Avto Motor Classic 26-71 by SVAMZ

Pr v a r e vija za ljubit elje st ar odobnih vozil v Sloveniji

ISSN 1854-7192

Uradno glasilo SVAMZ - Slovenske veteranske avto moto zveze Izhaja vsako Ä?etr tletje - ĹĄt.: 26 / 71 December 2009

9 7718547

19 2 0 2

Cena: 4,60 EUR

1072 VOZIL NA 10. OBLETNICI KDO JE PRVI ? KOLEDAR PRIREDITEV =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

z nami do zadovoljstva

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 25 letno tradicijo, ki ob upoštevanju zakonov v svojih smernicah upošteva individualni, celostni in interdisciplinarni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še modernejše postopke dela. Zaradi učinkovitega naročanja (“online - naročanje”) in izvajanja vseh storitev ni nepotrebne izgube časa, saj se zavedajo, da sta porabljen čas in kakovost storitev za modernega človeka zelo pomembna.

Tehnični pregledi vozil

Zato ponudbo storitev vedno znova dopolnjujejo, saj se zavedajo, da je popolnost le te “ključ do uspeha”.

Hmologacija vozil

- prodaja pnevmatik in platišč - vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - prodaja rabljenih vozil - pooblaščeni servis vozil Hyundai - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - hitri servis - popravila platišč - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - tehnični pregledi in registracija vozil - kasko zavarovanje - odjava / prijava vozil - prepis vozila - odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila - kavarna Špan

Registracija vozil

Zavarovanje vozil Vse te storitve opravljamo tudi za starodobnike!

Leta 2001 so na podlagi izpolnjenih kriterijev z Obrtno zbornico Slovenije, pridobili certifikat kakovosti, št. V-001, kot KAKOVOSTNA VULKANIZERSKA DELAVNICA. Vizija in strategija vodstva je podjetje uspešno vodila od samih začetkov do cilja, to je, biti med najboljšimi. Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili slogan “Z VIZIJO DO VRHA”. In za vas, spoštovani kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”.

SVAMZ PRIPOROČA

Špan d.o.o.,Tržaška 547, 1351 Brezovica / LJ,

www.span.si

T: 01/365 81 10, 01/365 81 20, 01/365 80 80

$YWRWDSHWQLÄ˘WYR %2Ă¤7-$1 .(50$91(5 V S WHO

restavratorska delavnica za vse znamke avtomobilov

0 40/77 11 4 4 info@aniso-si.com www.aniso-si.com

Ä?lani SVAMZ-a imajo 5% popust =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Leto spet bo naokoli, spet se bomo druĹžili. Spet lepotce bomo glancal spet vse se Ĺže bleĹĄÄ?i. Obilo sreÄ?e, zdravja in mirnih dni, Vam Ĺželi Marko Hvale CKS

AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze Leto VII, ĹĄt.: 26/71, December 2009 Izhaja vsako Ä?etrtletje Naslednja ĹĄtevilka bo izĹĄla: 15. Marec 2010 UredniĹĄki odbor: Andrej Pristov, Emil Ĺ terbenk, Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. nakalda: 5100 izvodov Rokopisi in naroÄ?ene fotografije se ne vraÄ?ajo. Izdajatelj: SVAMZ, Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66, fax: 03/705 50 67 www.svamz.com, info@svamz.com Fotografija na naslovnici: UNIMOG 25PS, Lastnik: PGD Zadobrova

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Le nekaj vroÄ?iÄ?nih decembrskih dni je ĹĄe do boĹžiÄ?a in novega leta. V tem Ä?asu si vsak le najboljĹĄe obeta, in vse, kar je dobrega, drugim Ĺželi. Naj v vas bo svetloba boĹžiÄ?ne noÄ?i, v prihodnost pa naj bo le sreÄ?a zajeta! Vam Ĺželi uredniĹĄtvo Avto Motor Classic

(=V=HK !KCK@GE

RPKIK>EHEVAI

06 :: Ä&#x152;lanske izkaznice za leto 2010 07 :: Zakaj sem Ä?lan SVAMZ 08 :: 10. obletnica SVAMZ 12 :: Legenda avtomoto ĹĄporta 14 :: Kdo je prvi? 16 :: Na delovnem obisku 17 :: Kitajska zveza

20 :: MB SLS AMG 22 :: 30 let MB W126

&VHAPE EJ ONA?=JF= 40 :: Grab the flag 41 :: SreÄ?anje Terrot

7CK@KREJ=

7CK@>=

28 :: DKW - IFA 30 :: IMV 35 :: R5 elektro

44 :: Lepotica in zver ... iz Breganze

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Ä&#x152;LANSKE IZKAZNICE za leto 2010

predsednik

Bernard Oblak eĹžak

BaÄ? 88, 6253 Kn

2010

Listine, ki vam pomagajo k hitri registraciji starodobnega vozila: - certifikat zveze SVAMZ in Ä?lanska izkaznica SVAMZ za tekoÄ?e leto (kot potrdilo pri DURS in Zavarovalnicah) - obvezno mnenje SVAMZ, ki ga potrdi in podpiĹĄe, na podlagi pregleda vozila s strani komisarja SVAMZ, generalni sekretar SVAMZ (mnenje podeli SVAMZ na podlagi navodil iz dokumenta Ministrstva za

promet, ĹĄt. 37136-4/2009/7 z dne 03.11.2009) - kupoprodajna pogodba (po moĹžnosti overovljena) - prometno dovoljenje (kopija, potrdilo odjave vozila iz prometa) V kolikor imate vozilo uvoĹženo iz drĹžave EU: - vse zgoraj naĹĄteto - potrdilo o plaÄ?ilu Davka na motorna vozila oziroma potrdilo o oprostitvi davka, v kolikor je vozilo starejĹĄe od 30 let - in enega od naslednjih dokumentov: v tujini vam mora prodajalec vozila dati tudi naslednjo listino po sledeÄ?i tabeli DrĹžava Francija Velika Britanija Italija Nizozemska Ĺ vedska Ĺ vica ZDA NemÄ?ija

Dokument certificat d'immatriculation - carte grise vheicle registration certificate - V5 C certificato di propietĂĄ - civile kentekenbewijs registreringsbevis Fahrzeugausweis Certificate of title Fharzeugbrief

Ustanova spletni naslov PrĂŠfecture www.service-public.fr - www.carte-grise.info DVLA office www.dvla.gov.uk Uffico della motorizzione www.aci.it RDW www.rdw.nl VĂ¤gverket www.v v.se StraĂ&#x;enverkehrsamt www.strassenverkehrsamt.ch Division of Motor Vheicles DMV www.dmv.org Zulassungsstelle, StraĂ&#x;enverkehrsamt

V kolikor imate vozilo uvoĹženo iz drĹžav neÄ?lanic EU (Amerika, Ĺ vica, Ukrajina,...): - vse zgoraj naĹĄteto - carinska deklaracija in plaÄ?ilo DDV Sicer pa, Ä?e imate teĹžave, pokliÄ?ite najveÄ?ji servis za starodobna vozila SVAMZ, in pomagali vam bomo!

NE POZABITE PREVZETI Ä&#x152;LANSKE IZKAZNICE ZA LETO 2010! NA DOM VAM JO BO DOSTAVIL VAĹ POĹ TAR!

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Zakaj sem Ä?lan SVAMZ? - s certifikatom SVAMZ za vozilo in Ä?lansko izkaznico za tekoÄ?e leto dobim popust pri vseh slovenskih zavarovalnicah - certifikat SVAMZ potrebujem pri izkazovanju starosti vozila na izpostavah DURS (oprostitev plaÄ?ila DMV) - prejemam brezplaÄ?no na dom revijo Avto&Motor Classic - dobim pomoÄ? v primeru prometne nesreÄ?e, uvozu/nakupu starodobnega vozila - s Ä?lansko izkaznico lahko pri ĹĄtevilnih podjetjih dobim brezplaÄ?en nasvet, ugodnosti ali popuste: Avalon Tim d.o.o. Ljubljana, PE Vransko, vsa zavarovanja Bandelli Comerc d.o.o. Vipava, Maziva in olja Ä&#x152;ebelarski center Slovenije, Lukovica, Gostinske storitve in prenoÄ?iĹĄÄ?a Jolly Bar â&#x20AC;&#x201C; Logatec Muzej Motociklov Vransko, Vransko Sistemi - SAPI d.o.o. Ljubljana Za nakup strojev - Sistemi za peskanje Tidd Eco d.o.o. Ljubljana izdelki SafeShine za pranje vozil Q5-trade d.o.o. Ljubljana Nakupi maziv znamke Agip Aniso d.o.o., Obnova klasiÄ?nih vozil, Maribor Aleks s.p. avtohladilniki, Trbovlje Kovinatrade - Vzmeti, Vrhnika Krili d.o.o., Izdelki iz plaksi stekla, Horjul Pivnica pri gromski streli, Vransko Kremen, cementarstvo, oprema za urbana okolja, Ljubljana Car&hifi, vse za avto, Lesce www.sobe-bohinj.com, Bohinj Zorjan, vrhunska organska vina, Zg. LoĹžnica M.A.J. & JEFRA d.o.o., motor sport equipment, servis, assistance DomĹžale BA_BATA, center za obnovo vaĹĄega vozila pri avtocentru Ĺ PAN, Brezovica-LJ. Avtocenter Ĺ PAN d.o.o., Brezovica, Ljubljana Inde Vransko d.d., proizvodnja usnja in usnjene konfekcije, Vransko COMPACO d.o.o., Ä?elade in motoristiÄ?na oprema, Velenje GostiĹĄa Tone, sedeĹži za motorna kolesa Pretis, Log pri Brezovici REGENERACIJA d.o.o., Sanacija rje, antikorozin Kataferoza Ĺ TRUKELJ PERKOM d.o.o., Proizvodnja in obnova konÄ?nikov KOKELJ Ivan, Izdelava tesnil Ĺ UMER d.o.o., Vzmeti REHAR d.o.o. Kovinopasarstvo, plastifikacija VERĹ˝EJ Izdelava zobÄ?enikov BRATKOVIÄ&#x152; Franc Izdelava kovinskih delov za motorna vozila (blatniki, rezervoarji) SINTER d.o.o. Zavore VPC d.o.o. Izelovanje ĹžiÄ?nih vrvi in boudnov, Ljubljana BOĹ TJAN KERMAVNER s.p. AvtotapetniĹĄtvo GREGOR GAĹ PARIÄ&#x152; s. p. Obnova usnja =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

dogodkiFIVA dogodkiSVAMZ

10. OBLETNICA SVAMZ Bernard Oblak, predsednik SVAMZ

Franc SuĹĄnik , Ĺžupan obÄ?ine Vransko

Ob praznovanju 10. obletnice SVAMZ â&#x20AC;&#x201C; rekordno sreÄ?anje starodobnikov na Vranskem

V imenu obÄ?ine Vransko Vam Ä?estitam za dobro organizacijo in izvedbo prireditve ob 10. obletnici SVAMZ.

Zgodilo se je 27. 9. 2009 â&#x20AC;&#x201C; SVAMZ je praznovala 10, letnico svojega obstoja in neprekinjenega delovanja na podroÄ?ju ohranjanja premiÄ?ne tehniÄ?ne kulture v RS. NaĹĄe Ä?lane zdruĹžuje veliko veselje do starodobnih vozil in tovariĹĄtvo, ki se odraĹža na vseh prireditvah, povezanih s starodobnimi vozili. Ob obletnici smo se zbrali na Vranskem v do sedaj najveÄ?jem ĹĄtevilu - 1072 vozil v Sloveniji. SreÄ?anje je bilo mednarodnega znaÄ?aja, saj so se ga udeleĹžili tudi ljubitelji starodobnikov iz sosednjih drĹžav. Zato tudi Ĺželim, da to tovariĹĄtvo ostane in se krepi ĹĄe naprej ter da se naĹĄa medsebojna ( medzvezna ) nesoglasja konÄ?ajo ter zaÄ?nemo delovati skupaj in Ä?astno zastopamo barve naĹĄe drĹžave tudi navzven. Ob bliĹžajoÄ?ih se praznikih Ĺželim vsem ljubiteljem starodobnikov vse najboljĹĄe, veliko sreÄ?e, zdravja in uĹžitkov voĹžnji s svojimi jeklenimi konjiÄ?ki.

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Prireditev je bila v vseh pogledih dobro organizirana in izvedena in je pomembna za utrjevanje in razvijanje VaĹĄega poslanstva. Ohranjanje premiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine je pomemben del naĹĄe vsakdanjosti in utrjevanja prometne kulture. MnoĹžiÄ?no obiskana prireditev pa je pomembna tudi zaradi promocije kraja in obÄ?ine Vransko. PomoÄ? in sodelovanje obÄ?ine Vransko pri tovrstnih prireditvah je pogoj in zagotovilo za uspeĹĄno izvedbo tako veklikih in odmevnih prireditev. Ĺ˝elim, da je takĹĄna uspeĹĄna prireditev spodbuda za naĹĄe dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Ob zakljuÄ?ku leta Vam Ĺželim miren in blagoslovljen BoĹžiÄ?, Ä?estitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti in Vam Ĺželim veliko sreÄ?e, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2010!

SVAMZdogodki FIVAdogodki

Rekordnih 1072 vozil Janez Valant, ustanovni Ä?lan SVAMZ Izjemno sem zadovoljen in vesel, da sem lahko udeleĹženec danaĹĄnje prireditve ob deseti obletnici SVAMZ, ĹĄe posebej zato, ker smo tudi mi svoj klub "Hrast TrĹžiĹĄÄ?e" ustanovili v istem letu, torej leta 1999. V zvezo SVAMZ smo se vÄ?lanili Ĺže prvo leto. PrepriÄ?an sem, da je zveza SVAMZ orala ledino v tem desetletnem obdobju na podroÄ?ju starodobnih vozil. Tudi s tekmovalnimi ĹĄporti je najprej zaÄ?ela delovati ta zveza, zato vso priznanje in Ä?estitke ob deseti obletnici. Zvezi Ĺželimo ĹĄe mnogo let uspeĹĄnega dela, vsem Ä?lanom SVAMZ pa vesele praznike!

Renato Kumer, predsednik kluba ÂťVEÄ&#x152;NO MLADIÂŤ Ĺ entjur SreÄ?anje na Vranskem je bila izvrstna priloĹžnost za druĹženje ljudi, ki enako mislijo: ohranjati kulturno-zgodovinsko dediĹĄÄ?ino. Ä&#x152;lani naĹĄega kluba smo se ga udeleĹžili v velikem ĹĄtevilu. V svojem imenu in imenu Ä?lanov naĹĄega kluba lahko reÄ?em, da smo bili z organizacijo zadovoljni. DruĹžili smo se, se veselili, izmenjavali mnenja in izkuĹĄnje. K tako uspeĹĄni organizaciji je pripomoglo tudi vreme. Dovolj je bilo tudi hrane in pijaÄ?e (Ä?e si jo kupil sam, ha, ha â&#x20AC;Ś). Na sreÄ?anju smo spoznali tudi kluba naĹĄih juĹžnih sosedov. Izmenjali smo mnenja in se obvezali, da jih bomo obiskali ter tako predstavili naĹĄ klub tudi v tujini. Posebna pohvala Petji Gromu, saj je bilo sreÄ?anje na Vranskem njegova ideja. Iskrene Ä?estitke! Zavedamo se, da so organizatorji vloĹžili ogromno truda. Dosegli so rekordno udeleĹžbo. Tovrstne prireditve podpiramo, z njimi moramo nadaljevati, se sreÄ?evati, ne samo enkrat na 10 let, ampak pogosteje. Zagotovo je to mnenje veÄ?ine, ne le posameznikov. V obstojeÄ?ih klubih je pomembna motivacija za tovrstne prireditve. VeÄ? nas bo, moÄ?nejĹĄi bomo! S tem bomo ohranjali kulturno-dediĹĄÄ?ino naĹĄih prednikov, dajali zgled mladim. Pokazali jim bomo, kako koristno izkoristiti Ä?as.

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

dogodkiSVAMZ Franci Ĺ krjanec, podpredsednik SVAMZ

JoĹže iz Ĺ tajerske

Prireditve kot takĹĄne ne bi Ĺželel komentirati, saj Ĺže samo ĹĄtevilo starodobnikov ter zadovoljnih udeleĹžencev (predvsem iz tujine) ter obiskovalcev govori samo zase.

PoÄ?utim se dolĹžnega, da izrazim svoje mnenje o obisku sreÄ?anja starodobnikov na Vranskem. Sicer na sama sreÄ?anja starodobnikov Ĺže nekaj Ä?asa ne hodim veÄ? iz veÄ? razlogov, Ä?eprav sem ljubitelj in zbiratelj. Tega sem se udeleĹžil iz Ä?iste radovednosti.

Uzrl se bom malo v preteklost, 10 let nazaj, od ustanovitve pa do danes. SVAMZ res uresniÄ?uje svoje poslanstvo, predvsem z oblikovanjem zakonov s slovenskimi ministrstvi, na podroÄ?ju ohranjanja tehniÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine ter s tem tudi naĹĄe zgodovine, kakor tudi na podroÄ?ju izobraĹževanja Ä?lanov. S tem se dviguje tehniÄ?na kultura, ki je pri nas, po mojem mnenju, na bolj nizkem nivoju. Zavedati pa se moramo, da se je zgodba SVAMZ zaÄ?ela odvijati prav iz Ä?iste niÄ?le, do danes je storjeno veliko, ogromno. Nas pa toliko dela ali pa ĹĄe mogoÄ?e veÄ? Ä?aka v prihodnje, Ä?e Ĺželimo obdrĹžati raven prehojene poti, doseĹžkov â&#x20AC;Ś Nadaljevati po pravilno zaÄ?rtani poti. Popolnoma sem prepriÄ?an, da nam bo to tudi uspelo, saj imamo dovolj znanja, volje, Ĺželje ter odloÄ?nosti, da se zgodba o SVAMZ nadaljuje ĹĄe v naslednja desetletja.

Slovenske znaÄ?ilnosti so, Ä?e posploĹĄujem, ÂťfouĹĄijaÂŤ, obrekovanje, trenja med klubi in visoke ÂťkotizacijeÂŤ. Izraz, ki ga organizatorji sreÄ?anj uporabljajo za plaÄ?evanje startnine. Toliko o spoĹĄtovanju same kulturne dediĹĄÄ?ine: desetine in desetine ur dela pri restavriranju vozila, potem 30, 40, 80 ali veÄ? kilometrov do samega mesta sreÄ?anja, na koncu pa ĹĄe plaÄ?ilo 30 do 50 Evrov za ÂťkotizacijoÂŤ. Za zahvalo pa dobiĹĄ golaĹž, Ä?e imaĹĄ sreÄ?o, klobaso! Plakete in nagrade se delijo kar tako, npr. kdo vrĹže dlje kroglo ali kdo zadane sredino pri pikadu. Manjka samo ĹĄe nagrada, kdo spije veÄ? ÂťĹĄpricarjevÂŤ. Na Vranskem pa sem bil preseneÄ?en: niÄ? plaÄ?ila, odliÄ?na organizacija, tisoÄ? vozil razporejenih po malo veÄ?jem kraju, ogromno ĹĄtevilo ljudi, odliÄ?na malica in ĹĄe slaĹĄÄ?ica. ZnaÄ?ke so prav tako bile liÄ?ne (in daleÄ? od tega, da bi bile cenene). Res Ä?udovito in pohvala tistemu, ki je uspel speljati to sreÄ?anje organizacijsko in finanÄ?no! Nekaj dni po sreÄ?anju, pa se je Ĺže zaÄ?elo, Ä?isto po slovenski navadi: sreÄ?anje ni bilo dobro, Ä?eĹĄ lahko bi bilo ĹĄe boljĹĄe, znaÄ?ke so se delile kar tja v en dan, in neĹĄteto drugih drobnih komentarjev. Stavim, da s strani ljudi, in to lahko z gotovostjo vsaj za nekatere potrdim, ki v Ĺživljenju niso ĹĄe niÄ?esar organizirali, kaj ĹĄele, da bi obvladovali tisoÄ?e udeleĹžencev na enem samem kraju! No, kar se tiÄ?e znaÄ?k: sam sem dobil ĹĄtiri in tudi ĹĄtiri malice, saj sem tudi pripeljal na sreÄ?anje ĹĄtiri starodobna vozila. Organizatorji pa se pravil drĹžijo: kolikor vozil, toliko znaÄ?k in toliko malic! Ä&#x152;estitam organizatorjem in se jim lepo zahvaljujem za preÄ?udovito doĹživetje!

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

SVAMZdogodki Engelbert Ä&#x152;ernilec, blagajnik SVAMZ Najbolj se spomnim besed prvega predsednika zveze Roka Rotarja, ko je na ustanovni seji dejal, da mora svet izvedeti za nas in da se lahko enakopravno udeleĹžujemo prireditev na tujem in doma. To smo dokazali ob 10. obletnici, na sreÄ?anju na Vranskem, ko se je zbralo veÄ? kot 1000 vozil. Za brezhibno organizacijo se zahvaljujemo g. Gromu. Spet je dokazal, da je zelo dober organizator, sploh, ko se je prijavil tisoÄ?i udeleĹženec in ni mogel skriti sreÄ?e. Vsem Ä?lanom zveze in ljubiteljem starodobnikov Ĺželim vesele boĹžiÄ?ne in novoletne praznike.

GENERALNI SPONZOR

Peter naĹĄ je fant od fare, je tisoÄ? avtov zbral na kup. Se pleh je svetil gor v nebesa, kjer angelci poÄ?ivajo, pa so pogledal dol na Vransko in se vpraĹĄali, kaj je to? Se vol vrtel je tam na Ĺžaru, in sam Elvis Presley nam je pel, bilo 10 let je naĹĄga SVAMZ-a, da ĹĄe dolgo bi nam Ĺžvel. Mi vsi pa smo se zabaval, in obÄ?udovali ves ta pleh, imeli vsi smo kaj pokazat in angelci bili so freh. So ĹĄli do boga in dejali, tud mi Ä?mo met kle en motor, da se bomo po nebesih vozil in boĹĄ mel pred nami mer. Zato se uzrimo v nebo, in Ä?e bo temno in Ä?rno, ne se bat da je kej narobe, v bistvu Ä?isto vse prav je, se angelci gor vozijo zato pa je Ä?rno vse. Peter Ä?estitam, frajer si! Marko =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

dogodkiSVAMZ Besedilo in fotografije: Franci Ĺ krjanec

LEGENDA AVTOMOTO Ĺ PORTA NA 10.OBLETNICI SVAMZa Na naĹĄ deseti rojstni dan, v zibelko slovenskega starodobniĹĄtva, na Vransko, sem prijateljsko povabil OLDTIMER UDRUĹ˝ENJE iz Subotice, iz Srbije. Seveda sem moral napisati uradno vabilo, predvsem zaradi viz. Med zelo ĹĄtevilÄ?no udeleĹžbo se je na seznamu pojavilo ime TIBOR KOVAÄ&#x152; ali Tibi baÄ?i, kot ga kliÄ?emo prijatelji. 81-letni mladeniÄ? je torej vabilo vzel resno. Ob prihodu v Slovenijo, bolj natanÄ?no na bivĹĄem mejnem prehodu Dolga Vas, kjer smo jih priÄ?akali, je na moje vpraĹĄanje ali je utrujen, odgovoril da ne. Bolj ga je skrbelo to, ali bomo pravoÄ?asno priĹĄli na Vransko, ker 10. obletnica zveze ni mala stvar. Vse tri dni, kolikor smo jih gostili, sem vsak dan poÄ?asi drezal vanj in ga spraĹĄeval o njegovih doĹživetjih in uspehih. Iz osebe, ki je tako skromna in je pravi gospod starega kova, je zelo teĹžko kaj izvleÄ?i. Spoznal sem, da so njegovi vrhunski ĹĄportni uspehi zanj nekaj vsakdanjega, samoumevnega. Za pomoÄ? sem nato prosil njegove prijatelje, da sem vsaj dobil nekaj podatkov. Tibor KovaÄ? se je rodil 22. 11. 1928 v Subotici, kjer je leta 1945 konÄ?al poklicno ĹĄolo, maturiral pa leta 1949. V avto moto ĹĄport je bil zaljubljen Ĺže od malih nog, zato je Ĺže istega leta z maturo v Ĺžepu postal Ä?lan drĹžavne reprezentance Jugoslavije v motociklizmu, za katero je vozil 5 let. 25 let je tekmoval na hitrostnih dirkah, ĹĄtiri leta je vozil motokros in 10 let avto rally, kjer je v 30 aktivnih letih dosegel izjemne rezultate, tako na domaÄ?ih kot mednarodnih tekmovanjih. Slovi kot eden redkih motoristov v mednarodni asociaciji FIM, udeleĹžil se je kar 34 FIM tekmovanj, prevozil od North Kappa do Afrike. Dosegel je ĹĄe vrsto drugih odliÄ?nih rezultatov, prejel skoraj vsa mogoÄ?a najviĹĄja priznanja FIM, kot so bronasto, srebrno, zlato, grand, ekselens, suprime ter elit odliÄ?je. Bil je tudi udeleĹženec prvega rallyja za prvenstvo Jugoslavije. Kot pravi ĹĄportni delavec ter zaljubljenec v avto moto ĹĄport je bil daljnega leta 1946 (takoj po vojni) soustanovitelj Avto Moto Kluba ÂťPOBEDAÂŤ v Subotici. Ĺ e zelo dobro se spominja Ä?asov, ko bencin ĹĄe ni bil v prosti prodaji in pozna vse naÄ?ine, s katerimi so priĹĄli do njega. Kljub svoji starosti je ĹĄe zmeraj aktiven motorist, tako je letos in tudi lansko leto osvojil drugo mesto v klasi senior na drĹžavnem prvenstvu Srbije z motornim kolesom BMW R60/5, letnik 1971 (seveda prikoliÄ?ar). Ĺ E ENO SKRIVNOST MI JE USPELO IZVLEÄ&#x152;I! Skrivnost, ki seĹže v leto 1953, ko se je Tibi baÄ?i poroÄ?il s svojo Ĺživljenjsko druĹžico Margito. Poroka, kot poroka bi si mislili. V primeru, da se celotna poroÄ?na ceremonija in tudi usodni da iz-

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

reÄ?e na motornem kolesu, izdelanim leta 1942, znamke Zundapp 600 s prikolico, pomeni da je ta motorist res posebnega kova. Njegova soproga Margita ga je spremljala na vseh tekmovanjih ter veÄ?jih podvigih. Na Ĺžalost ga zadnjih nekaj let, zaradi zdravstvenih razlogov, ne spremlja veÄ?. Kljub vrhunski ĹĄportni karieri je ĹĄe zdaj uspeĹĄen in aktiven podjetnik in dela v delavnici, ki jo je ustanovil njegov oÄ?e leta 1918. Prevzel jo je leta 1960 in se ĹĄe danes nahaja v Ĺ trossmajerjevi ulici v Subotici. Svoja ogromne izkuĹĄnje iz svoje bogate kariere zelo rad prenaĹĄa na mlade, saj je ĹĄe vedno zelo aktiven kot udeleĹženec ali organizator v akcijah osnovnih ĹĄol ÂťKaj veĹĄ o prometuÂŤ. Med ostalimi Ä?astnimi Ä?lanstvi v raznih klubih na MadĹžarskem in v Srbiji je seveda eden od ustanoviteljev in eden od najbolj aktivnih Ä?lanov OLDTIMER UDRUĹ˝ENJA Subotica. Prisoten je na vsakem sestanku, pri akciji, ali potovanju doma ali v tujino. In razumljivo je, da so vsi Ä?lani ponosni nanj, na svojega Tiborja. Lansko leto so tako 10. jubilejno sreÄ?anje oldtimerjev v Subotici posvetili Tiborjevem 80. rojstnem dnevu. Kaj naj ĹĄe reÄ?em? Tibi baÄ?i, ĹĄe na mnoga leta!

SVAMZdogodki

PridruĹžite se nam! na izletu po MadĹžarski in Avstriji 23.-24. Januar, 2010 Tokratni izlet organiziramo na Ĺželjo vseh naĹĄih zvestih sopotnikov iz prejĹĄnjih izletov. Popeljali se bomo z udobnim avtobusom najprej v Avstrijo, kjer si bomo ogledali dva zasebna muzeja. V obeh so bogate zbirke avtomobilov in motornih koles. Starost vrhunsko obnovljenih eksponatov sega v same zaÄ?etke motorizacije. Zanimivo je tudi to, da so eksponati iz zbirk naprodaj, zato ne pozabite napolniti doma denarnic, mogoÄ?e opravite na tem izletu tudi kakĹĄen dober nakup! Pot nas bo naprej vodila na MadĹžarsko v osrÄ?je Panonije, kjer si bomo lahko ogledali lepo obnovljen srednjeveĹĄki grad v mestecu Sarvar, ĹĄe popolnoma opremljen, in ker nas bo verjetno do tedaj dovolj namrazilo, se bomo imeli moĹžnost pogreti v preÄ?udovitih bazenih z termalno vodo v lokalnih toplicah (kopanje bo prostovoljno). Sledila bo veÄ?erja in poÄ?itek v lepem hotelu iz avstroogerskih Ä?asov. Po zajtrku nas bo pot vodila proti Balatonu v mesto z svetovno znano tovarno s stoletno tradicijo izdelave porcelana ÂťPorcelaniumÂŤ. Po ogledu in nakupih bomo nadaljujevali pot v BudimpeĹĄto in si ogledi Nacionalni muzej za transport. Tu se nahaja Vse, kar je po MadĹžarskem nekoÄ? lezlo ali ĹĄlo tako ali drugaÄ?e, od kolesa do lokomotive. Pred povratkom nas bo ĹĄofer popeljal na panoramsko voĹžnjo po tem velemestu ob Donavi. Ustavili se bomo na najviĹĄji razgledni toÄ?ki ter si ogledali katedralo. Avtocesta nas bo varno pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer bomo vtise strnili ob obilni prekmurski veÄ?erji. Povratek domov bo v poznih urah. Prostih mest na avtobusu - 48 (do zasedbe). V ceni je zajeto poleg prevoza, vsa prehrana med voĹžnjo (sendviÄ?i, pijaÄ?a, pecivo), noÄ?itev z zajtrkom, dve veÄ?erji ter osnovna pijaÄ?a, vse vstopnine, razen kopanja v bazenu. Cena izleta je enaka lanski: 160 Evrov na udeleĹženca. Prijavite se takoj! Ob prijavi lahko plaÄ?ate celotni znesek ali kavcijo vsaj 60 Evrov. PriloĹženo prijavnico z potrdilom o nakazilu na TRR 90672-0000101038 PBS poĹĄljite na SVAMZ Vransko, najkasneje do15. januarja 2010.

PRIJAVNICA Spodaj podpisani: stanujoÄ?:

tel.: spremljali me bodo:

podpis:

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

besedilo: pisarna SVAMZ

KDO JE PRVI? "DVANAJSTO LETO POTEKA, ODKAR JE BILA USTANOVLJENA NAĹ A IN OBENEM PRVA ZVEZA â&#x20AC;Ś"*

IN RAZMIĹ LJANJE ZAKAJ SPLOH IZDAJAMO REVIJO (GLASILO) Tokrat ne moremo mimo izjav, ki so jih zapisali v prvi ĹĄtevilki glasila SVS, saj prispevki vsebujejo polno neresnic na raÄ?un zveze SVAMZ. Toliko o profesionalnem delu konkurenÄ?ne zveze! Dolgo Ä?asa smo pri SVAMZ spoĹĄtovali nezapisani dogovor, da si ne bomo medsebojno ĹĄkodovali, da vodstva zvez ne bodo ĹĄÄ?uvala Ä?lanov enih proti drugim, da bomo prenehali s ĹĄirjenjem neresnic, neprimernih opomb in neumestnih komentarjev. VeÄ? let se Ĺže zveza SVAMZ vzdrĹžuje kakrĹĄnih koli komentarjev na njihov raÄ?un (pa verjemite, da bi imeli marsikdaj povedati veliko), saj verjamemo, da dobro in kvalitetno delo pisarne SVAMZ, komisarjev SVAMZ in visokih funkcionarjev SVAMZ, govorijo zase. V potrditev tega se lahko pohvalimo z zaupanjem naĹĄih dolgoletnih Ä?lanov in vÄ?lanjenih klubov, s katerimi skupaj premagujemo ovire in skrbimo, da lahko naĹĄa starodobna vozila uporabljamo tudi danes. *Komentar strani 3, prva ĹĄtevilka glasila SVS, prispevek napisal g. PerkiÄ?: (dokumente, ki jih navajamo, hranimo v arhivu pisarne SVAMZ, sicer pa so javno dostopni v pristojnih uradih).

ZGODOVINA ZVEZ SVAMZ IN SVS 1.Pred dvanajstimi leti je na pobudo lastnika Muzeja motociklov g. Groma, ter skupine navduĹĄencev iz cele Slovenije, to so: g. JoĹžef Furlan, g. JoĹže Komljanec, g. Andrej KrbavÄ?iÄ?, g. Miro Ĺ trancar, g. Urban DemĹĄar, g. Andrej Pristov, g. Igor Fekonja, g. JoĹže Vauhnik, g. Ĺ tefan RuĹžiÄ?, bil na Vranskem ob otvoritvi muzeja leta 1997, podpisan sporazum o ustanovitvi Zveze slovenskih druĹĄtev ljubiteljev starih vozil, naslov Kavadarska 21, Ljubljana, (SVS pa je sicer Zveza slovenskih druĹĄtev ljubiteljev starodobnih vozil, danes naslov Ĺ kofljica, Ĺ marska cesta 3), overjen s strani notarja SreÄ?ko Gabrila. 03. 07. 1997 je bil za predsednika zveze imenovan g. Miha Vrhunec. 2. Po dveh letih mencanja, 28. 11. 1999, je predsednik g. Miha Vrhunec pisal (citiramo): ÂťPrekinitev pri formalnem postopku sem izvedel zato, da vidim, kakĹĄen odnos do zveze imate druĹĄtva (navaja dogodke, ki so se zgodili v roku dveh let, npr. sodelovanje z Zavarovalnico Maribor, ki na zaÄ?etku ni po njegovem mnenju pokazala dovolj interesa, neskladnje v koledarju prireditev, nezaineteresiranost druĹĄtev za bolj aktivno delovanje pri npr. predlogu g. DemĹĄarja o teÄ?ajih za sodnike na rallyjih in podobne malenkosti, ki so sicer teĹžave, s katerimi se vsaka zveza mora znati spoprijeti, Ä?e Ĺželi uspeĹĄno delati). OdloÄ?il sem se, da ne nadaljujem s postopkom registracije zveze, ker bom s tem spodbudil reakcijo druĹĄtev, da se izkaĹžejo, koliko jim je sploh do zveze in koliko so pripravljeni delovati v njej.ÂŤ In tako se je vse skupaj konÄ?alo. Nemotiviranost predsednika je pripeljala do prekinitve postopka registracije zveze. 3. G. Rok Rotar, g. Petja Grom, g. JoĹže Komljanec, g. Rudi FerleĹž, g. Andrej Pristov, novi funkcionarji SVAMZ ter klubi AMD TrĹžiÄ?, MDO Naklo, ÂťLeteÄ?i KranjciÂŤ, Motoveterani Ĺ oĹĄtanj, Klub ljubiteljev klasiÄ?nih ĹĄportnih vozil KidriÄ?evo, Hrast TrĹžiĹĄÄ?e in C.M.O.C., so postali ustanovni Ä?lani nove zveze SVAMZ, ki je bila ustanovljena 08. 11. 1999 (podatke lahko preverite v Poslovnem registru Slovenije. SVS je bila ustanovljena ĹĄe le 07.01.2000 â&#x20AC;&#x201C; toliko o tem, kdo je prvi ...).

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

SVAMZ - SLOVENSKA VETERANSKA AVTO-MOTO ZVEZA datum vpisa pri registrskem uradu: 08.11.1999 SVS - ZVEZA SLOVENSKIH DRUĹ TEV LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL datum vpisa pri registrskem uradu: 07.01.2000

Dodge, RAM W 200, letnik1975 ni starodobno vozilo??? Komentar na stran 6, prva ĹĄtevilka glasila SVS, kjer visoko usposobljeni in strokovno podkovani predsednik tehniÄ?ne komisije Edi GlaviÄ?, SVS ANF, ugotavlja, kaj so starodobniki in kaj niso. Na ĹĄestih fotografijah beremo sledeÄ?e komentarje, naĹĄa pojasnila berite v oklepajih:

STARODOBNO VOZILO DA ALI NE? Prvo vozilo na bencinski pogon Reitwagen 1885, je po njegovem mnenju starodobnik (spominjamo ga, da original Ĺže dolgo ne obstaja veÄ?, ta vozila pa so kopije vozila oziroma obstajajo samo na slikah), BMW R32 1932 starodobnik (R32 je bil prvi BMW motocikel, narejen leta 1923, kakor je pravilno ugotovil v drugi ĹĄtevilki glasila SVS g. B. Knaus, in mu svetujemo, da si prebere Ä?lanek kolega, strinjamo pa se z ugotovitvijo, da je vozilo starodobnik, ki pa ga lahko Ĺžal zaradi redkosti vidite zgolj razstavljenega v nekaterih muzejih), tudi MB tip SS 1931 je starodobnik (v Sloveniji jih ni ravno veliko), BMW 202 1969 starodobnik (za ugotovitev si zasluĹži priznanje), Unimog 1968 ni starodobnik (k takĹĄni izjavi nimamo komentarja, za mnenje pa lahko vpraĹĄa Mercedes Benzov muzej v Stuttgartu), Dodge RAM W 200 1975 ni starodobnik (veseli bomo, Ä?e nam bo lahko pojasnil to strokovno ugotovitev).

Verjamemo, da vsi delamo napake, saj je to Ä?loveĹĄko. Pa tu in tam, nam tiskarski ĹĄkrat zagode kakĹĄno! Pa vendar v glasilu SVS ne gre za napake, zato smo tokrat namenili temu toliko pozornosti! Publikacije, ki jih izdajata zvezi, so namenjene vzgoji, osveĹĄÄ?anju, izobraĹževanju, seznanjanju, prikazovati primere pravilno obnovljenih vozil, zgodovino vozi, spodbujati projekte, itd. Zato naj bi bili podatki, ki jih objavljamo, pisani objektivno in na podlagi verodostojnih listin, dokumentov, dogodkov, â&#x20AC;Ś Z izdajanjem revije in glasila spodbujamo slovenske ljubitelje starodobnih vozil k pisanju kakovostnih prispevkov in na ta naÄ?in odkrivamo obseĹžno znanje, ki je na tem podroÄ?ju v Sloveniji, spodbujamo mlade k razmiĹĄljanju o pomembnosti ohranjanja premiÄ?ne tehniĹĄke dediĹĄÄ?ine, â&#x20AC;Ś Z revijo in predvidenimi tematskimi prilogami pomagamo tudi pri nastajanju primerne literature v slovenskem jeziku, kar je

zelo pomembno tudi zato, ker je vedno veÄ? npr. ĹĄtudentov in dijakov, ki piĹĄejo seminarske naloge, diplome na tematiko premiÄ?ne tehniĹĄke dediĹĄÄ?ine. Vsebina revije/glasila naj bi bila raznovrstna in po nivojih ter zahtevnosti prilagojena ĹĄirĹĄemu krogu bralcev. Vsaj v okviru naĹĄe revije Ĺželimo zdruĹžiti vse, ki jih to podroÄ?je zanima, oz. se z njim ukvarjajo profesionalno in odpirati moĹžnosti za poglabljanje in ĹĄirjenje znanja ter seznanjanju z novostmi na podroÄ?ju tehniĹĄke dediĹĄÄ?ine. Zato menimo, da je zelo pomembno, da se pri pisanju revije ali glasila ne spuĹĄÄ?amo v medsebojne spore, nesoglasja, frustracije (izjemno moÄ?ne pri nekaterih, kjer pa pride do izraza bolj omejenost Ä?loveka kot teĹžava s katero bi se rad spopadel), ampak ustvarjamo za vse tiste, ki jih zanima zgolj zgodovina premiÄ?ne tehniĹĄke dediĹĄÄ?ine, kako spraviti svojega ljubljenÄ?ka na cesto ali kako priti do tehniÄ?nih podatkov, rezervnega delaâ&#x20AC;Ś Vsaj pri SVAMZ bomo delali tako! =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

dogodkiSVAMZ Besedilo: Franci Ĺ krjanec

NA DELOVNEM OBISKU V SUBOTICI SRBIJA 14. in 15.november Na povabilo OLDTIMER UDRUĹ˝ENJA , SUBOTICA se je vodstvo SVAMZ-a udeleĹžilo dvodnevnega delovnega sestanka. Tako rekoÄ? takoj po prihodu ter zelo toplem sprejemu smo po kratkem oddihu zaÄ?eli z delom v zelo lepo urejenih prostorih kluba. NajveÄ? zanimanja ter vpraĹĄanj je bilo namenjenih o naÄ?inu in tako uspeĹĄnemu delovanju SVAMZ-a. Po zelo dolgi natanÄ?ni in obĹĄirni predstavitvi delovanja naĹĄe zveze se je izpostavilo da imajo sami zelo veliko Ĺželjo po ustanovitvi lastne zveze, povezave med nekaj klubi ki ĹĄe delujejo, ter da ohranijo preostalo tehniÄ?no kulturno dediĹĄÄ?ino ki je ĹĄe ostala po vojni vihri. Do tega zakljuÄ?ka sva priĹĄla tudi midva, saj so na Ĺžalost besede status starodobnega vozilo v Republiki Srbiji nepoznane.Tako da za vozilo staro sto let ali pa eno leto ni kakrĹĄne razlika v dajatvah.ali njegovem statusu.Takoj mi je ĹĄinila misel koliko ogromnega dela je pri nas Ĺže narejenega in tega bi se morali zavedati prav vsi. Ker so se fantje res dobro pripravili ter oboroĹžili s vpraĹĄanji, je sled dogodkov in razprav normalno nanesel tudi na vpraĹĄanja o delovanju in pomenu FIVE. Po konÄ?anem delu smo odĹĄli na veÄ?erjo, kjer se je ista debata nadaljevala, kar je veÄ? kot oÄ?itno da zaljubljenci v oldtimerje ne glede na prelepi ambijent v katerem smo se nahajali ne spremenijo teme.

Drugi dan smo po jutranji kavi imela zelo malo Ä?asa da sva si vsaj ogledala mali delÄ?ek prelepe Subotice z prebogato arhitekturo od katerih izstopa ne opisno lepa mestna hiĹĄa, sinagoga, palaÄ?a Rajhl in na desetine drugih atraktivnih objektov so Subotico razvrstili med najpomembnejĹĄa secesijska mesta Evrope. Dekorativnost evropske predvsem nemĹĄke in avstrijske secesije je tu obogaÄ?ena z romantiÄ?no noto maÄ&#x2018;arskega folklora skozi stilizirani cvetni nakit iz keramike, kovanega Ĺželeza, razigrane oblike, polno zaobljenih linij in valovitih potez ter razigranost barv je prvo kaj obiskovalca navduĹĄi. Saj je tudi Ĺželja graditeljev bila da Subotica prekosi vse takratne evropske metropole po svoji prepoznavni arhitekturi polni preseneÄ?enj, idej, ter bogatih detaljev fasad. To jim je tudi veÄ? kot uspelo. Nadaljevali smo pot na maÄ&#x2018;arsko kam smo bili povabljeni na bogat etno kulturni dogodek, ki je bil ĹĄe dodatno okraĹĄen z izloĹžbo oldtimerjev. Na Ĺžalost je tudi priĹĄel Ä?as najinemu odhodu ter sva se morala posloviti od zelo prijaznih ljudi z obljubo da jim bo SVAMZ zmeraj stal ob strani, jim pomagal da uresniÄ?ijo svoje Ĺželje in cilje saj je to tudi naĹĄe poslanstvo, ker naĹĄa zveza je zmeraj odprta, ter pripravljena pomagati vsem ljubiteljem starodobniĹĄtva. Mi pa smo spet obogatili z novimi poznanstvi in prijatelji.

SVAMZ PRIPOROÄ&#x152;A 12. mednarodno sreÄ?anje starodobnih vozil Subotica - BaÄ?ka Topola - PaliÄ&#x2021;

02-04. VII. 2010

e-poĹĄta: oldtimerrsu@eunet.rs tel.: +386 63 523 918 www.oldtimer.rs

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

SVAMZdogodki Kitajska je deĹžela ponosne zgodovine in obetavne prihodnosti. Pravzaprav ni deĹžele, ki bi zbudila srce in domiĹĄljijo tako kot Kitajska. DeĹžela vas lahko popeljale v tisoÄ?letno zgodovino, ponudi unikatno in iznajdljivo kulturno dediĹĄÄ?ino, tradicijo, naravne lepote in slikovito folkloro: glavno mesto Peking z veÄ? kot 12 milijoni prebivalcev in 3000-letno zgodovino; Veliki kitajski zid, simbol starodavne kitajske civilizacije; cesarske prestolnice dinastije Ming, 6000 glinenih kipov vojakov v Xianu. In ĹĄe in ĹĄe. Tudi v tej pisani deĹželi se je zbralo nekaj ljubiteljev starodobnih vozil in leta 2005 ustanovilo Kitajsko zvezo starodobnih vozil (Classic Vehicle Union of China ali (CVUC). V nadaljevanju vam podajamo njihovo predstavitev v slovenĹĄÄ?ini.

KITAJSKA ZVEZA STARODOBNIH VOZIL

Kitajska zveza starodobnih vozil bo vÄ?lanjena v zvezo FIVA aprila 2010. Sicer pa je bila ustanovljena leta 2005, zdruĹžuje pa okoli 400 Ä?lanov in 800 starodobnih vozil. V registru vozil imajo tako vozila domaÄ?ih proizvajalcev, kot npr: Red Flag, Shanghai, Beijing â&#x20AC;Ś Nekaj ruskih: ZIS, ZIM, GAZ â&#x20AC;Ś In nekaj vozil, ki jih poznamo tudi mi: Mercedes, Ĺ koda, Volvo, Ford ... SedeĹž ima zveza v Pekingu, glavnemu mestu Kitajske. So neprofitna organizacija, ki jo podpirajo lastniki vÄ?lanjenih vozil kot tudi pomembne druĹžbe. Sicer pa je zveza organizirana v naslednje sektorje: 1. Registracija in tehniÄ?na podpora 2. Dogodki 3. Stiki z javnostjo in komunikacije 4. Ä&#x152;lanstvo 5. Promocija 6. Servis za pomoÄ? Ä?lanom

V preteklih letih so organizirali Ĺže veliko sreÄ?anj: razstave, voĹžnje, VIP ÂťkoktajlÂŤ zabave, sodelovali na PR dogodkih povezanih z luksuznimi nepremiÄ?ninami, umetninami, nakitom in podobnimi prestiĹžnimi dogodki. Poznani so po dobri organizaciji in pomoÄ?i tujim gostom pri organizaciji sreÄ?anj na Kitajskem. Oktobra 2010 bo zveza organizirala prvo mednarodno sreÄ?anje za starodobna vozila, ki ga je sicer FIVA registrirala kot â&#x20AC;&#x153;B-eventâ&#x20AC;?. Pripravili so traso dolgo 1600 km, podobno, kot jo ima legendarni Mille Miglia, iz Pekinga do Ĺ angaja, kjer bodo gostom prikazali lepote Kitajske, kot so Kitajski zid, domaÄ?i kraj Konfucija â&#x20AC;&#x201C; Kitajske Benetke (mesto ob vodi), in ĹĄe mnogo veÄ?. Zveza se trudi, da bi uspela leta 2010 gostovati Generalno SkupĹĄÄ?ino FIVA v Pekingu. Kitajska

namreÄ? po letu 2008, olimpijskih igrah â&#x20AC;Ś postaja deĹžela, ki je vedno bolj odprta in prijazna tujcem. Kontakt: Room 2-902, Shouke Garden C7 Huayuansanli 12 Taipingqiao Str., Fengtai District, 100073, Beijing, Peopleâ&#x20AC;&#x2122;s Republic of CHINA Kontaktna oseba: Yang Li Tel: +86-10-63380602 Tel: +86-13910617887 Fax: +86-10-63370643-898 Website: www.classiccarchina.org Email: autohelper@sina.com china.classiccar@hotmail.com

IZDELKI IZ PLEKSI STEKLA KRILI D.O.O., VRZDENEC 85, HORJUL 1354 tel.:(01) 750 03 33, krili@siol.net =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

5 ; 3 9 >?F

KRATKO POROÄ&#x152;ILO IZ LEIDNA, NIZOZEMSKA, 10. 10. 2009: SREÄ&#x152;ANJE SVS, SVAMZ IN FIVA Na pobudo glavnega pravnika FIVA zadolĹženega za Ä?lanstvo v zvezi, g. J. J. Dollemana in visokih predstavnikov FIVA g. Andrew Burta ter g. Patrick Rolleta, smo se sestanka v Leidnu udeleĹžili tudi predstavniki SVS ANF iz Slovenije, in sicer: mag. Janez Uratnik in predstavniki SVAMZ, generalni sekretar SVAMZ, Petja Grom, univ.dipl.arh., in NataĹĄa Grom, univ.dipl. prav., zadolĹžena za stike z javnostjo v SVAMZ, ter kot poznavalec celotne situacije v Sloveniji in neodvisni Ä?lan, dr. MatjaĹž Ĺ ekoranja, z namenom reĹĄitve trenutne situacije. Ä&#x152;e preberete poroÄ?ilo iz glasila SVS, prispevek g. mag. Janeza Uratnika, imate vtis, da je SVS odĹĄel iz Leidna kot velik zmagovalec. Pozabil pa je omeniti marsikaj, npr. da je bil ÂťokaranÂŤ zaradi objavljenih Ä?lankov, ki so se pojavili na raÄ?un SVAMZ v prvem glasilu SVS. Obema organizacijama so svetovali, da naj zaÄ?nejo sodelovati na vseh podroÄ?jih, sploh pravnem, na podroÄ?ju ocenjevanja vozil, skupnega koledarja, publikacijâ&#x20AC;Ś Kljub naĹĄemu trudu o ustanovitvi tretje zveze, kjer naj bi bili obe organizaciji konÄ?no zdruĹženi in delovali enakopravno, se predstavniki SVS s tem niso strinjali oz. se sploh niso Ĺželeli pogovarjati o tem, da bi konÄ?no sodelovali.

TRST JE NAĹ ! Duletova Ä?eta, sekcija vojaĹĄkih vozil kluba Hrast TrĹžiĹĄÄ?e, je sodelovala pri snemanju in promociji filma "Trst je naĹĄ". Sekcija se imenuje po njihovem vzorniku DuĹĄanu Ĺ vari - Duletu, ki je bil vzornik vsem zavednim Slovencem. Leta 1945 pa je kot komandant 31. divizije, v sklopu IX. korpusa, osvobajal Trst. Na to so ĹĄe posebej ponosni. FILM: Zgodba je postavljena v leto 2009 in je opis poskusa skupine partizanskih vojakov, ki se odloÄ?i, da bo osvobodila Trst in popravila stare krivice iz druge svetovne vojne.

100 let BUGATTIJA Ettore Bugatti je leta 1909 ustanovil eno izmed najprestiĹžnejĹĄih znamk avtomobilov v mestecu Molsheim v Franciji, poznano pod imenom Bugatti. Znamka je imela velik uspeh, dokler ni priĹĄla II. svetovna vojna, ki je finanÄ?no opustoĹĄila tudi to tovarno. Tovarna je izdelala zadnji avtomobil leta 1950. Leta 1960 so zaÄ?eli z izdelavo letalskih delov visoke kakovosti. Danes si tovarno avtomobilov lasti Volkswagen, ki je ponovno zaÄ?el z izdelavo najhitrejĹĄih avtomobilov z dovrĹĄeno in dinamiÄ?no obliko.

Ĺ˝al je tudi meditacija z monitoringom, kakor si jo je predstavljal g. J. J. Dolleman, padla v vodo in agonija med obema krovnima organizacija se nadaljuje. To ni bil oÄ?itno edini neuspeh visokega predstavnika FIVA, saj so ga mesec zatem zamenjali na Generalni skupĹĄÄ?ini FIVA z g. Gardosom Zoltamom, kateremu Ĺželimo veliko uspeha pri opravljanju svoje nove funkcije.

VENTILATORBESED Na spletnem portalu in v Ä?asopisu Ventilatorbesed je 12. 12. 2009 izĹĄel zanimiv Ä?lanek o Muzeju motociklov Vransko, z naslovom Motocikel za vedno, katerega avtorica je KatjuĹĄa Ĺ tih: ÂťPetja Grom, lastnik Muzeja motociklov Vransko, se je v Ä?asu mojega obiska ravno potikal po Italiji za novim motociklom, zato sva se o muzejski zbirki pogovarjala s sinom Janezom P., ki prav tako Ĺživi za motocikle, ĹĄe posebej za Tomosove dirkalnike. "Pri nas se vse vrti okoli motociklov," je povedala mama Ljudmila, ko se je na kratko pridruĹžila najinemu pogovoru. Vsi njihovi izleti, dejavnosti in aktivnosti so povezani z motocikli. Le tako lahko Ä?lovek ustvari bogato zbirko motociklov, edino te vrste pri nas, ter tretjo najveÄ?jo zasebno zbirko v Evropi.ÂŤ VeÄ? o Ä?lanku na: http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=79&id=912

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Leta 1937 in 1939 je Bugatti zmagal 24-urno dirko Le Mans. Voznik avtomobila je bil Pierre Veyron, po katerem je poimenovan najnovejĹĄi model Bugattija. Bugatti je imel tisti Ä?as unikatno obliko avtomobilov, Ĺže sama vrata so bila umetniĹĄko delo. Bloki motorja so bili roÄ?no obruĹĄeni in spolirani. Bugatti, z uradnim imenom tovarniĹĄkega moĹĄtva Automobiles Ettore Bugatti, je nastopil na 460 dirkah za Veliko nagrado med sezonama 1920 in 1939, na katerih je osvojil 84 zmag. Po ĹĄtevilu nastopov je Bugatti na drugem mestu, zaostaja le dve dirki za prvo uvrĹĄÄ?eno Scuderio Ferrari, po ĹĄtevilu zmag pa je najuspeĹĄnejĹĄe moĹĄtvo dirk za Veliko nagrado pred letom 1950.

5 ; 3 9 F ? >

SVS glasilo in Balilla

AMZS praznuje 100. obletnico delovanja

Pred enim letom je bivĹĄi predsednik SVS, g. Urban DemĹĄar, arogantno nastopal proti klubu Balilla iz DivaÄ?e, Ä?eĹĄ da predstavljajo uteleĹĄeno zlo zoper Slovenski narod, saj uporabljajo faĹĄistiÄ?no ime za klub kot tak. Pri tem je pozabil, da je ravno ta klub, potem ko so se mu odrekla vsa ljubljanska druĹĄtva, vrsto let nudil Ä?lanstvo prav slednji. Zanimivo je, da kljub vsem reÄ?enem na raÄ?un tega imena in kluba, pa prav za zadnjo ĹĄtevilko svojega glasila SVS, kot glavni motiv za naslovnico, uporabijo avtomobil znamke Balilla.

Na pobudo barona Friderika Borna so se 16. julija 1909 v Ljubljani zbrali takratni Âťsportniki in avtomobili in motorna kolesaÂŤ in ustanovili Kranjski avtomobilski klub, po nemĹĄko imenovan Krainer Automobilklub.

Registrske tablice za starodobna vozila Ministrstvu za promet, g. JeronÄ?iÄ?u, smo predali rezultate anket v zvezi z barvami registrskih tablic za starodobna vozila, ki so jih izpolnjevali udeleĹženci na Vranskem, in sicer ob praznovanju desete obletnice SVAMZ. Anketni vpraĹĄalnik je v ĹĄkatlo za ankete oddalo 631 udeleĹžencev, od tega se je 353 udeleĹžencev odloÄ?ilo za modro barvo, za rdeÄ?o 109, za oranĹžno 135, 34 oddanih anket je bilo neveljavnih. V glasilu SVS je bil napisan izÄ?rpen Ä?lanek o tem, kako nesmiselno je sploh razmiĹĄljati o teh tablicah oz. kako bi morali povzeti nemĹĄki sistem registracije starodobnih vozil (osnovna barva tablice je bela, z rdeÄ?imi ali Ä?rnimi ĹĄtevilkami in z oznaÄ?bo H). Iz njihovega prispevka se razbere, kot da je SVAMZ doloÄ?al barvo tablic. OÄ?itno zadeve ne poznajo in piĹĄejo na pamet! Ministrstvo za promet nam je dalo na razpolago tri barve, med katerimi smo lahko izbirali: modra, rdeÄ?a, oranĹžna. Sicer pa 32. Ä?len predlaganega Zakona o motornih vozilih tudi pravi: Âť(3) â&#x20AC;Ś.za veÄ? starodobnikov istega lastnika se lahko izda predpisano ĹĄtevilo (en komplet) prenosljivih registrskih tablic. V takem primeru se v prometno dovoljenje, ki se izda za vsakega starodobnika, vpiĹĄe ista registrska ĹĄtevilka vozila.ÂŤ V kolikor bodo tablice prenosljive, lastnik pa ima doma veÄ? starodobnih vozil, vkljub barvi, registrske tablice le niso nekaj slabega. Sicer pa presodite sami!

Ustanovni seji je prisostvovalo 16 gospodov, ki so hoteli Âťorganizirati in pospeĹĄevati ĹĄport z avtomobili in motornimi kolesi in tudi dvigniti tuji promet v SlovenijiÂŤ. Kranjski avtomobilski klub na zaÄ?etku ni imel veliko Ä?lanov, vendar je pod vzornim vodstvom predsednika Karla Borna, in pozneje njegovega brata Friderika Borna, v letih pred prvo svetovno vojno zelo Ĺživahno deloval. Od leta 1992 je AMZS Ä?lanica mednarodnih organizacij: FIA - mednarodne organizacije za podroÄ?je avtomobilizma in FIM - mednarodne organizacije za podroÄ?je motociklizma. S sodelovanjem in s pomoÄ?jo avtomobilskih klubov v Evropi svojim Ä?lanom zagotavlja pomoÄ? na cesti v primeru teĹžav tudi v tujini. AMZS zdruĹžuje avto moto druĹĄtva in klube v Sloveniji in ima veÄ? kot 140.000 Ä?lanov. S Ä?lanstvom v naĹĄi organizaciji lahko raÄ?unate na prijatelja, ki vam bo pomagal ob teĹžavah z vozilom na cesti. Ä&#x152;lanom zagotavljamo tehniÄ?ne preglede in tehniÄ?ne storitve v delavnicah ter druge storitve v zvezi z izdajo potovalnih dokumentov v poslovnih enotah AMZS. Za storitve, ki jih izvajamo na cesti in v delavnicah skrbi 200 strokovno usposobljenih avtomehanikov z veÄ? kot 50 vozili.

HARLEY DAVIDSON Mineva sto let od prvega Harley Davidsona z dvocilindriÄ?nim V motorjem, tako imenovanega modela ÂťSixty-OneÂŤ. Znameniti ameriĹĄki tovarni, ki ĹĄe danes proizvaja motocikle, je bila nekoÄ? konkurent tovarna Indian. Tudi ta je ÂťlansiralaÂŤ na ameriĹĄko trĹžiĹĄÄ?e isti model motocikla, in sicer ĹĄtiri leta prej, a ravno njegova inovativnost je bila tudi razlog, da je tovarna Indian doĹživela steÄ?aj, Harley Davidsone pa lahko kupujemo ĹĄe danes.

ILIRSKE PROVINCE Ilirske province (francosko Les Provinces Illyriennes) je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s SchĂśnbrunnskim mirom prisiljena prepustiti, in sicer zahodni del KoroĹĄke, Kranjsko, HrvaĹĄko in Vojno krajino jugozahodno od Save, GoriĹĄko, Trst, Istro. Napoleon je province ustanovil iz strateĹĄkih in gospodarskih razlogov. Dogodek je sicer izjemnega zgodovinskega pomena prav za nas Slovence, saj so ravno Francozi bili med drugim zaÄ?etniki ĹĄolstva in prosvetljenstva pri nas, s tem pa tudi sistematiÄ?nega urejanja in gradnje novih cest, po katerih so potem konec 18. stoletja zapeljali prvi avtomobili.

KONEC TOVARNE ZĂ&#x153;NDAPP Pred 25. leti je NĂźremberĹĄka tovarna ZĂźndapp dokonÄ?no ugasnila. Spominjam se, da sem kot mlad zbiratelj na zaÄ?etku ĹĄe kontaktiral s prijaznim inĹženirjem iz tovarne, ki mi je ljubeznivo poslal kopije originalnega naÄ?rta izpuĹĄnega lonca za motorno kolo ZĂźndapp, model DB 200, letnik 1953, ki je bil prvi v zbirki Muzej motociklov na Vranskem. Ĺ e danes hranim ta dokument. Tovarna je bila nato v celoti demontirana in prenesena v Tianjin na Kitajskem, kjer se je proizvodnja lahkih ZĂźndappovih vozil nadaljevala do nedavnega. =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

avtomobilizemSLS AMG 63

besedilo: MatjaĹž Ĺ ekoranja, fotografije: mediaDaimler

Reinkarnacija legendarnega Mercedes-Benz SLS AMG 63 Letos, natanÄ?neje 15. septembra, je bil na mednarodnem sejmu vozil IAA v Frankfurtu premierno prikazan novi mercedesov super ĹĄportnik SLS AMG 63, ki sam po sebi gotovo ne bi sodil na strani te revije, v kontekstu nastajanja pa bo morda koga le zanimal, saj izhaja neposredno iz mercedesovega modela 300 SL in vsekakor na nek naÄ?in skuĹĄa ponoviti njegov zgodovinski uspeh â&#x20AC;&#x201C; Ä?e je kaj takega v avtomobilizmu sploh mogoÄ?e.

Retrodizajnerskih poskusov v avtomobilski industriji ni malo. Spomnimo se na primer minija, hroĹĄÄ?a, Fiata 500 itd. Za uspeh tako naÄ?rtovanega novega modela seveda ni jamstva in med naĹĄtetimi je nesporno uspel le novi mini. Ali so v koncernu Daimler AG res vse dovolj dobro premislili, preden so se v teĹžkih Ä?asih avtomobilske recesije odloÄ?ili, da na trĹžiĹĄÄ?e ponudijo prestiĹžnega ĹĄportnika, katerega osnovna cena sega nad 177.000 Âź? Odgovora ne iĹĄÄ?ite v spodnjih stavkih â&#x20AC;&#x201C; zanj bo potrebnih nekaj let, ki bodo sledila. Vseeno pa si bolj podrobno

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

poglejmo povezave med obema voziloma, predvsem vozne lastnosti in osnovne znaÄ?ilnosti novega modela. Spomnimo se najprej znamenitega dvosedeĹžnega kupeja, katerega vrata so se spektakularno odpirala navzgor, za katerega ĹĄe danes mnogi trdijo, da sodi med peĹĄÄ?ico najlepĹĄih avtomobilov, ki so bili kdajkoli narejeni. Spomnimo se tudi uspehov na najteĹžjih rallyjih po vsem svetu, na katerih je pred nekako 50 leti zmagovala dirkalna razliÄ?ica 300 SLR. In nenazadnje, spomnimo se, da velja danes dobro ohranjeno vozilo serije 300 SL med zbiratelji vsaj dobrega pol milijona evrov, verzija SLR pa tudi dvakrat toliko. SkuĹĄnjava proizvajalca avtomobilov s 120-letno tradicijo je torej razumljiva, Ä?as pa bo pokazal ali so tako ekstremni uspehi sploh ponovljivi. Restavratorjem dela danes preglavice predvsem cevni okvir podvozja, ki po toliko desetletjih popuĹĄÄ?a v svoji trdnosti in ga ni enostavno obnoviti, saj je narejen iz zelo obÄ?utljivega aluminija. Seveda pri modelu SLS ne gre samo za podobnost v okviru sodobnega retro dizajna, omeniti velja tudi primerljivo, danaĹĄnjemu Ä?asu primerno vrhunsko vgrajeno tehniko in znanje. Vozilo se po voznih lastnostih brez teĹžav lahko primerja z mnogo draĹžjimi znanimi blagovnimi znamkami kot Ferrari, Lamborghini in drugimi. Od 0 do 100 km/h pospeĹĄi v komaj 3,8 sekundah. Celotno vozilo tudi tokrat nosi okvir iz aluminijastih cevi, AMG pa za ekstremne ĹĄportnike ponuja ĹĄe dodatno ojaÄ?itev, ki v praksi pomeni veÄ?jo

togost podvozja in dodatno tudi nekaj manj udobnosti zaradi trĹĄe lege na cesti. Uporaba lahkih materialov (tudi kevlarja) pomeni majhno skupno teĹžo vozila (1.620 kg). V vozilu so vgrajeni vsi elementi pasivne in aktivne varnosti, ESP pa je mogoÄ?e v dveh stopnjah izklopiti in se tako prepustiti nepredvidenim posledicam drsenja (drifting), ki izvira iz brutalne moÄ?i 420 kW in navora 650 Nm. A v to naj se pri tako veliki moÄ?i iz varnostnih razlogov spuĹĄÄ?ajo le dodatno izĹĄolani vozniki, pa ĹĄe ti le na poligonih, ki so za to namenjeni in zaprti za reden promet. 8-valjni motor AMG 63 je postavljen sredinsko spredaj. To omogoÄ?a idealno razporeditev teĹže na prednja in zadnja kolesa (47:53). KonÄ?na hitrost je elek-

SLS AMG 63avtomobilizem

modela 300 SL? tronsko omejena na 317 km/h in jo tudi med drugimi konkurenÄ?nimi super ĹĄportniki ne doseĹže prav vsak. Iz vsega napisanega tako sledi, da je novi SLS v vseh pogledih dober nakup, le stric ali teta iz Amerike nam morata pred tem ĹĄe kaj zapustiti, da s kreditnimi obroki ne bi preveÄ? obremenjevali svoje plaÄ?e ali pokojnine.

Razvajeni strokovni novinarji so novemu vozilu ob testnih voĹžnjah v Kaliforniji napravili najveÄ?ji kompliment, ko so zapisali, da so takĹĄno vozilo zaman Ĺže vrsto let priÄ?akovali iz bavarske hiĹĄe BMW. Tako so znamko Mercedes nesporno vrnili v sam vrh svetovne ponudbe zmogljivih super ĹĄportnih vozil, za kar so si v Stuttgartu dol-

ga leta dejansko zelo prizadevali. Da se je to zgodilo ravno v Ä?asu velike avtomobilske krize, kaĹže na dodaten pogum proizvajalca, pa tudi na prepriÄ?anje, da tako uspeĹĄni znamki vsak veter ĹĄe ne more zamajati temeljev, ki slonijo na 120-letni tradiciji uspeĹĄnega in uglednega proizvajalca motornih vozil.

Koledar za leto 2010 Mercedes klasik klub Slovenija je Ĺže drugo leto zapored izdal koledar. Koledar za leto 2010 je v znamenju novega modela E, ki je bil javnosti predstavljen v letu 2009. VeÄ?ina strani je zato namenjena njegovim predhodnikom. Zgodba serije E se zaÄ?enja z modelom W 136, katerega korenine segajo v Ä?as pred drugo svetovno vojno. Predstavljeni so modeli 170 V ter maloserijska kabrioleta S v izvedbah A in B. Sledijo limuzine 190 D modelne serije W 120/121, 200 D serije W 110 in 200 D serije W 115. V koledar nismo uvrstili vseh predhodnikov, zato je kot zadnji model te vrste 300 CEâ&#x20AC;&#x201C;24. Po merilih, ki veljajo v Sloveniji, bo ta serija med starodobnike vstopila v letu 2010. Seveda smo v koledar uvrstili tudi aktualni model E. Ker pa imamo Ä?lani kluba zelo pester vozni park, so v koledarju ĹĄe dva roadsterja, Mercedesa 190 SL in 280 SL â&#x20AC;&#x201C; Pagoda, osemvaljni kupe 450 SLC ter tovorno vozilo iz petdesetih let prejĹĄnjega stoletja, Mercedes LK 4500. Nismo mogli mimo ĹĄportnega avtomobila leta 2009 Mercedesa SLS AMG, ki smo ga postavili na naslovnico. VeÄ?ina naklade je razdeljena oziroma razprodana. Na voljo je ĹĄe nekaj koledarjev po ceni 10 evrov za izvod. Informacije na e-naslovu: mercedeskks@gmail.si =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

avtomobilizemW126 Besedilo: Emil Ĺ terbenk, Fotografije: Emil Ĺ terbenk, mediaDaimler

30 let Mercedesa W 126 (280 S â&#x20AC;&#x201C; 560 SEL)

Mercedesov razred Sâ&#x20AC;&#x201C;W 126 se je na Ä?elu najimenitnejĹĄih limuzin drĹžal celih 13 let, od leta 1979 do leta 1992. V primeru teh avtomobilov 13 zlepa ni nesreÄ?na ĹĄtevilka. V tem Ä?asu je tekoÄ?i trak zapustilo kar 720.466 teh prestiĹžnih limuzin. Ĺ e danes mnogi trdijo, da je bil W 126 najnaprednejĹĄi MB vseh Ä?asov (v primerjavi s prejĹĄnjo serijo seveda). Njegovi predhodniki niso na prestolu zdrĹžali tako dolgo. W 116 so proizvajali osem let, W 107 leto manj in W 112 ĹĄest let. Razvoj modela W 126 se je zaÄ?el Ĺže leta 1972, s predstavitvijo serije W 116. Naftna kriza v prvi polovici sedemdesetih let ni bila naklonjena ÂťkriĹžarkamÂŤ, kakor je mercedesov razred S. Zato ne preseneÄ?a, da je glede na W 116 ÂťshujĹĄalÂŤ za pribliĹžno 100 kg. Po zunanjem videzu bi mu pripisali, da je od predhodnika krajĹĄi, v resnici pa je bil za nekaj centimetrov daljĹĄi, s 70 mm daljĹĄo medosno razdaljo. Velik napredek se je zgodil pri aerodinamiki, ki je bila za 14 % boljĹĄa od predhodnikove. V koĹĄ je dal konkurenco, npr. takratno BMW serijo. 7. Mercedesova aerodinamika je bila za celih 20 % ugodnejĹĄa od tiste pri Porscheju 928 in za malenkost celo od Citroena CX. Skladno z zavedanjem o onesnaĹževanju okolja se je zmanjĹĄal tudi deleĹž kromiranih delov, avtomobili pa so dobili tudi veliko elektronike, katere koliÄ?ina se je poveÄ?evala do konca proizvodnje

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

te serije. Napredek se je pokazal predvsem v zmanjĹĄani porabi goriva in upoĹĄtevanju okoljevarstvenih zahtev. KasnejĹĄi modeli W 126 so bili opremljeni s katalizatorji. Z motorjem 260 je povpreÄ?na poraba po tovarniĹĄkih podatkih brez katalizatorja znaĹĄala 10,3 l/100 km, s katalizatorjem pa 0,4 l veÄ?. NajmoÄ?nejĹĄi 560 SEL zadnje generacije (od septembra 1987 dalje) je povpreÄ?no brez katalizatorja porabil 13,3 l, z njim pa 14,1 l/100 km, kar je bilo znatno manj od primerljivih modelov serije W 116. PreizkuĹĄali so Ĺže tudi dvanajstvaljni motor, vendar ga je doÄ?akal ĹĄele naslednji model. Toda to ĹĄe zdaleÄ? niso bile vse prednosti novega razreda S. Testniki so na vso moÄ? hvalili udobje voĹžnje, do potankosti nastavljive sedeĹže, vrhunsko klimatsko napravo, lahkotnost gibanja in zvoÄ?no izoliranost od zunanjega sveta. Od leta 1981 si je lastnik za doplaÄ?ilo lahko zaĹželel ÂťairbagÂŤ, da ne govorimo o vseh luksuznih doplaÄ?ilnih moĹžnostih. Ko je Martin Ä&#x152;esenj pri takratnem Avtomagazinu leta 1982 testiral najmanj gosposkega 280 S, je med drugim zapisal: ÂťPogledate Mercedes iz razreda S in reÄ?ete: to je lep avtomobil. Poglejte ga ĹĄe enkrat! Poglejte ga z vseh strani! Vzemite si Ä?as za uĹžitek! In priznali boste, da je ta Mercedes vraĹžje

lep avtomobil. Petmetrsko dolĹžino skriva v mehkih oblinah: ugledna ĹĄirina ga pritiska k tlom; plastika na koncih in bokih skrbi za ĹĄe Ä?vrstejĹĄi videz. Potem pa: velika prednja ĹĄipa, vgreznjena brisalnika, znaÄ?ilen nos, zajetne gume, privzdignjen zadek! TakĹĄni so vsi Mercedesi od 280 S do 500 SEL! Skladnost, kompaktnost, aerodinamiÄ?nost, prepriÄ?ljivost. Popolnost.ÂŤ

W126avtomobilizem

Nekateri tehniĹĄki podatki

Model

Prostornina (ccm)

MoÄ? (KM/kW)

DolĹž. X ĹĄir. X Medosna r. viĹĄ (mm) (mm)

TeĹža (kg)

NajveÄ?ja Hitrost (km/h)

280 SE/SEL Benc./R6

2746

185/136

3818

218/160

Od 1560 do 1810

210

380 SE/SEL Benc./V8

4995 X 1820 X 1430 (SE) 5180 X 1820 X 1448 (SEL)

560 SEL/SEL Benc./V8

5547

300/220

250

2997

150/110

193

300 SDL Turbo*

Motor/ valji

Dizel/R6

Prvi pravi avtomobil, ki smo ga kupili v naĹĄi druĹžini, je bil temno modri Fiat Croma. Ä&#x152;lovek bi rekel: Amerika za leto 1992! Toda Ĺželje so ponavadi veÄ?je od zmoĹžnosti. Tri leta po nakupu Crome mi je sluÄ?ajno priĹĄlo na uho, da v Velenju APS prodajajo Mercedesa 280 SE, letnik 1981. Grozno mi je bil vĹĄeÄ? in Ĺženo sem s teĹžavo prepriÄ?al, da sem ga najel za popoldansko voĹžnjo. Voznik, ki je z njim vozil vodilne v Premogovniku Velenje, me je opozoril: ÂťÄ&#x152;e ĹĄe nisi vozil avtomatika, pazi, da se ne zaletiĹĄ v tovornjak, ki ga prehitevaĹĄ. Ko pohodiĹĄ ÂťgasÂŤ se najprej niÄ? ne zgodi, nato pa skoÄ?i kot Ĺžrebec, ne ga podcenjevat', 185 ÂťkonjevÂŤ ima!ÂŤ ÂťAli mi lahko iskreno poveĹĄ, koliko porabi na 100 km?ÂŤ sem ga vpraĹĄal. Âť15 litrov, Ä?e ga ne ĹĄparaĹĄ, mogoÄ?e kakĹĄen ÂťdeciÂŤ manj!ÂŤ je ustrelil kot iz topa. ÂťOk,ÂŤ sem rekel in si mislil: Âťseveda, toda v tej porabi je ĹĄe tvoja malica!ÂŤ V Velenju smo sedli v srebrnega lepotca: Ĺžena, sedemletni sin in jaz. Najprej smo se zapeljali do Polzele, kjer me je presenetila neverjetna prijaznost prodajalk. Potem sem ugotovil, da so iz trgovine opazile, s Ä?im smo se pripeljali. Nato smo se napotili proti Celju. Do takrat me ĹĄe nikoli ni nihÄ?e na cestninski postaji ni tako spoĹĄtljivo pozdravil. Kljub temu da je bil avto star 14 let, je bil ĹĄe vedno izjemno gosposko vozilo. V Celju sem imel opravek, in ko smo se vraÄ?ali proti avtocesti, sem hotel prestaviti v drugo prestavo. MisleÄ?, da bom pritisnil pedal sklopke, sem do konca pohodil ĹĄiroki zavorni pedal. Le izdatna oblazinjenost prednjih sedeĹžev je reĹĄila nos mojega sina. V kakĹĄnem drugem vozilu bi mu ga, siromaku, zagotovo zlomil. Ko smo se vrnili na avtocesto, sem po moĹĄko stopil na plin in Ĺže smo drveli proti Mariboru. Tistega dne so kamioni vozili izjemno poÄ?asi. Zdelo se mi je, da stojijo, dokler nisem pogledal na merilec hitrosti. Zaradi tiĹĄine in zelo mirne voĹžnje se mi ni niti svitalo, da drvimo s 190 km/h. Preden sem avtomobil vrnil v APS, smo se ustavili na bencinski Ä?rpalki. Za slabih 200 prevoĹženih kilometrov sem moral v rezervoar natoÄ?iti okroglih 30 litrov bencina. Ugotovil sem, da voznik tega prestiĹžnega avtomobila ni ÂťnakladalÂŤ in da z malce teĹžjo nogo mimogrede porabiĹĄ tudi veÄ? kot 15 litrov bencina za 100 km prevoĹžene poti (z obÄ?utkom se da priti tudi na 11 litrov, manj je pa Ĺže utopija). Moral sem dati prav Ĺženi, da bomo ĹĄe naprej vozili Cromo in tako na vsakih 100 km prihranili od 2 do 6 litrov goriva. Toda, Ä?akalo nas je preseneÄ?enje. Croma, ki je bila za svetlobno leto boljĹĄi avtomobil kot Renault 4, je po Mercedesu 280 SE bila udobna pribliĹžno tako kot skladovnica drv.

Od 2930 do 3070

220

Danes, po petnajstih letih mi je malo Ĺžal, da Mercedesa 280 SE nismo kupili, toda takrat je bil to za mlado druĹžino daleÄ? prevelik zalogaj. Ko ga zagledam na cesti, se mi cedijo sline. Njegove Ä?iste linije so ĹĄe vedno elegantne, udobje kot za ĹĄalo prekaĹĄa velik del vozil zgornjega srednjega razreda, da ne govorimo o zmogljivostih. Poraba goriva pa ob ÂťlahkiÂŤ nogi na pedalu za plin tudi ni bistveno veÄ?ja od primerljivih aktualnih bencinskih vozil. Kdo ve, mogoÄ?e ga pa ĹĄe kdaj postavim v naĹĄo garaĹžo! (Upam, da Ĺžena naĹĄo revijo le beĹžno prelista!)

Literatura in Viri Ä&#x152;esenj, M. (1982) Zvezdnik Mercedes-Benz 280 S Avtomagazin ĹĄt. 16. Ljubljana. Str 6 â&#x20AC;&#x201C; 10 Hofner, H. (1993) MERCEDES-BENZ AUTOMOBILE, BAND 6. Str. Heel-Verlag GmbH. Str. 50 â&#x20AC;&#x201C; 79 Blaube, W. (2009) Neue Sternzeit. Oldtimermarkt ĹĄt. 10. Str. 14 â&#x20AC;&#x201C; 23 =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Luksuzna pozlaÄ?ena, emajlirana znaÄ?ka

Polo majÄ?ka, rjava

T-majÄ?ka, bela

S, M, L, XL, XXL

50,00 EUR

15,00 EUR

5,50 EUR

Jubilejna pozlaÄ?ena, emajlirana znaÄ?ka

Medeninasta tablica predvojna vozila

Medeninasta tablica povojna vozila

15,00 EUR

35,00 EUR

ZnaÄ?ka za obleko pozlaÄ?ena, emajlirana

NaĹĄitek za obleko

Nalepka za vozilo

80x50mm

100x70mm

5,00 EUR

BREZPLAÄ&#x152;NO

98x88mm, luknjici za pritrditev

65mm, vijak za pritrditev na hrbtni strani

23x27mm

12,00 EUR

Znesku zaraÄ?unamo ĹĄe poĹĄtnino.

Vse te artikle lahko naroÄ?ite v pisarni SVAMZ na Vranskem ali na tel.:03 705 50 66, gsm: 051 30 55 96, elektronska poĹĄta: info@svamz.com

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

car&hifi

www.sobe-bohinj.com

@elezni{ka ulica 5, 4248 Lesce

avtoalarmi / parkirni senzorji / akustika / pomik stekel /

daljinsko

centralno

zaklepanje

GSM

telefoni

servis digitalne, analogne avtoelektronike / svetovanje / meritve / servis / prodaja / monta`a / chip tuning

TEMNENJE STEKEL, HOMOLOGACIJE - pove~anje mo~i motorja - manj{a poraba goriva

tel.: 04 530 22 20 / www.carhifi.si

sobebohinj@gmail.com 000386 (0) 41 410 310

Ä&#x152;lanom SVAMZ

nudimo 5% popust

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

oglejte si mednarodni rally 26.01. ob 10. uri Muzej Motociklov Vransko Z MUZEJSKIMI

VOZILI NA MUZEJSKO NOÄ&#x152;

19.JUNIJ 2010 od 19h do 2h

info: 03 428 09 50 brezplaÄ?ni prevoz s starodobnimi vozili

1. dan, 24. Januar, Sankt Wolfgang - Ljubljana 2. dan, 25. Januar, Ljubljana - Ljubljana 3. dan, 26. Januar, Ljubljana - Vransko - Maribor

4. dan, 27. Januar, Maribor - Krems 5. dan, 28. Januar, Krems - Linz 6. dan, 29. Januar, Linz - Sankt Wolfgang

NE ZAMUDITE =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

zgodovinaDKW Te dni je potekala ustanovitev registra TRABANT Slovenija. VeÄ? v naslednji ĹĄtevilki revije Avto Motor Classic.

besedilo: Franci Ĺ krjanec, fotografije: internet

NADALJEVANJE O Ĺ TIRIH OBROÄ&#x152;KIH Leta 1948 se je ustanovila IFA (Industriverband Farzeugbau) seveda v drĹžavni lasti nekdanjega DDR kot konglomeratna zveza podjetjih-kombinatov ki bi dobesedno zajemala kompletno proizvodnjo dejansko vseh vozil od koles, motornih koles, avtomobilov, vseh gospodarskih vozil, dostavna vozila, tovorna vozila, avtobuse, v Ä?lanjuje tudi vse vzhodno nemĹĄke proizvajalce osebnih avtomobilov seveda pod budnim nadzorom drĹžave. Tako so v tej veliki komunistiÄ?ni druĹžini bile blagovne znamke MZ, Trabant, Wartburg, Robur, Multicar, Simson, Framo Barkasâ&#x20AC;Ś.., ogromno prvotnih osebnih avtomobilov je imelo oznako IFA, ki so popolnoma temeljili na DKW predvojno tehnologijo. Tako so v tovarni Zwickau izdelovali model IFA F8 dvovaljnik z 684 ccm, kise je proizvajal od 1948 do 1955 letapopolnoma nespremnjen, model IFA F9 trivaljnik z 804 ccm. Ta model je bil Ĺže pripravljen na proizvodnjo leta 1939 pred vojno pod blagovno znamko DKW. Vsi ti modeli so bili v proizvodnji do leta 1955 pod imenom IFA. Nato so zamenjali znaÄ?ke in F8 je postal AWZ (Aut-WerkeZwickau) P70 Zwickau z istimi 684 ccm ampak popolnoma z novo obliko karoserije iz steklenih vlaken, nato je ĹĄe sledila leta 1957 celo razliÄ?ica coupe katerega je zamenjal legendarni Trabi.

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

WARTBURG je bil naslednik IFA F9 in proizvodnja se je preselila v mesto Eisenach. Zgodovina te blagovne znamke sega v daljno leto 1898, ko je bil prvi avtomobil izdelan v tej tovarni, Automobilwerk Eisanch pod imenom WARTBURGWAGEN z 765 cmm in najveÄ?jo hitrostjo dobrimi 30km/h. Model Wartburg F9 ki seje proizvajal od 1949 do 1956, izdelanih je bilo 40.633 enot. Na zahodu mu je bil podoben DKW (auto union) model F89 Bil predhodnik modela 311, ki se je proizvajal od 1956 do 1965 leta.v veÄ? razliÄ?icah od modela Pickup, Coupe pa do dvosedeĹžnega Roadster-a. Sledil je model 312 ter 353 vse do leta 1988 so bili vgrajeni dvotaktni motorji zasnova DKW, nato so jih zamenjali ĹĄtiritaktni VW motorji. Ne samo zaostala tehnologija, ampak tudi stroĹĄki proizvodnje, ki so narasli na vrtoglavih 20.000 DM so ga poloĹžili v krsto, ter je leta 1991 tovarna priĹĄla v last OPEL-a. TRABANT je v zaÄ?etku ideje inĹženirjev bil miĹĄljen kot trikolesnik, o spremembi gradnje ĹĄtirikolesnika je priĹĄlo zelo pozno Ĺže pred samem koncu naÄ?rtovanju. Ime Trabant je bilo izbrano na notranjem razpisu leta 1957, kar pomeni nemĹĄki pehotni vojakosebni straĹžar. Proizvajalec je VEB Sachsenrig pod okriljem AWZ. Model P-50 se je proizvajal od 1957 do 1963. Kar je bilo

relativno napredno vozilo tistega Ä?asa z prvim pogonom, neodvisnim vzmetenjem, edino motor je bil slaba toÄ?ka zaradi svojih borih 500 ccm in 13 kW ki je dejansko predvojni DKW motor. Da bi se DDR izognil dragemu uvozu jekla so priĹĄli na genijalno idejo. Uporaba odpadnih materialov. BombaĹžni odpadki so prihajali iz SSSR-a, fenolne smole kot odpad iz vzhodno nemĹĄkih tovarn barv in nastal je material imenovani DURAPLAST. Tako je Trabi kot ga popularno imenujemo dobil kot prvi avtomobil kompletno zunanjo obleko iz recikliranega materiala. Pri nas je najbolj poznani model 601 ki se je izdeloval od 1963 do 1991 leta. Proti koncu proizvodnje leta 1989 je imel Ĺže 19 kW, ter najviĹĄjo hitrost 112 km/h, s porabo nekje 7l/100km, z pospeĹĄkom 21sek 0-100km/ takrat se je pojavil novi model Trabant 1,1 z Volkswagen-Polo motorjem Z izboljĹĄanim zavornim sistem, z vgraditvijo Mc Pherson rok in v maju je stekla proizvodnja v eni in drugi NemÄ?iji. Proizvodna linija se je zakljuÄ?ila 1991 leta, zadnji model se je prodal v tovarno Volkswagen. Podjetje se je preimenovalo v HQM Sachsenring GmbH. Trabant je bil zelo priljubljeno vozilo v vseh komunistiÄ?nih drĹžavah, kljub temu da je bila Ä?akalna doba okrog PETNAJST LET, zato so ljudje bili z njimi tudi zelo previdni ter navezani, so postali pravi mojstri-umet-

DKWzgodovina

niki inprovizacij vzdrĹževanja, saj povpreÄ?na Ĺživljenska doba je bila OSEMINDVAJSET LET. Zato so tudi rabljeni Trabanti na vzhodni strani bili zmeraj draĹžji od novega. Po padcu berlinskega zidu so jih mnogi takratni lastniki zavrgli, a pojavili so se novi seveda iz zahoda. No leta 1990 so bili naÄ?rti da se Trabi zaÄ?ne ponovno proizvajati v Uzbekistanu. Vendar je izdelan en edini, ne vem pa kje je konÄ?al. Brez tega enega so vsega skupaj izdelali 3.096.099 Trabantov, brez kakrĹĄnekoli pomembne sprememb. ROBUR so zaÄ?eli proizvajata 1949 leta in to v prostorih blagovne znamke PHANONEM,ki jo je daljnega 1888 leta ustanovil Karl Gustav Hiller v mestu Ziitau, proizvajali so osebne avtomobile ter lahka motorna kolesa, ki so bila opremljena z Sachs motorji izdelovali so ĹĄtirinajst razliÄ?nih modelov vozil. Rezultat referenduma 30. aprila 1946 so se vsa privatna podjetja nacionalirala, tako se je IFA spet obogatila za eno tovarno in PHANOMEN je postal VEB (Volksseigener Betrib- ljudski proizvodni obrat) ROBUR WERKE ZIITAU, v to druĹžbo so bili ĹĄe izdelovalci karoserij iz mesta Bautzen in Ziitau, ter izdelava motorjev v mestu Kamenz. Ime Robur pa je vzeto iz latinskega imena ki pomeni vrsto hrasta. V samem zaÄ?etku proizvodnje so najprej nujno renovirali 1000 vozil RdeÄ?e armade, 1949 leta so priÄ?eli s proizvodnjo predvojnih modelov lahkih tovornih vozil v zelo malem ĹĄtevilu. Tako so

januarja 1950 konÄ?ali prvih 13 vozil model Granit 27. Na sejmu v Leipzigu so leta 1961 predstavil sodoben kamion model Robur LO 2500 ki je Ĺže bil izdelan z mednarodnimi razvojnimi trendi. Zelo uspeĹĄno prodajani izvozni modeli so bi Robur-Safari. No drĹžava kljub temu ni dovolila razvoja in proizvodnja je bila omejena na obstojeÄ?e modele. Proizvajali so tudi avtobuse ter vojaĹĄka vozila. Po ponovni zdruĹžitvi NemÄ?ije so leta 1991 poskuĹĄali z dizelskimi motorji Deutz pa ni priĹĄlo do konÄ?nega dogovora. Podjetje se je 1995 leta preimenovalo v Robur Fahrzeugengineering GmbH v katero so bila zajeta vsi obrati Robur-Werka Ziitau. No zadnji naslednik iz leta 1999 je FBZ GmbH Ziitau ki ĹĄe sedaj izdeluje in dobavlja sestavne dele za vozila. BARKAS -IFA je bil ustanovljen v nekdanji tovarni FRAMO v Karl-Marx-Stadt (nekdanji in spet sedanji Chemnitz ) katero so odpremili v SSSR kot del vojne odĹĄkodnine. Barkas je bil proizvajalec majhnih dostavnih vozil ter minibusov. Proizvodnja modela B1000 ki ga je poganjal trivaljni dvotaktni DKW motor se je priÄ?ela 1961 leta. Bil je zelo dober in vzdrĹžljiv s prvim pogonom in dobro izkoriĹĄÄ?enim tovornim prostorom ali potniĹĄkimi sedeĹži. Izdelovalo se je za potrebe policije, reĹĄilcev, gasilcev ter zasebnikov. Ta blagovna znamka je slovela kot edina komercijalno dostopna saj je ponujala ĹĄtevilne nadgradnje za razne potrebe. Tik

pred prenehanjem proizvodnje leta 1991 so v sodelovanju z Volkswagnom priÄ?eli vgrajevati v model B1000/1 ĹĄtiritaktni 1300ccm izdelan v VW-ju. Vse skupaj so izdelali 175.740 enot modelov B1000 ter 1.961 enot modelov B1000/1 MULTICAR (veÄ? namensko vozilo) ki so jo leta 1948 ustanovili po Ĺže znanih metodah v bivĹĄi druĹžbi ADE ustanovljeni leta 1920 v Walterhausen. Nastal je spet novi VEB Fahrzeugwerk Walterhausen. Najbolj poznani modeli so bili M 21 in M 22 enosedeĹžni lahki tovornjaÄ?ki, ki jih je bilo proizvdenih 39.600 enot. Leta 1978 je model M22 zamenjal model M 24 katerih je bilo proizvedenih 25.600 enot in se je kar 48% izvozilo, naslednik M 25 pa je bil izvoĹžen z 70% proizvodnje in to v zahodne drĹžave. 1956 leta je izĹĄel model DK3 zelo poznan kot dizel mravlja. Multicar je edino podjetje ki je preĹživelo v vzhodno nemĹĄki avto industriji, saj je leta 1991 dobilo nove lastnike. Tako nadaljujejo proizvodnjo posebnih vozil. Leta 2001 so priĹĄle nove serije imenovane FUMO (funkcionalnost in mobilnost) po najnovejĹĄih Euro standardih. V sodelovanju s KRAUSMAFFEI so v letu 2004 zaÄ?eli izdelovati specialna tovorna vozila MUNGO za potrebe nemĹĄke vojske. Do konca leta 2009 so naÄ?rtovali proizvodnjo 388 vozil. Upam da jim je uspelo ker naĹĄa revija je izĹĄla vseeno prej. Za naslednjo ĹĄtevilko nam je ostale ĹĄe nekaj enoslednih vozil iz kombinata IFA . =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

zgodovinaIMV ȱ ȱ ñ Ǳȱ £ȱ£ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ

řǯ ȱȱ

ȱ ² ǰȱ ȱ ȱ ȱ Ƿǵ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ñ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ £ ȱ £ ċ ȱ ȱǻ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ Ȯȱ Ǽǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ² ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ £ȱ ȱ Ȭ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ+ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ£ ċ Ȭ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ £ ȱ Ȏ ȍȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ Ȭ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ£ ȱ £ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ñ² ȱ ǯȱ ȱŗşŜřȱ ȱ£ ² ȱ £ Ȭ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ

ȱ ȱ ȱ Śǯȱ £ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ² ȱ ǯȱ £ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ǰȱ ȱ ȱ ȱċ ǰȱ £ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ

ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ² ȱ ȱ ȱ £ ȱ£ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ ñ² ǰȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ Ȭ ²ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ñ ȱŗśǯȱ ȱŗşŝŘǰȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱŗŜśǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ£ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ² ȱ ñ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ŗşśşǰȱ ñ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ £ȱ ñ ȱ ǰȱ ȱ ñ ȱ Ȭ

Čedo Čerlneč in Milan Kukovec s prirejenim DKW 1000 SP na rallyju Adriatique

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

IMVzgodovina ȱ ² ȱ ȱ ȱ + ȱ + ² ȱ ȱ Ȭ ȱ ċ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ñ ȱ ȱ£ȱ ȱ ȱŗŖŖŖȱ ȱȱ ȱ ȱ ¢ ȱ ǰȱ ȱ ȱñ ȱ£ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ û ȱ ȱ ȱŗŖŖŖȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ Ȭ ȱ ȱ ȱ£ ǯ Zmagovalcu Gorjancev Goranu Štroku obeša okrog vratu lovorjev venec direktor dirke Čedo Černelč

ȱ £ ² ȱ ȱ £ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ i ȱ £ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ñ ȱ Ȭ ȱ ñ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ǰȱ ȱ ȱ £ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ǰȱñ ȱ£ ȱ ȱ ȱ £ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ Ȭ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ² ȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ǰȱ+ ²ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ£ ȱȎ ȱ ȍȱ ȱ ȱŜǯŞŖŖȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱřŖśȱ ȱ ñ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ²ȱ ñ ȱ ǯȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱŗŖŖȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ñȱ ñ ȱ£ȱ ȱ ǰȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ £ȱ ȱ ȱ£ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ+ ǯ ȱ Ȏ ȱ ȱ ŝŗȍȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ £ ǯȱ Ȏ ȱ ȱŝŗȍȱ ȱ ȱċ ȱ ǰȱ ȱȎ ȱ ȱŝŘȍȱ ȱ ȱċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ² ȱ£ £ ȱǻ Ǽȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱċ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ£ ȱ ȱ£ ȱ ȱ Ȭ ǰȱ£ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱi ȱ ȱŗşŝřǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ²ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ£ ȱ ȱ£ȱ ǰȱ ȱ Ȭ ² ȱñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ

£ ȱ ¢ȱȮȱ ȱŗŘȱ ǯȱ ñȱ ñ ȱ ȱ£ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ Ȭ ȱ û£ ²ǰȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ŞŘȱ ȱ ȱ£ȱ £ ȱ ȱ ȱśȱ ǯ

ȱ ¸ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ŗşŝŖȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ śǯŝŚśȱ Ȭ ȱ ŗřŖŖǰȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ ǯȱ ȱ ñ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱřŖǯŖŖŖȱ ȱ ȱ Ȯȱ ȱ ² ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ ȱ £ ċ ȱ ȱ ȱ ǯȱ + ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ċ ȱ Nekdanji znak francoske avtomobilske tovarne Renault ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ǰȱ ȱ ċȱ ȱ ȱñ ȱ ñ ȱ ȱ ²ȱǳ ȱ£ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ² ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ċ ȱ £ȱ ċ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ £ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱċ ȱ ȱ £ ² ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱŗşŝŘȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ȱ ²ȱ ǯȱ ² ȱ ȱ ȱ £ ǯ ȱ £ȱ ȱ ǻ ȱ ȱ ¢ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ Ǽȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ǯ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ǯȱ ² ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ŘŞǯȱ ȱ ŗşŝŘȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ Ȏ ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ¸ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ² ȱşȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ ȱ ǯȍ £ ȱ ȱ ȱ ċ ñ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ ǰȱ ȱ ȱ £ȱ ȱ ȱ ȱċ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ċ ȱ ȱ Śǯȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱñ ȱ£ ȱ ȱ£ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ £ ² ȱ ȱ ŝřǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ

ȱ£ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ċ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȏ ȍǰȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱȎ ȍǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ² ȱ £ ǰȱ ȱ ȱ£ Ȭ =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

zgodovinaIMV

Varjenje šasije za katrco na začetku proizvodne linije

Reviji Avto je IMV posodil dvanajstko za super test

ȱ ȱ ȱ£ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ǰȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱñ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ǰȱ ċ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ Ś ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ǯȱ ȱ £ȱ ŞŚśȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱŘŝȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŗŗŖȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ £ ȱ ǰȱ £ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ² ȱ ǯȱ ȱ ŝřȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ŗŞŖŖȱ ǰȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ Ȭ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŗŘȱ ȱ ²ȱ ȱ ǯȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŘǯŚŖŖȱ ȱ ȱ£ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱŝŚȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ Ȭ ȱ ȱ ȱŞŚŗȬŚśǰȱ ȱ ȱŗśŚŝȱ ² ȱ ȱ ȱŜŗȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ£ȱ Řŗşŝȱ ² ȱ ȱ ǯȱ £ ȱ£ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱŗŜŖŖȱ ǰȱ£ȱ ȱ ȱ ȱŘŘŖŖȱ ǯ ȱ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ £ ȱ ȱ£ ² ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ǯȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ǰȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ² ñ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ² ñ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ £ ² ñ ȱ ǯȱ ² ȱ ȱ ²ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ǰȱ £ ȱ ȱ ȱñ ȱȎ ȱ ȍǰȱ £ ² ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ£ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ £ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ£ ȱ Ȭ ȱ ² ȱ ǯ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ñ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ²ȱ Ȭ ñ ȱ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ £ñ ȱ £ȱ ñ Ȭ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ² ȱ

ȱ ȱ ċ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ǳȱ £ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ ȱ Ȭ ǰȱ ² ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ǯ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ŗŘǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ǯȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŗřŖŖȱ ȱñ ȱ£ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ£ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Sergej Kraigher je z zanimanjem poslušal Levičnikovo predstavitev proizvodnje osemnajstk (R-18)

ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ċ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ ȱ ċ ȱ ŗŘǯȱ £ ȱ ȱ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŝŚȱ ȱñ ȱ ²ȱ ǰȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱŗśŖŖȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ȱȎ £ Ȭ ȍǰȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱñ ȱŗśǯŝŖřǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ£ ȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ȱ Ȭ ȱ ȱŞŚŗȬŚśǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ

IMVzgodovina

Nova Renaultova osemnajstka je bila takrat izjemno popularna limuzina

£ȱ ȱ ²ȱ ȱ ñ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱřřȱ ²ȱ ȱ ȱ ñ ǰȱ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ² ǯȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ ȱŗśȱ Ȭ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ£ ² ȱ ȱ ȱ ² ȱ Ȭ ȱ £ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ

ȱ ȱ ²ȱ i ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŗşŝŗȱ ȱŗşŝŜȱ Ǳȱ ȱŞśŖȱ ²ȱ ȱ Ȭ ċ ȱ ȱŝśŖȱ ²ǯȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ Ȭ ȱ ǰȱ ² ȱ£ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ²ȱ £ ȱ £ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ñ ȱ £ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ċ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ŗşŝśȱ ȱ ²ȱ ȱŘŖȱ ²ȱ ȱ ǰȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŗśȱ ²ȱ ȱ ȱřȱ ²ȱ ȱ ȱȮȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱřŞȱ ²ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ²ǰȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ² ȱ£ ȱ ċ ȱ ² ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ²ǯȱ ȱ ȱ ǰȱ ² ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ñ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ǱȱȎ ȱ ²Ȭ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ£ Ƿȍ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ñ Ǳȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ŗşŞŖȱ ȱ ȱ řŞŖȱ ²ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ£ ȱ ċ ȱśŖǯŖŖŖȱ ² ǰȱ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ȱ ȱ ȱřŖǯŖŖŖǯ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ȱ ȱ ȱ ²ǰȱ ȱ ȱ ŗşŞŖȱ ȱ ċ ȱ ȱ ŗśŖȱ ²ȱ ȱ ǰȱ ȱśŖȱ ²ȱ ȱ ȱ ȱŗŖȱ ²ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŞŖȱċ ȱŗŘȱ ²ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ

Prvotna zamisel za širitev tovarne je obsegala vse travnike do potoka Težka voda – tri velike in ena manjša proizvodne dvorane (v zgornjem delu letalskega posnetka) in celo preizkusno stezo ob potoku pod Šmihelom (v zgornjem desnem delu slike). Del starega mestnega jedra Novega mesta v značilnem okljuku Krke je viden v spodnjem delu posnetka

ñ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ñ ȱ £ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ£ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱi ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ² Ȭ ȱ ȱ £ ȱ £ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ² ȱ Ȭ ċ ǯȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ǯ Ȏ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ǰȍȱ ȱ ċ ȱ ñǯȱ Ȏ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ǳȱ ȱ ȱ ċ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ȱ Ƿȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ² ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ǯȍ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ǰȱ ȱ ȱ Şȱ ǰȱ ȱ £ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ǰȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ² ǰȱ ċ ȱ ȱ ǯȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ñ ȱ£ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ǯ =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

zgodovinaIMV £ ȱ ȱñ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ² ȱ ȱ £ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱŝşǰȱ ȱ ȱ £ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱċ £ ñ ȱ ȱ ȱ ñ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ² ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱċ £ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ñ ȱ ǯȱ £ ñ ȱ ȱ ȱ ȱŚśŘȱ ȱ ȱ ȱ² £ȱ ȱ ċ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ² ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ñ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ñ ȱ ² ñ ȱ ǯȱ ȱ ȱȎ ñ ȍȱċ £ ñ ȱ ȱ ȱ£ ² ȱ ñ ȱ ȱ ñ² ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ £Ȭ ȱ ȱ £ ȱ £ȱ ȱ £ ȱ ȱ ñ ȱ £ ȱ ǯ Obiski politikov so se vrstili skoraj vsak dan – na posnetku v težki presernici

ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ñȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ £ ǰȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ £ ȱ ȱ £ȱ ǯȱ ² ȱ ȱ ȱ Ȭ Ǳȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ Ȏ ȱ ȍǰȱ ȱ ȱ £ ȱ ² ȱ ȱśŘȱ ȱ ² ȱ ċ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ² ȱ ñ ȱ ² ȱ £ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ£ ǰȱ ȱ ȱ£ ȱ£ȱ ñ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ £ȱ ñ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ Ȭ £ ȱ ȱ ȱ ȱ£ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱñ £ ȱ ² ȱ ² ȱȎ £ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ£ ȱ £ ȱŗşŝŜȱȬŗşŞŖȍǰȱ ȱ ȱ ȱ£ ² ȱ ² ǰȱñ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ£ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ċ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ ȱ ŗśŖȱ Ȭ ²ȱ £ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ £ Ȭ ǯȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ċ ȱ ñ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ+ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱñ ȱ ȱ ċ ȱ ǰȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ñ² ȱ£ ȱ £ ȱ £ ǯ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ û ȱ ² ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱñ ȱ ȱ £ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ ȱ ċ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ǯȱ ȱ ñȱ ȱ

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

ȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱŗşŝŝȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱŗşŞŖȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ǯȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ ȱ ȱ £ ² ǰȱ ȱ ȱ ȱ£ ñ ȱñ ȱ ñ ȱ ȱ ñ ȱ£ ȱ ² Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ £ȱ ñ ȱ ȱ ǰȱ Ȭ ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ² ǰȱ ȱ ñ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ £ ǯȱ ȱ Ȏ ñ ȍȱ ȱ ñ² ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ ȱ £ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ² ȱ ȱ ċ ȱ ȱ ñ ǯ ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ ȱċ £ ñ ȱ ȱ ȱ ñ ǰȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ² ȱ £ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱċ £ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱċ ȱ £ ȱ£ȱ Ȭ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ £ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱċ £ ² ȱ ȱ £ ċ ǯ ȱ ċ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱŜŖŖȱ Ȭ ȱ ȱŗśŖȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ £ ȱ ȱ ȱ Ȭ ² ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ǰȱ£ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ² ȱ £ ȱ £ ǯ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ Ȭ ǰȱ ȱ£ ñ ȱ £ǰȱ ² ȱ £ £ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ñ ȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ² ȱ £ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ñ ȱ ȱ ñ ȱ£ ȱ ȱ £ ȱ Ȭ ǯȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱȱǻ ȱ Ǽ

RENAULTzgodovina Besedilo in fotografije: Andrej PeÄ?jak

R5 Elektro

Lastniku, Ä?lanu SVAMZ bo v kratkem za to izjemno vozilo podeljen certifikat SVAMZ Zadnje leto tako strokovni kot tudi poljudni mediji objavljajo vse veÄ? novic o prihajajoÄ?ih elektriÄ?nih vozilih in le ĹĄe vpraĹĄanje Ä?asa je, kateri avtomobilski proizvajalec ga bo uspel prvi spraviti v velikoserijsko proizvodnjo. Le malokdo pa ve, da smo Slovenci leta 1993 prikazali na Ĺ˝enevskem avtomobilskem salonu elektriÄ?ni R5, Ä?igar karakteristike so ĹĄe danes kos veÄ?ini elektriÄ?nih avtomobilov, ki jih napovedujejo veliki. Ta ÂťpetkaÂŤ, obnovljena in posodobljena z litij polimer akumulatorji, spet vozi in pritegne pozornost povsod, kjer se pojavi.

V zaÄ?etku 90. let se je skupina slovenskih inovatorjev (Miro ZoriÄ? iz podjetja Stoja, Branko Premzl in sodelavci iz FERI v Mariboru) ukvarjala z izdelavo elektriÄ?nega pogonskega sistema, s katerim bi bilo moĹžno nadomestiti bencinski motor v obiÄ?ajnih vozilih. Izdelali so odliÄ?en frekvenÄ?ni regulator in vodno hlajeni trifazni elektromotor, kakrĹĄne ĹĄe vedno proizvaja podjetje STOJA za potrebe danskega proizvajalca elektriÄ?nih vozil AFuture. 28. 7. 1992 je Miro kupil v Revozu R5 Campus brez motorja, iz njega pa je nastal prvi slovenski elektriÄ?ni avto. Ta je bil naslednje leto prikazan na Ĺ˝enevskem avtomobilskem salonu, kjer so obiskovalci lahko za 5 frankov odpeljali po en testni krog, s svojimi lastnostmi pa je vzbudil precej zanimanja tudi v strokovni javnosti. Avto je bil predviden za serijsko proizvodnjo in uporabo v urbanih srediĹĄÄ?ih, imel pa je domet od 40 do 70 km ter najviĹĄjo hitrost preko 120 km/h. Ĺ˝al takrat ni bilo na voljo zmogljivejĹĄih akumulatorjev, zato je imel spredaj in zadaj skupaj skoraj pol tone svinÄ?evih akumulatorjev Trojan, ki so takrat veljali za najboljĹĄe za elektriÄ?na vozila. Za predserijsko proizvodnjo 1000 kosov so z Revozom podpisali pismo o nameri, vozila pa naj ne bi stala kaj dosti veÄ? kot R5 Campus z bencinskim motorjem. Naslednje leto naj bi sledila serijska proizvodnja in Ä?e bi se dogodki odvijali v tej smeri, bi bila Slovenija danes poznana ne samo po najveÄ? igralnicah na prebivalca, ampak tudi po tem, da bi imela najveÄ? elektriÄ?nih avtomobilov in

prvi elektriÄ?ni avto v masovni proizvodnji. Pa se je kot po Ä?udeĹžu zgodilo, da pogodba ni bila podpisana, vozil brez motorja pa tudi ni bilo mogoÄ?e kupiti. Sledili so pogovori s tovarno v Iranu, kjer je Renault prav tako proizvajal R5, vendar so tudi tam po zaÄ?etnem navduĹĄenju odklonili prodajo vozil brez motorja. Tako s proizvodnjo ni bilo niÄ?, naĹĄ R5 pa je pridno nabiral elektriÄ?ne kilometre po Ljubljani in okolici. Pogonske sisteme so kupili v Singapurju, kjer z njimi ĹĄe vedno vozi nekaj manjĹĄih avtobusov, zadnji primerki pa so simboliÄ?no konÄ?ali na ljubljanskih Ĺ˝alah, kjer so poganjali vozila za prevoze po pokopaliĹĄÄ?u. Drugi ĹĄtirivratni R5, ki je bil narejen kasneje, je vozil na elektriko le malo Ä?asa, saj so ga kasneje predelali na bencin. Iz istega obdobja pa je tudi Ĺ koda Pick up, ki jo imajo na FERI v Mariboru in ĹĄe vedno sluĹži svojemu namenu.

NaĹĄa petka (takrat ĹĄe rdeÄ?e barve) je leta 1997 dobila novega uporabnika â&#x20AC;&#x201C; sina Mira ZoriÄ?a, ki se je z njo vozil na gimnazijo in kasneje ĹĄe hÄ?i, ki se je prav tako vozila v Ljubljano. Leta 2003 je bila po 22500 elektriÄ?nih km ÂťupokojenaÂŤ, ker so odpovedali svinÄ?evi akumulatorji in tako je stala do lanskega leta, ko sem jo za Ĺženo Jasno odkupil od Mira ZoriÄ?a. Od njega sem dobil Ĺže enak pogonski sistem, ki je poganjal najprej naĹĄega elektrificiranega E Espaca, sedaj pa poganja na elektriko predelano Mazdo RX-8 imenovano Bolt, ki s konÄ?no hitrostjo preko 150 km/h in dometom 200-250 km ne zaostaja za najboljĹĄimi prototipi velikih proizvajalcev. Petka je bila najprej sleÄ?ena do samega ogrodja â&#x20AC;&#x201C; prav tako, kot se lotevamo pravih veteranov. PloÄ?evina je bila obnovljena ali zamenjana, kar je bilo le moĹžno dobiti, smo kupili novo, pa tudi barva je sedaj svetlo rumena z velikim smejkotom na pokrovu motorja. Dobila je tudi ogrevalni sistem, da pozimi ni premrzlo, fotovoltaiÄ?no celico na strehi ter kup dodatkov, ki naredijo avto prijetnejĹĄi in udobnejĹĄi. Vgrajeno

ima celo zraÄ?no blazino za voznika, da ne bi kdo rekel, da je avto nevaren. Vsi, ki imamo tudi starodobnike, se seveda nasmihamo ob desetih zraÄ?nih blazinah in podobni navlaki sodobnih vozil, vendar pa naj bi elektro petka sluĹžila promociji voĹžnje na elektriko in zato mora imeti vsaj voznikovo zraÄ?no blazino. Avto se je ponovno rodil oktobra lani za Ĺženin rojstni dan, je pa tudi glavni ÂťigralecÂŤ dokumentarnega filma Planet prihodnosti, kjer se ponovno rojstvo petke vleÄ?e kot rdeÄ?a nit filma. Tudi tokrat so ga poganjali svinÄ?evi akumulatorji Trojan, ki pa se po gorenjskih klancih niso najbolje izkazali. Do doma imamo namreÄ? 120 m viĹĄinskega dviga in ko se vraÄ?ate z napol praznimi akumulatorji, jih ta dvig pobije do konca. Do letoĹĄnje pomladi je petka naredila ĹĄe 2500 elektriÄ?nih km, potem pa smo jo opremili z Litij polimer akumulatorji, ki so bili prej v E Espacu. S temi akumulatorji, ki so tehtali le ĹĄe 240 kg in so vsebovali kar 40 kWh energije, je petka zares oĹživela. Dvignili smo napetost, konÄ?na hitrost je zrasla na 140 km/h, domet pa na 300-400 km! Po tej predelavi smo se doma kar tepli zanjo in v nekaj mesecih je naredila 8000 km, najdaljĹĄa voĹžnja pa je bila z Gorenjske do Bele krajine in nazaj (380 km). Posebno obe hÄ?eri jo radi vozita, ker porabi le za en evro elektriÄ?ne energije na 100 km, Ä?e polnimo ponoÄ?i v Ä?asu cenejĹĄe tarife. Te zmogljive akumulatorje smo avgusta prestavili v Mazdo Rx8 Bolt, petka pa je dobila manjĹĄe 100 Ah Litij Polimer akumulatorje, s katerimi ĹĄe vedno zmore od 150 do 180 km. To bo verjetno ostala konÄ?na verzija tega prvega slovenskega elektriÄ?nega avta, nekega dne pa bo verjetno konÄ?ala v katerem od naĹĄih muzejev in nas spominjala na Ä?as, ko smo bili v neÄ?em prvi. Podatki: R5 elektro Motor STOJA trifazni asinhroni vodno hlajeni Akumulatorji: KOKAM Litij polimer 192V 100 Ah Masa akumulatorjev: 130 kg Domet (pri 80-90 km/h) 180 km NajveÄ?ja hitrost: 135 km/h =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

albumNAĹ E DRUĹ˝INE AVTOMOTOMANIJA Zgornji naslov je verjetno kar pravĹĄnji za Ä?lanek, za katerega me je ob druĹženju na kostanjevem pikniku v BraslovÄ?ah ÂťsprovociralÂŤ naĹĄ neumorni predsednik Petja Grom. Ko gledam tovariĹĄe in prijatelje v naĹĄem druĹĄtvu in v SVAMZ, ugotavljam, da nisem prepriÄ?an, da nam po Ĺžilah teÄ?e samo kri, temveÄ? mora biti zraven vsaj kanÄ?ek bencina. In to Ĺže od rojstva. Ko sem bil star tri leta, smo stanovali v rudniĹĄkem naselju v Senovem, kjer je moj oÄ?e delal v tamkajĹĄnjem rudniku premoga kot tehniÄ?ni vodja rudnika. Ker je bilo to davnega leta 1950, je bil rudnik z vozili Âťna psuÂŤ, imeli so dva ali tri ameriĹĄke ÂťDĹžemseÂŤ, ki so bili podarjeni SFRJ kot vojna odĹĄkodnina. Moja avtomanija se je priÄ?ela torej v Senovem, v rudniĹĄki garaĹži, kjer sem ponavadi sedel na pokvarjenem ÂťDĹžemsuÂŤ in imitiral voĹžnjo. Ä&#x152;e me doma niso naĹĄli, sem torej bil v paÄ? ÂťDĹžemsu.ÂŤ Stanovali smo v Lendavi, kjer je oÄ?e delal pri Nafti Lendava. Mulci smo po koncu pouka v ĹĄoli naredili nekaj kilometrski krog na povratku domov, da smo si (tam leta gospodovega 1956) vedno znova ogledovali edinega ÂťfiÄ?otaÂŤ v Lendavi in Tomosov moped. Pred upravo Nafte pa so ponavadi stali trije JEEP-WILLISI ĹĄe iz partizanskih Ä?asov ter prastar OPEL-CAPITAN. To je bil ves vozni park podjetja, ki je bil v tistih Ä?asih izjemno pomemben. In tako so dalje tekla leta do gimnazijskih in ĹĄtudijskih let, ki sem jih preĹživljal v Ljubljani. V Ljubljani so bili v ĹĄestdesetih in sedemdesetih letih sila imenitni italijanski skuterji, predvsem Vespe, pa tudi Lambrette. Vsi smo obÄ?udovali koĹĄarkarja Bassina in TV snemalca Trnkozzija, ki sta se vozila po Ljubljani v novih vespah-GS. Bila sta seveda velika frajerja. Uboga ĹĄtudentska raja pa smo med poÄ?itnicah delali na bencinskih Ä?rpalkah ali kjerkoli drugje, da smo si zasluĹžili za stare kripe, ki smo jih uvozili iz Italije. No, pa smo priĹĄli do bistva zgodbe. Bil je vroÄ?i julijski petek, ko sem pripeljal iz Monfalcona 10 let staro Lambretto LI-150, ki pa seveda ĹĄe ni bila registrirana. S prijate-

RUDI VERHOVĹ EK Moj oÄ?e je imel mehaniÄ?no delavnico v Mariboru od leta 1928 pa vse do 1978. Na Ĺžalost je pri 76 letih izgubil Ĺživljenje zaradi nerodnega voznika kombija ki ga je zbil na peĹĄpoti. Jaz sem se kot mehanik izuÄ?il pri mojem oÄ?etu, leta 1964 pa sem odĹĄel v Munchen kjer sem naredil izpit za meh. Mojstra. 25 let sem bil zaposlen kot mojster v privatnem zastopstvu BMW. Na levem motociklu (Indian) je moj oÄ?e in zraven neznani lastnik na BSA.

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

lji smo ponavadi ob petkih hodili h ÂŤKirnuÂŤ v PodpeÄ? na kapuÄ?ino in ĹĄe malo na kopanje na jezero. Tudi tokrat sta prijatelja Jani in VaÄ?i Ĺže brzela z Lambrettama letnik 1953 in 1956 proti centru Ljubljane, kjer smo imeli v gostilni Lovec ÂťtrefpunktÂŤ. Ker sta na vsak naÄ?in Ĺželela videti mojo ÂŤnovo makinoÂŤ, in da gremo skupaj v PodpeÄ?, sta mi predlagala, da se naj paÄ? nekako znajdem, saj Âťmodri angeliÂŤ v petek popoldan, pri 33Â°C tako in tako poÄ?ivajo. Torej bom imel mir! Dodala sta ĹĄe, da naj si registrsko tablico naredim kar sam. Za tablico nisem imel pravega materiala, zato sem vzel mamino ĹĄkatlo od pralnega praĹĄka, na kateri je na zadnji strani pisalo PLAVI RADION. Uporabil sem le sprednjo prazno stran, kjer sem s tuĹĄem narisal oznake in rdeÄ?o zvezdo ter se odpravil na pot. Od Most do ljubljanskega predora ni bilo teĹžav. Pred semaforjem pri predoru pa sem se pri rdeÄ?i luÄ?i ustavil in zasliĹĄal za sabo znani zvok BMW motorja takratne ljudske milice. Takoj na to me je nekaj moÄ?no zagrabilo za ramo. Ob sebi sem zagledal "120-kilskega miliÄ?nika", ki me je zelo neprijazno ogledoval, ĹĄe posebej mojo tablico. VpraĹĄal me je, kaj imam zadaj in pokazal na tablico. "Ja tablico!" sem odgovoril. "Ti bom Ĺže dal tablico, vozi za mano na Masarikovo, da vidimo, kje si sunil motor." je besno dejal policist. Pridno sem vozil za njim do centralne policijske postaje, kjer so naju Ĺže Ä?akali ostali ÂŤorganiÂŤ. Ko sem parkiral, je ÂťmojÂŤmiliÄ?nik strgal ÂťtablicoÂŤ z napisom Plavi radion in jo pokazal kolegom. Planili so v krohot, moj ÂťpolicajÂŤ pa je zaÄ?el kriÄ?ati name, da me bo mulca poslal v "arest", Ä?e ne povem, kje in kdaj sem sunil motor. Motorja seveda nisem ÂťpreĹĄvercalÂŤ, doma sem imel carinsko deklaracijo. Imel sem 30 minut Ä?asa, da prinesem deklaracijo, kar sem tudi storil. Ker jih je to zadovoljilo, pri tem so se neznansko zabavali, sem jo odnesel le z neznatno kaznijo. Seveda so se razne avto moto dogodivĹĄÄ?ine nadaljevale tudi v naslednjih letih, toda to je Ĺže druga zgodba.

Na fotografiji je naftni stolp ter novejĹĄi in starejĹĄi (partizanski) JEEP-WILLIS, okoli leta 1956, na naftnem polju PetiĹĄovci.

Na tej fotografiji sva s prijateljem Janezom in mojo Lambretto LI-150, leta 1968, nekje pri Savudriji v Istri. MatjaĹž Cerovac

NAĹ E DRUĹ˝INEalbum VINCENC HOLC Tako kot mnogo drugih slovencev se je tudi Vincenc po opravljenje murjenju v NemÄ?iji, boril na vzhodni fronti. Kot voznik je upravljal z motociklom - goseniÄ?arjem NSU Kettenkrad. Fotograf ije nam je poslal njegov sin Vincenc.

NAJ SE OHRANJA ZGODOVINSKA DEDIĹ Ä&#x152;INA Moje ime je Ivan Rajh, doma sem iz Vrha nad LaĹĄkim. V Ĺživljenju je paÄ? tako, da se vedno zgodi nekaj nepriÄ?akovanega. Leta 1968 me je

Ĺživljenjska pot pripeljala v Berlin v tovarno BMW, kjer sem Ĺživel in ustvarjal veÄ? kot Ä?etrt stoletja. Leta 1980 je bila sreÄ?a na moji strani. Inovatorsko idejo sem posredoval podjetju (sprememba izdelave droÄ?nikove

osovine). Ideja je bila sprejeta in lepo nagrajena. To me je motiviralo za nadaljnje delo, zbiranje Ĺželeznih konjiÄ?kov znamke BMW. Oba motorna kolesa na sliki imata podobno preteklost. R25/3 je sameval 18 let pod kamnitimi stopnicami na otoku Krku, na HrvaĹĄkem, od koder sem ga pripeljal pred nekaj leti. Bil je potreben obnove. Tisti, ki se s podobnim delom ukvarjajo, vedo koliko truda je potrebno vloĹžiti za restavriranje, od tod namreÄ? tudi besedna zveza: razstaviizboljĹĄaj-popravi-zamenjaj-sestavi. Upam, da mi je dobro uspelo. Podobno preteklost ima tudi motorno kolo R50/2, vendar s to razliko, da je bil pripeljan iz Berlina. V drvarnici na dvoriĹĄÄ?u mi je gospa pokazala zaboje z razliÄ?nimi deli motorjev. Vse je bilo potrebno pregledati in poiskati dele, ki spadajo skupaj. To pa ni bilo tako preprosto. Vse dele sem pripeljal v Slovenijo, sestavil motor in ga poskuĹĄal Ä?imbolj pribliĹžati izvirni obliki iz leta 1963. Danes z veseljem posluĹĄam zvok in mirno ropotanje BMW 500 ccm.

Ko spregovorijo spominske fotografije iz druĹžinskih albumov naĹĄih Ä?lanov! Vabljeni k sodelovanju! Fotografije nam poĹĄljite v uredniĹĄtvo ali v elektronski obliki na info@svamz.com, v najveÄ?ji moĹžni resoluciji, raje v originalu, da jih primerno pripravimo za objavo v glasilu. Zraven nam opiĹĄite kraj dogodka, datum, osebe, ki so na fotografijah in po moĹžnosti pripiĹĄite ĹĄe kakĹĄno anekdoto, vezano na sam dogodek. =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

Ǳȱ ȱ

ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ £ ǵ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱċ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ ȱ ǰȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ȱ Ȭ ȱ ȱ ǰȱ ȱ £ ȱ ȱ Ȭ ȱ £ ȱ ² ǯȱ ȱ ²ȱ ȱŗśŖǯȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ Ȭ ȱ ȱȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ²ǰȱ ȱ ȱ £ ǯȱ + ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ñ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ ȱ ȱñ ȱ ² ȱ ǯȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ Ǳȱ £ȱ ȱ ² ȱ ȱ ² ȱ ² Ȭ ȱ ² ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ²ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ £ ȱ ² ǰȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ǰȱ Ȭ ² ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ñ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ǰȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ² ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ

ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ȱ ² ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ǯȱ ȱ ȱ ȱ ċ ȱ ñ Ƿȱ ȱ ȱ ȱ ñ² ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯ ǯ ȱǰȱ ȱ £ Ȭ ȱ £ ǰȱ ȱ ȱ Ȏ ȱ ȍǰȱ ȱ ñ² ȱ £ ȱ £ ȱ Ȏ ȱ ȍǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ²ȱ ȱ ñ ȱ ñȱ Ȏ Ȭ ȍ ȱ ȱ ȱȎ ȱȮȱ ȍǯȱ ȱȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ñ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ǯȱ ȱ

ȱ ȱ ċ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ² ǯȱ ȱ ȱ ȱ Ƿȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ ² ǯȱ ȱ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ȱ£ ȱ£ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ £ ñ ȱ ȱ ȱ Ȭ ǰȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ǯ ǯ ǯǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ǯȱ ȱ ² ȱ Ƿ

ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ñ ȱ Ȭ ȱ ȱ £ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ £ ȱ £ ȱ ȱŚŖƖȱ £ ȱ ² ǯȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱċ ȱ£ ǰȱ ȱ ȱ£ ȱ Ȭ ȱ ȱ ȱ ȱŜŖƖȱ £ ȱ ² Ƿȱ £ ǰȱ ȱ ǱȱȎ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱċ ȱ Ƿȍȱ ȱ ȱȎ ȱ ȱ Ȭ £ ȱ ȱ ȱ £ Ƿȍǰȱ ȱ ȱ ȱ £ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ ȱ Ȭ ȱ ² Ƿ

Vaš partner v avtoličarstvu, industriji, in navtični proizvodnji CRD d.o.o. Letališka cesta 29 1000 Ljubljana SLOVENIJA

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

w w w. c r d . s i

Telefon: +386 1 54 11 954 Telefax: +386 1 54 11 679 E-pošta: crd@crd.si

RALLYizleti insrečanja

Pozor ! velika novost končno sedeži za

motorna kolesa Pretis gume posebne izdelave

Črnega olja vozniki ne maramao

razen če je to vrhunsko črno

olje iz oljarne Središče

Gostiša Tone, Bevke 117, 1358 Log pri Brezovici, 041 210 603

NE POZABITE PREVZETI ČLANSKE IZKAZNICE ZA LETO 2010! NA DOM VAM JO BO DOSTAVIL VAŠ POŠTAR!

ČLANI SVAMZ-a POZOR M.A.J. klub & JEFRA Racing d.o.o.

Nam nudi 10% popust na zavorne diske EBC

izleti in sreÄ?anjaDIRKAÄ&#x152;I Besedilo: Janez P. Grom

ZakljuÄ?ek dirkaĹĄke sezone in Grab the Flag prvenstva

Pa je tu zima! In z njo mrzli in vsak dan prekratki dnevi. V primeru, da imaĹĄ delavnico takĹĄno, kot jo imamo sedaj v muzeju, zaloĹžena je namreÄ? z raznoraznimi projekti, ki onemogoÄ?ajo, da bi kaj konkretnega dokonÄ?al, so zimski meseci pravo prekletstvo. Spomin na motoristiÄ?ne avanture in dirkaĹĄko sezono pa Ĺže bledi in temu primerno tudi oddaja le senco toplote, ki je sevala v mojem konstantnem prehladu v bolj naklonjenih mesecih. ZadnjiÄ? me je dirkaĹĄki veÄ?er z gokarti v ljubljanskem BTC tako le prijetno spomnil na adrenalinske uĹžitke letoĹĄnjega leta. Temu primerno je bila veÄ?ja Ĺžalost, ko nam je potekel zakupljen Ä?as ... Pa vendarle so ti dnevi, tistim ljudem, ki se v zimskih mesecih ne razumejo najbolje s smuÄ?anjem, sankanjem in podobnimi v pod 1G omejenimi hitrostnimi ĹĄporti, priloĹžnost, da pokrpajo vojne rane, ki so jih pridobili na cestah in pistah. In imamo jih vsi. Nekateri tiste bolj kozmetiÄ?ne narave, drugi pa takĹĄne malo bolj ÂťradikalneÂŤ. Prav tako nam vsakodnevno hitro bliĹžanje mraka omogoÄ?a, da s prijatelji zaviti v skrivnostnost teme Ĺže v popoldanskih urah kujemo bojne plane za prihodnje leto. In kakĹĄne plane! Morda njihovo ambicioznost podĹžiga sezoni primerno z rumom obogaten Ä?aj. FinanÄ?na realnost jih potrjeno ne podpihuje. Z veseljem se oziram nazaj na letoĹĄnjo sezono. Tudi dejstvo, da sva z Emilom s svojim entuziazmom konÄ?no uspela motivirati ĹĄe nekatere fante slovenskih mater, da se nama drugo leto pridruĹžijo na pistah ĹĄirom stare Evrope, je veÄ? kot navdihujoÄ?e. KoÄ?no je spet zaĹživela sekcija ÂťSapcaÂŤ in vsi ĹĄtirje Ä?lani: Andrej Pristov (presvetli vodja), Emil Korpar (mehaniÄ?ni ĹĄaman), Dejan Breznik-

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

ÂťDekiÂŤ (minister dobre volje) in jaz (Âťthrottle and no brakesÂŤ), ki Ĺže zremo v leto 2010 z Ĺžarom v oÄ?eh. Prav tako se je s stroji nezavidljivega pedigreja napolnil hlev. Trenutno so naĹĄa bojna vozila dva Tritona, Seley G50 in Matchless G50. Rekapitulacija sezone je ne glede na rezultate prav navdihujoÄ?a. Lahko bi rekli, da je bila to prava otvoritvena sezona, in sicer v prihajajoÄ?a s starodobnim hitrostnim motociklizmom polna leta. Kljub zapletom, se je namreÄ? ÂťekipaÂŤ udeleĹžila prav vseh dirk prvenstva Grab the Flag. Prav vse pa so bile pouÄ?ne, le da je bila lekcija obÄ?asno bolj neizprosne, ÂťstreznitveneÂŤ narave. Pa vendarle tiste prave ĹĄkode, ki je noÄ?na mora vsakogar, ki spoĹĄtuje zgodovino, ni bilo, kljub temu da sta trenutno oba letos aktivna motocikla na popravilih zaradi padcev. Oba sta namreÄ? replike, plagiata, kopije in ne originalna dirkalnika. Ä&#x152;as bi bil, da bi originali mesto naĹĄli le v paradnih voĹžnjah in s spokojnim poÄ?itkom preĹžetih muzejih ter zbirkah. Zadnji tak pripetljaj, boleÄ? ravno zaradi dinamike dogodkov in razlogov za dogodek, se je pripetil na zakljuÄ?ni dirki prvenstva, ko je Emil na treningih pristal spet s Ä?elado frontalno v naĹĄi rodni zemlji. Krivda je bila moja. Kljub vsemu pa je Emil odigral dogovorjeno vlogo in kasneje na dirki s stilom prehitel Frey Rogersa na ARTER G50 ter mi tako omogoÄ?il osvojiti dodatne toÄ?ke, ki so pomagale pri osvojitvi skupnega petega mesta v prvenstvu. Zadovoljna sva bila tudi zaradi bistvene izboljĹĄave Ä?asov, ki so se letos gibali okoli 1:52. SpoĹĄtljiv Ä?as za najine enovaljne bolide. Zasluge za lep vikend gre pripisati tudi vremenu, saj napovedanega deĹžja ni bilo. Na nebu se je skoraj ves Ä?as bohotilo sonce.

DirkaĹĄka vnema, ki se po tako lepem vikendu na Grobniku kar ni polegla, me je napeljala na misel, da se udeleĹžim naslednji vikend dirke starodobnikov, ki je potekala v okviru Motohappeninga, spet na Grobniku. OdloÄ?itev je bila napaÄ?na. Ä&#x152;e bi posluĹĄal znamenja, ki so mi jih poĹĄiljali Bogovi hitrosti, bi se ÂťdizastruÂŤ lahko izognil. Ĺ ele na tretjem mejnem prehodu so me namreÄ? spustili hrvaĹĄki cariniki Ä?ez mejo. Slovenska Gospodarska Zbornica mi je zaradi povrĹĄnosti pozabila s ÂťĹĄtempljiÂŤ opremiti vse liste, ki sestavljajo atakarnet. Ko sem se proti prvi popoldanski uri spravil v kombinezon, je izgledalo, da se bo dan vendarle preobrnil v pozitivno smer. V tretjem krogu pa sem Ĺžal poljubil asfalt. Prav neverjetno je, kako je padec sprva vedno mehak in kako te v naslednjih dneh vse boleÄ?ine dohitijo. Drugo leto pa nas Ä?aka, povzeto po zagretih in zanosa polnih besedah ÂťnaĹĄega presvetlega vodjeÂŤ, Grab the Flag, Alpe Adria ... Ne, na naĹĄem seznamu ni vaĹĄkih dirk slovenskega ÂťprvenstvaÂŤ! Vse v Ĺželji po izpolnitvi kvalifikacijskih zahtev za pristop na dirko Manx GP na otoku Mann, leta 2011. Se Ĺže tresem od priÄ?akovanja. Da ne omenjam Dekija ... Emilu pa se Ĺže v naprej vsi zahvaljujemo za vloĹženo delo, trud in pozitivno energijo pri vzdrĹževanju dobre forme dirkalnikov. Za uspeĹĄno izpeljano sezono pa se zahvaljujemo tudi sponzorjem. Namenjena je podjetju Compaco iz Velenja, ki je ekipo opremilo s Ä?eladami proizvajalca NOLAN in podjetju INDE Vransko, ki nam je priskrbelo Âťdrugo koĹžoÂŤ. Brez njihovega sponzorskega angaĹžmaja, bi bile lahko posledice valjanja po asfaltu bistveno bolj boleÄ?e in nevarnejĹĄe. Vesel boĹžiÄ? in sreÄ?no novo leto prav vsem!

TERROTizleti insreÄ?anja Besedilo: Marian BrĹžan

SreÄ?anje motociklov Terrot v Franciji

26. in 27. septembra 2009 smo se torej zbrali v ogromnem ĹĄtevilu, ĹĄtartali smo iz mesta Remisemont. Pot nas je vodila preko Gearadmera na prelaz Odesen, kjer smo imeli poÄ?itek z ogledom Ä?udovitih planin Colmar. Na severu pa se je razprostiral prelep pogled na Molkause in Bassel. Pot je bila strma in vijugasta - mimo ĹĄtevilnih jezer, paĹĄnikov, vasic in visokogorskih kmetij, obraĹĄÄ?enih s Ä?udovitimi gozdovi. Cilj je bil Ballon d' Alsace, kamor smo prispeli vsi udeleĹženci, pa Ä?eprav nekateri naloĹženi na prikolicah, ker se je komu izmed njih motor na zahtevni poti ustavil.

Na vrh sem prispel med zadnjimi, ker je bil motor pregret. Ustavil sem se dvakrat. Zadnji kilometer pred ciljem sem na mojega Terrota G (iz leta 1923) montiral roÄ?no ÂťpumpoÂŤ za olje, tako da sem mu omogoÄ?il, da je nekoliko zadihal in prispel na vrh. PriÄ?akali so me z velikim aplavzom. Ostali motoristi so si z zanimanjem ogledovali moj izum in me pohvalili. Bil sem ponosen in zadovoljen. Z mojim Terrotom sva spet dokazala kaj zmoreva! Prisotna je bila tudi francoska televizija in ĹĄtevilni novinarji. Fotografiranja ni in ni bilo konec, saj so intervjuje z udeleĹženci objavljali v ĹĄtevilnih francoskih revijah in televizijah. Pri izjavah sem poprosil za pomoÄ? na bratranca Dominique, saj je moja francoĹĄÄ?ina ĹĄibka. Po postanku smo se spustili po drugi strani v dolino in na poti obiskali ĹĄe muzej Terrot. Bil je Ä?udovit, slikovit, zanimiv in Ä?asten. Pot je bila dolga 130 km, zato smo bili na koncu Ĺže vsi precej utrujeni! Po zakljuÄ?nem delu smo si z mnogimi udeleĹženci in organizatorji dogodka sveÄ?ano segli v roke. Z veseljem sem povedal, da imamo v Sloveniji tudi klube. Predstavil sem svoj klub Balillo kot tudi naĹĄe rallyje v Sloveniji.

Povabil sem jih k nam, da nas obiĹĄÄ?ejo, si ogledajo naĹĄo deĹželo, muzeje â&#x20AC;Ś Domov sem priĹĄel poln moÄ?nih vtisov, lepih spominov in obÄ?utkov. Veseli me, da sem se lahko udeleĹžil tako pomembnega sreÄ?anja, ĹĄe bolj pa tega, da so me sprejeli, kot da sem njihov Ä?lan.

+/6).!42!$%Âş

VZMETI

Na povabilo starih znancev motoristov in bratranca Dominique, ki Ĺživi v Franciji, toÄ?neje v Grenoblu, sem se udeleĹžil zbora motoristov TERROT, katerega organizira ÂťTerrot Club de FranceÂŤ. SreÄ?anje je bilo v bliĹžini meje med Francijo, NemÄ?ijo in Ĺ vico, na prelazu Ballon d' Alsace, na 1250 m nadmorske viĹĄine. Prireditev se je odvijala ob 75-letnici kluba, ustanovljenega Ĺže leta 1934. To sreÄ?anje je bilo mednarodno in priĹĄli so od vsepovsod.

,%3./Âş"2$/Âş Âş Âş62(.)+! ÂşÂş 4EL Âş Âş ÂşÂş&AKS Âş Âş =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

LEĹ NIK&CO PESKANJE v peskalnih komorah

OPREMA ZA URBANA OKOLJA razvoj in proizvodnja opreme za urbana okolja, vrt in dom

kovinskih izdelkov razliÄ?nih velikosti barvnih, Ä?rnih kovin, plastike, lesa in drugo.

s korundom steklenimi perlami jeklenimi sekanci Storitev izvajamo

tudi na terenu po dogovoru s stranko. LeĹĄnik in Co d.o.o. Gotovlje 72b, 3310 Ĺ˝alec

* GSM: 041 783 407 tel.: 03 710 22 90 tel/fax: 03 710 22 92 Proizvodnja: 03 710 22 92

* email: lesnikinco@siol.net www.lesnikinco.si

SVAMZ PRIPOROÄ&#x152;A

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

www.kremen-cem-sp.si E-poĹĄta: cem.kremen@siol.net tel: 02/ 25 24 687, 01/ 511 20 88 Maribor - Melje Ljubljana - Stegne

.29,16., ,='(/., *$/9$1,=$&,-$

AJS M31, 650 ccm, oprema CSR, letnik 1960 cena: 3600 eur Andrej Pristov tel.:041 768 942

*DOYDQL]DFLMD LQ REGHODYD NRYLQVNLK SUHGPHWRY

2JUDMH VWRSQLĂĽÄ&#x20AC;QH

Prodam GILERO GIUBILEO 124 letnik1962,

EDONRQVNH RJUDMH IUDQFRVNLK RNHQ ÂŤ

EUXĂĽHQMH SROLUDQMH QLNODQMH NURPDQMH FLQNDQMH

.DUQLVH PL]H

5RPDQD =UQHF V S +UXĂĽHYVND /MXEOMDQD 7HO )D[ ( SRĂĽWD LQIR#]UQHF FRP ,QWHUQHW ZZZ ]UQHF FRP

Prodam GILERO ROSSO SUPER 150 letnik 1958,

Ĺživite v mestu s slabo pitno vodo? PRIPOROÄ&#x152;AMO VODNI FILTER

SAMO 0,02EUR ZA LITER

t e l . :0 4 0 414 191

Prodam GILERO SPORT 175 letnik 1957.

Vsi trije generalno obnovljeni ter certificirani pri SVAMZ. Miro 031 / 815 460

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

MotoLaverda

Prodam: Honda 250XL, delujoÄ?a s certifikatom in obnovljena, letnik 1973, enduro. Tel.: 070 867 127 Martin OPEL MONZA 3.0E coupe, letnik 1983, klima, tempomat, potovalni raÄ?unalnik itd.cena po dog. Tel: 051/497-089 Prodam: MB 200D tip 123 letnik 1982 po delih, motor je odliÄ?en. Tel.: 01 8991 074, 040 125 475 Miro Prodam: Moto Guzzi 500 ccm, letnik 1973, skorej kompleten, potreben restariranja. Tel.: 070 867 127 Martin Prodam: Veloccete 200 ccm, 2 valja bokser, vodno hlajen, kardan, ĹĄtiritakten, zelo atraktiven, potreben prenove. Tel.: 070 867 126 Milan Propdam: JukeBox OLA (ni na bencin) le pa lepo dopolnilo k zbirki straodobnikov, brezhiben z ploĹĄÄ?ami. Tel.: 070 867126 Prodam: Lambreto 48 ccm, celujoÄ? z okvaro sklopke. Tel.: 070 867 127 Martin Prodam: Motor menjalnik, ter veÄ? rezervnih delov za Mercedes Benz 190D letnik 1961 Tel.: 070 867 126 Milan Prodam, pravkar renoviranega VW hroĹĄÄ?a, letnik 1976, sonÄ?no rumene barve. Avto, ki te nikoli ne pusti na cedilu, je odliÄ?en in vozen. Tel.: 041 373799, natasa.zavolovsek@ guest.arnes.si

Lepotica in Zverâ&#x20AC;Ś. Iz Breganze piĹĄe: Matija Ĺ alehar V osemdesetih je veÄ? ali manj stalno prisotna komercialna kriza v Moto Laverdi dosegla kulminacijo. Boj z neusmiljeno preteĹžno japonsko konkurenco je bil neizprosen, naj pripomnim, da je do takrat Ĺže skoraj v celoti klonila britanska proizvodnja motociklov. Kot Ĺže nekajkrat poprej, so tudi to pot poskusili teĹžave reĹĄevati z zamenjavami v vodstvu tovarne. Novo, pomlajeno moĹĄtvo je izkoristilo odmev dobrega glasu, ki so ga v bliĹžnji preteklosti na tekmovalnih cross progah izborili Laverdini terenski motocikli z oznako chott in tudi tisti iz serje Husquarna / Laverda. Ta pa je segal v skoraj vsako motokrosistiÄ?no vas po svetu. Na svojstven naÄ?in so si zamislili preboj v svet teĹžkih enduro motociklov, nastane nova umetnina laverda OR 600 â&#x20AC;&#x201C; atlas.

Laverda OR 600 â&#x20AC;&#x201C; ATLAS 1985 Leta 1985 so ponudili trgu velik in moÄ?an enduro motocikel, ki ga je poganjal sicer pomlajeni in nekoliko poveÄ?an agregat nekdanje cestne serije 500. Model se je pojavil v beli barvi z poveÄ?anim insertom italjanske trobojnice na 24 litrskem rezervoarju. Inovativno je bila na terenskem motociklu prviÄ? predstavljena, tako imenovana zadnja nihajka soft rumble, ki se je pred tem uveljavila na cestnem dirkalniku laverda lesmo GS 125. Prednji del,zelo moĹĄko zamiĹĄljenega off road motorja je slonel na teleskopih s premerom 42 mm. Glavno obremenitev zaviranja je povzel 260 mm disk z ĹĄtiri batno zavorno Ä?eljustjo . Ĺ˝e nekaj let nerabljen agregat slavne ĹĄtiriventilne serije cestnih 500 so z modifikacijo dvojne odmiÄ?ne gredi in montaĹžo dvojnega vplinjaÄ?a weber pomladili. PribliĹžno 50 KM je 180 kg teĹžak atlas z ĹĄest stopenjskim menjalnikom poneslo do hitrosti 170 km/h. Kot zanimivost,naj omenim, da je veliki atlas 500 ,v letu 1986 dobil dvotaktnega 50 kubiÄ?nega, 70 kg teĹžkega brata , katerega design je bil eidentiÄ?en. Namenjen pa je bil uÄ?enju terenske voĹžnje, preteĹžno teenagerski generaciji.

Prodam: pripomoÄ?ki in orodje za oblikovanje kovine Tel.: 070 867 126 Milan Prodam: ZASTAVA 850, letnik 1984, generalno obnovljen (vkljuÄ?no z motorjem) Tel.: 031 794 697 Mirko Prodam: VW HroĹĄÄ? 1200 letnik 1976, prvi lastnik, vsi deli original, certifikat veljaven do 1.7.2010 Tel.: 041 997 909 Ivan Prodam: Ugodno, originalen IMV gasilski kombi, tri osovine, motor 220D, Mercedes, letnik 1978, 2.lastnik, certifikat, 18.000 km, brez rje, brezhiben.

Laverda OR 600 Atlas

Laverda OR 50 Atlas

V zgodnjih osemdesetih je dalo vodstvo velik poudarek proizvodnji v razredu 125 cc. Prav iz tega obdobja prihaja prepoznaven posebneĹž, laverda 125 z oznako LZ, ki je bil zasnovan na osnovi laverdine ciklistike in gnan z vrhunskim dvotaktnim, dvovaljnim agregatom prestiĹžnega nemĹĄkega proizvajalca Zundapp Ne sme v pozabo, da je ta, zgodovinsko, kar prileten proizvajalec, saj ga je v prepoznavnost naplavil Ĺže Adolfov tretji reich. V obdobju petdesetih in tja do sedemdesetih let, preteklega stoletja, pa je pogosto dominiral v dirkalnih kategorijah 50, 80 in 125, ter nemalokrat ugnal slovite rivale zveneÄ?ih imen, kot so nekdaj bili Morbidelli, Malanc, Derby, Bultaco, Kreidller in seveda tudi naĹĄ slavni Tomos.

Laverda 125 LZ â&#x20AC;&#x201C; 1977 - 1983 Z 24 000 izdelanimi primerki predstavlja mala legenda vrhunec Laverdinega sodelovanja z tu-

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

jimi partnerji. OdliÄ?nost modela z oznako LZ se je izkazovala v nadvse ugodnem razmerju izjemnih ĹĄportnih zmogljivosti in nizke porabe goriva. Pregovorna laverdina oblikovna dovrĹĄenost je vkljuÄ?evala liÄ?no izvedbo vodnega hlajenja in montaĹžo modernih sedem krakih 18 colskih aluminijevih platiĹĄÄ?. Taka podoba je malÄ?ka Ä?ez noÄ? povzdignila med svetovne uspeĹĄnice . Postal je vzorÄ?ni model za sanje moto navdahnjenih ĹĄestnajstletnikov.

Kupon za brezplaÄ?ni

Mali Oglas ime:

priimek: LZ 125 Standard

LZ 125 Sport

LZ 125 Custom

naslov:

LZ 125 Elegant

Dvovaljni dvotaktni agregat Zundapp, opremljen z Bosch elektroniko, 28 mm vplinjaÄ?em , Mikuni je preko oljne diskaste sklopke in ĹĄestih prestav, 108 kg teĹžkega laverdinega juniorja pognal do zavidljivih 125/h. Zelo uspeĹĄen model je ostal v proizvodnji veÄ? let, v manjĹĄem obsegu pa je bila izdelana tudi njegova 50 kubiÄ?na izpeljanka. Laverda 125 LZ se pojavlja v razliÄ?icah poimenovanih, standard, sport, custom in elegant.

Laverda 125 LB â&#x20AC;&#x201C;1984, LB 1 -1985 Spoznanje, porajajoÄ?e se v letu 1983, da postaja 125 kubiÄ?ni agregat zundapp zaradi vedno bolj forsiranih laverdinih modelov, krhek (pokvarljiv) ter negospodaren z gorivom, je privedlo do potrebe po konstrukciji novega, vsebinsko zahtevnejĹĄega pogonskega in transmisijskega modula. Novo oblikovan agregat z pomembno oznako LB (Laverda Breganze) je od starega podedoval samo princip hlajenja oziroma hladilni sistem. PrejĹĄnje ĹĄtiri razliÄ?ice modela LZ zamenja model LB v izvedbah sabbia, LB custom, LB strada in LB sport. Podobno kot pri modelu formula 500 so v letih 1984, 1985 organizirali ligo formula 125, ki je bila zaradi nizkih vzdrĹževalnih stroĹĄkov moÄ?no priljubljena predvsem med ĹĄportno navdahnjenimi ĹĄestnajstletniki, ki so ob mladostnem iskanju svoje identitete iskali tudi morebitne dirkaĹĄke sposobnosti v sebi.

LB 125 Sport

LB 125 Sabbia

Laverda LB 1 ni bila evolucijska izpeljanka modela LB, paÄ? pa konstrukcijsko popolnoma nov motocikel made by Laverda. TehnoloĹĄki napredek novega konstrukta se je odraĹžal v ĹĄtevilnih inovativnih izboljĹĄavah. Pomem=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

MotoLaverda

Kupon za brezplaÄ?ni

Mali Oglas oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31a 3305 Vransko

bno novost predstavlja pri modelu, sport, (single shock absorber) enojni blaĹžilec vzmetanja, zadaj posebej prirejen za cestno uporabo. Sprednje kolo je opremljeno z 16 colskim platiĹĄÄ?em iz aluminijeve litine, vzmetenje pa je obogateno z vgradnjo (anti dive) elementa, ki prepreÄ?uje prekomerno posedanje na teleskopih ob sunkovitem zaviranju. Pri modelu custom je zadnja nihajka oblikovana klasiÄ?no, z dvema blaĹžilcema , obe kolesi pa sta 18 colski. Laverdin novinec z oznako LB 125 sestoji iz enovaljnega dvotaktnega agregatat (54 x 54), ki je nameĹĄÄ?en v klasiÄ?nem cevnem okvirju,in skupaj z teleskopi in zadnjo nihajno vilico (enojno ali dvojno) tehta cca 118 kg. Polni ga sorazmerno velik vplinjaÄ?, dell orto PHBH, 28 mm, z predhodno avtomatsko dozirano 2 % meĹĄanico, katero skupaj z zrakom, komprimirano znotraj valja, vĹžiga elektronika. VeÄ? lamelna diskasta sklopka preko ĹĄest stopenjskega menjalnika in verige prenaĹĄa moÄ? na zadnje kolo. Hitrost modela LB 1 â&#x20AC;&#x201C; sport je cca 140km/h.

Laverda GS 125 Lesmo - 1986 amc@svamz.com

V letu 1986 se v popularnem programu razreda 125 predstavi model lesmo. Odlikujejo ga odliÄ?ne oblikovalske reĹĄitve. Rezultati, pridobljeni na testih v tekmovalnem programu formula 125 povzroÄ?ijo dodatne modifikacije agregata, ki se odraĹžajo v nadpovpreÄ?nem navoru ter sploĹĄnem temperamentu in dinamiki voĹžnje, prijetnega in kasneje zelo popularnega modela lesmo. Ta je na moto salonu Milano 1986 postal tudi dobitnik nagrade za najbolje oblikovan primerek razreda 125.

Laverda GS 125 â&#x20AC;&#x201C; Lesmo

Laverda GS 125 Navarro, Toledo 1989 Nadaljevanka uspeha v razredu 125 se v letu 89 nadaljuje z super ĹĄportnim modelom navarro, ki se ponaĹĄa z popolnoma novim dvotaktnim enovaljcem (64 x 50,6) z zavidljivim kompresijkim razmerjem, 12:1. Polnjenje valja z predhodno pripravljeno zmesjo, 2% meĹĄanice in zraka omogoÄ?a Ĺže znani, dell orto PHBH, 28 mm. MoÄ? se prenaĹĄa iz agragata preko zobniĹĄkega primarnega pogona in veÄ? lamelne diskaste sklopke, preko sedem stopenjskega menjalnika in sekundarne verige na zadnje kolo. Prednje lito aluminijevo kolo oznaÄ?ujejo dimenzije 100/80 x 16, zaviranju pa je namenjen zelo resen brembo, premera 280 mm. Zadnje kolo je colo veÄ?je 130/70 x 17 in zavira z 240 mm brembovim diskom. Hitrosti 129 kg teĹžkega juniorja se gibljejo v okviru 160 km /h. Navarru pa se kmalu pridruĹži nekoliko mirnejĹĄa, torej v konÄ?ni hitrosti bolj zadrĹžana cestna (semi chooper) izpeljanka , GS 125 toledo. Nekateri britanski viri postavljajo trditev, da je bil pri modelu navarro uporabljen agregat, sposojen od koncerna aprilia.

GS 125 Navarro /1989

GS 125 Toledo / 1987

Program razvoja Laverda 4x4 in pregled opuĹĄÄ?enih prototipov Nesigurno stanje segmenta Moto Laverda ves Ä?as spremlja stalno grozeÄ? finanÄ?ni deficit. Vzrok

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

je tiÄ?al v malih serijah Laverdinih izjemno kvalitetnih, preteĹžno roÄ?no sestavljenih ekskluzivnih motociklov, ki so bili zaradi tega draĹžji in manj konkurenÄ?ni hiper produktivnim, kvalitetnim in cenovno ugodnejĹĄim azijcem. Kot primer je treba poudariti, da se je na polovici devetdesetih, npr., letna proizvodnja velikih trivaljcev merila v stotinah primerkov in ne v tisoÄ?ih, kot bi lahko zmotno mislili. Zaradi Ĺželje izboljĹĄanja komercialnih rezultatov, so pri Moto Laverda stalno veliko tvegali z vlaganji v razvoj najrazliÄ?nejĹĄih opcij, ki bi lahko postale trĹžno zanimive in bi pripomogle izvleÄ?i produkcijo iz Breganze iz kroniÄ?nih finanÄ?nih teĹžav. Zelo reprezentativen izdelek laverda four wheel drive â&#x20AC;&#x201C; terenec se konkurenci predstavi leta 1984. Kot Laverdin patent se prviÄ? na ĹĄtirikolesnem vozilu predstavi nov naÄ?in povezave sinhronizacije prednjega in zadnjega pogona, ki uporabniku moÄ?no poenostavi prehode iz cestne na terensko uporabo in obratno. Vozilo se je na testnih primerjavah s svetovno konkurenco obneslo superiorno. Temu je sledila tovarniĹĄka priprava sedemdesetih vozil za demonstracijo razliÄ?nih namenov uporabe. KonÄ?na ugotovitev je rezultirala k ponovnemu neugodnemu razpletu, projekt je bil namreÄ? predrag in iz tega razloga, umaknjen iz proizvodnega naÄ?rtovanja.

Laverda 1000 - za osnovo so uporabili agregat serije SF

Laverda 1000 - odmiÄ?ne gredi ima gnane z jermenom. Zaradi estetike so projekt opustili Laverda 4 x 4 Podobno kot v drugih produkcijskih hiĹĄah je tudi pri Moto Laverda marsikateri predhodnik kasnejĹĄega zelo spremenjenega modela ostal na ravni prototipa, ker nikdar ni naĹĄel poti na tovarniĹĄki trak. Predstavljam vam nekaj najbolj zanimivih

... SE NADALJUJE V NASLEDNJI Ĺ TEVILKI Avtor tega Ä?lanka Matija Ĺ alehar PA ZDRAVI OSTANITE ! Matija iz Podgore

Laverda 75-prototip

Agregat GS 350 Lesmo

Laverda GS 350 Lesmo

Agregat 1000- vodno hlajen

Med nastankom obeh slik je preteklo 40 motoristiÄ?nih let =RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN

uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze druĹĄtvo v javnem interesu na podroÄ?ju kulture

Anton Jelenc BMW R69S, l1969

=RPK IKPKN H=OOE? !A?AI>AN