreti s ptujskih ulic. Med letoma 1974 in 1981 je deloval kot predsednik Fotokino zveze Slovenije. Leta 1979 je dobil nagrado Prešernovega sklada za ciklus Haložani. Na začetku osemdesetih je fotografski muzej v Charleroi-ju v svojo zbirko vključil 15 njegovih fotograj. Leta 1989 je sodeloval pri projektu 150 let fotograje na Slovenskem. Leta 2000 se je upokojil in začel pripravljati monograjo o svojem opusu, ki jo je jeseni 2003 tudi dokončal. Njegovi najbolj znani ciklusi so Haložani, Potreti s ptujskih ulic in Koline. Za njim je več kot 100 samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji, Bolgariji, Jugoslaviji, Nemčiji, Poljski, Španiji, Sovjetski zvezi in ZDA. Skupaj je prejel več kot 500 nagrad in priznanj, od tega 120 na mednarodnih razstavah.

Družina, 1973

Fant s konjem, 1973

Pred ju탑no, 1978

Ritem, 1967

Romarke, 1971

Branko Lenart Branko Lenart je mednarodno priznani umetnik in fotograf, rojen leta 1948 na Ptuju, ki pa je šest let kasneje s starši emigriral v bližnjo Avstrijo. Leta 1968 je postal član graškega umetniškega društva Forum Stadtpark, med leti 1972 in 1978 je opravljal študij pedagogike v Gradcu. Branko Lenart je soustanovitelj in nekdanji predsednik (1994 - 2007) Kulturnega društva Člen 7 / Pavlove hiše. Do leta 2007 je bil dejaven je bil kot predavatelj za fotograjo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje v Gradcu (1979 - 2007) in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu (1996 - 2003). Od leta 1968 kontinuirano prireja samostojne in skupne razstave v Avstriji, Sloveniji in mednarodnem prostoru. Leta 1980 je bival na umetniških rezidencah kot so Apeiron Workshops v Millertonu, New York, in študijskih bivanjih v La Rochelle, Arlesu, Oxfordu, Rimu, Parizu in Londonu. Njegova dela se nahajajo številnih domačih in mednarodnih zbirkah, med drugim Albertina, Dunaj; Arhitekturni muzej, Ljubljana; Archivio fotograco, Trst; Bibliothèque Nationale, Pariz; Fundació Joan Miró, Barcelona; Musée d’art et d’histoire, Fribourg; Musée de la Photographie André Villers, Mougins; Lentos Kunstmuseum, Linz; Neue Galerie Joanneum, Graz; Museum der Moderne, Salzburg; Römerquelle Kunstsammlung, Dunaj; The Inge Morath Foundation, New York. Živi in ustvarja v Gradcu in Piranu.

Iz serije: Krkavče, Istra 1975 - 1986

Anton Mlakar Rojen leta 1921 v Žireh. Šolal se je v Gorenji vasi, v Žireh, na ptujski realki in na realki v Ljubljani. Med vojno je bila družina pregnana v Srbijo. Od tam je pobegnil v Ljubljano in se vpisal na arhitekturo. Leta 1943 se je priključil NOB. Po vojni je nadaljeval študij pri Plečniku, že kot študent pa je s priporočilom arhitekta Ravnikarja postal scenograf pri Triglav lmu. Še pred diplomo leta 1954 je delal scenograjo za dva, po njej pa še za pet znanih lmov: Na svoji zemlji, Svet na Kajžarju, Kekec I in Kekec II, Na valovih Mure, Koplji pod brezo, Balada o trobenti in oblaku. Ob tem delu se je začel več posvečati fotograji arhitekture in krajine za scenografske potrebe. Kot arhitekt je do upokojitve, leta 1975, delal v Projektnem biroju SGP Tehnik, v Škofji Loki. Tam je bil med ustanovitelji Fotokluba Antona Ažbeta, katerega član je še danes. Njegov fotografski arhiv šteje več tisoč črno belih in barvnih posnetkov pokrajine in arhitekture, zlasti sakralne, iz vseh predelov Slovenije. Njegova najljubša tema so sakralni objekti v pokrajini.

Pokopališče v Velikih Rodnah nad Rogaško Slatino, 2003

Pogled z Vrha sv. Treh kraljev, spodaj Hlevni vrh, zadaj Snežnik, 24. nov. 1999

Križ in cerkev v Kristan Vrhu, 2002

Sv. Volbenk, Zelše pri Cerknici, okt. 2005

Grintavci z Jezerskega od cerkve sv. Ožbolta, 1962

Sv. Janez v Bohinju, 1955

Gorajte pri Škofji Loki, 1958

Sv. Trojica, Gradišče v Slovenskih goricah, 1955

4. Srečanje kulturne dediščine Slovenije: »KULTURNA DEDIŠČINA V OČEH FOTOGRAFOV IN NOVINARJEV« PROGRAMSKI ODBOR Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU: dr. Jurij Fikfak, dr. Naško Križnar krajinski muzej Ptuj – Ormož: Andrej Brence Slovenski etnografski muzej: dr. Nena Židov, Anja Jerin Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj: dr. Štefan Čelan, dr. Klavdija Rižnar Kurentovanje 2015: Branko Brumen, podpredsednik FECC in vodja Kurentovanja 2015 Mestna občina Ptuj: Klavdija Petek Javne službe Ptuj d.o.o.: mag. Alen Hodnik

Fotografska razstava: Izbor avtorjev: dr. Naško Križnar Koordinacija; Jernej Forbici, KUD ART STAYS Ptuj, februar 2015