Avto Motor Classic 34-79 by SVAMZ

>> KRATKO POROČILO PREDSEDNIKA

>> NAGRADNO ŽREBANJE

>> RESTAVRIRANJE IN OBNOVA

>> AUSTRIAN INDIAN TOUR

>> PETDESTLETNIK

>> "POGLEJ, AVTO LETI"

>> INTERVJU: JURE LAMPE

>> TOMOS IN AMERIKA

>> OBISK PRI ČLANU

>> INTERVJU: EMIL KORPAR

>> 100 LET DIRKE TRST - OBČINE

19 2 0 2

Cena: 4,60 EUR

9 7718547

December 2011, št.:34/79

ISSN 1854-7192

Uradno glasilo SVAMZ - Slovenske veteranske avto moto zveze

z nami zadovoljstva z nami do do zadovoljstva z nami zadovoljstva z nami do do zadovoljstva

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 25 letno tradicijo, ki ob upoštevanju zakonov v svojih smernicah upošteva individualni, celostni in interdisciplinarni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še pasica_span_198×18_2010.indd 1 modernejše postopke dela. Zaradi učinkovitega naročanja (“online - naročanje”) je zasebno podjetje s 25 časa, letnosaj tradicijo, ki ob da upoštevanju inPodjetje izvajanjaŠpan vsehd.o.o. storitev ni nepotrebne izgube se zavedajo, sta porazakonov svojih smernicah individualni, in interdisciplibljen čas invkakovost storitev za upošteva modernega človeka zelocelostni pomembna. narni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še modernejše dela. Zaradi naročanja (“onlineda - naročanje”) Zato ponudbopostopke storitev vedno znovaučinkovitega dopolnjujejo, saj se zavedajo, je popolin izvajanja vseh storitev ni nepotrebne izgube časa, saj se zavedajo, da sta poranost le te “ključ do uspeha”. bljen čas in kakovost storitev za modernega človeka zelo pomembna.

9/27/10 12:24 PM

Tehnični pregledi vozil

- prodaja pnevmatik in platišč Zato ponudbo storitev vedno znova dopolnjujejo, saj se zavedajo, da je popol- vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) nost le te “ključ do uspeha”. - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - prodaja pnevmatik in platišč - prodaja rabljenih vozil - vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) - pooblaščeni servis vozil Hyundai - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - prodaja rabljenih vozil - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - pooblaščeni servis vozil Hyundai - hitri servis - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - popravila platišč - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - tehnični pregledi in registracija vozil - hitri servis - kasko zavarovanje - popravila platišč - odjava / prijava vozil - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - prepis vozila - tehnični pregledi in registracija vozil - odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila - kasko zavarovanje - kavarna Špan - odjava / prijava vozil - prepis vozila Leta 2001 in soodvoz na podlagi izpolnjenih kriterijevvozila z Obrtno zbornico Slovenije, prido- odjava izrabljenega motornega bili certifikat kakovosti, št. V-001, kot - kavarna Špan KAKOVOSTNA VULKANIZERSKA DELAVNICA.

Homologacija vozil Registracija vozil

Zavarovanje vozil

Vse te storitve opravljamo tudi za starodobnike!

Leta 2001 so na podlagi izpolnjenih kriterijev z Obrtno zbornico Slovenije, pridoVizija in strategija vodstvašt.jeV-001, podjetje bili certifikat kakovosti, kotuspešno vodila od samih začetkov do cilja, toKAKOVOSTNA je, biti med najboljšimi. VULKANIZERSKA DELAVNICA. Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili sloganuspešno “Z VIZIJO DO VRHA”. Vizija in strategija vodstva je podjetje vodila od samih začetkov do cilja, Intozaje, vas, kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”. bitispoštovani med najboljšimi.

SVAMZ PRIPOROČA

Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili slogan “Z VIZIJO DO VRHA”. In za vas, spoštovani kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”.

Špan d.o.o.,Tržaška 547, 1351 Brezovica / LJ,

www.span.si

T: 01/365 81 10, 01/365 81 20, 01/365 80 80

Jetzt abonnieren ODLTIMER MARKT Naročite sedajOLDTIMER na–OLDTIMER MARKT Naročite sisežežesedaj MARKT OLDTIMER PRAXIS günstig, zuverlässig inund OLDTIMER PRAXIS ceneje, zanesljivo in OLDTIMER PRAXIS ceneje, zanesljivo portofrei nach Slowenien. inund brez poštnihstroškov stroškov v SLOVENIJO. in brez poštnih v SLOVENIJO. www.oldtimer-markt.de www.oldtimer-markt.de

Januar Januar 01/2011 01/2011 € €2,10 2,10

4018 4018

BeRg TAl BERGUNd UN D TAL Alles Allesüber über Nockenwellen Nockenwellen und undSteuerzeiten: Steuerzeiten: Reparatur, Reparatur, Austausch, Austausch, Tuning-Optionen Tuning-Optionen

BULTACO BULTACOMETRALLA METRALLA

www.oldtimer-praxis.de www.oldtimer-praxis.de

Spanische Spanische Flieger Flieger

deR ideAle DER IDE ALEeiNSTiegS-Oldie? EINST IEG S-OLDIE?

skr 32,00 ∙ CZ czk 90,00 ∙ H ft 900,00

Die Die kuriosesten kuriosesten TÜV-Blüten TÜV-Blüten KAUFBERATUNG KAUFBERATUNG

document2862588079415417285.indd1 1 document2862588079415417285.indd1 1

E € 2,70 ∙

29.10.2010 13:38:02 29.10.2010 13:38:02

PREIZKUŠEVALEC AVTOLAKA Lackprüfer Dem Spachtel preverjanje auf der Spur debeline nanosov Toprestauriertes Schätzchen oder übler Blender? pod lakom Dieser Schichtstärkenmesser bringt es an den Tag! Vrhunsko restavrirano vozilo ali prevara? Auf Knopfdruck dasugotavljamo handliche Gerät, wienanosov dick S tem priročnim misst merilcem debelino GRATIS GRATIS diepod Schicht aus Spachtel, Füller und Lack die sich avtolakom. Ta naprava, s pritiskom naist, stikalo, enostavno auf dem Stahlblech befi ndet (funktioniert nicht auf Alu in natančno izmeri debelino raznih nanosov pod lakom, oder ). Im Referenz-Modus vergleicht das Gerät Ne Kunststoff deluje na alu-pločevini ali umetni smoli. Na podlagi primerjave med izvirno debelino eine ungespachtelte (zum Beispiel Dach) mit lakameist na vozilu in izmerjeno Stelle debelino laka na deludas vozila za katerega sumimo, da je bil den übrigen Karosseriepassagen. Drei Leuchtdioden signalisieren, wie es poškodovan, naprava sama ugotovi razliko v debelini dodatnega nanosa. Troje led-diod unter Lack aussieht. Gerät inklusive Batterieje und deutscher Bedienungsanleitung. javi dem kakšna je očem zakrita debelina. V napravo vgrajena baterija, priložena so tudi navodila v Nemščini.

JETZT bestellen! Telefon: Telefon: 0049 70 427 427 0049931 931 // 41 41 70 Telefax: Telefax: 0049 70 497 497 0049931 931 // 41 41 70

E-Mail: E-Mail: OM-Abo@datam-services.de OM-Abo@datam-services.de

 perPost: Post: + per

DataM DataMAbo-Service Abo-Service OLDTIMER OLDTIMERMARKT MARKT Postfach Postfach91 91 61 61 97091 97091Würzburg Würzburg Deutschland Deutschland

OLDTIMER der OLDTIMERMARKT MARKTist ist ein ein Magazin Magazin der VF Lise-MeitnerVFVerlagsgesellschaft Verlagsgesellschaft mbH, mbH, Lise-MeitnerStraße Deutschland, Straße2,2,55129 55129 Mainz, Mainz, Deutschland, Telefon: 992--0,0, Telefon:0049 0049 6131 6131 // 992 Telefax: 992--100, 100, Telefax:0049 0049 6131 6131 // 992 Internet: Internet:www.oldtimer-markt.de, www.oldtimer-markt.de, Amtsgericht 4687, AmtsgerichtMainz, Mainz, HRB HRB 4687, Geschäftsführer: Olaf Theisen Theisen Geschäftsführer: Dr. Dr. Olaf

€ 2,50 ∙

A € 3,50 • CH sfr 6,20 • NL F L B € 3,90 • I € 4,10 A € 3,50 • CH sfr 6,20 • NL F L B € 3,90 • I € 4,10 GR € 4,80 • P € 5,20 • H ft 1380 • E € 4,20 • FIN € 5,00 • DK drk 35,00 GR € 4,80 • P € 5,20 • H ft 1380 • E € 4,20 • FIN € 5,00 • DK drk 35,00 N nkr 49,00 • S skr 48,00 • SLO € 4,90 • CZ czk 172,00 N nkr 49,00 • S skr 48,00 • SLO € 4,90 • CZ czk 172,00

,20 € boonu nurr 4466,2 Im ImAAb Chitty ChittyBang Bang Bang Chitty Chitty Bang ,60 € en 1122,6 aren SiSieesp spar de r m ber dem ge nübe genü gege kk f! os auf! KiKioskkau NUR ISTSCHÖNER SCHÖNER NURFLIEGEN FLIEGEN IST

Mit MitHülsenschieberHülsenschieber Motor: Knight Motor:Willys Willys Knight PReiSWeRT, ScHNell, PREISW ERT, SCHN ELL,ScHöN SCHÖN

1972er Bestform! 1972er„ölklappe“ „ Ölklappe“ in in Bestform!

PorscHe PORSC HE 911 911

Youngtimer-Tipp: Alfas Youngtimer-Tipp: Alfas 164er 164erim imAlltagseinsatz Alltagseinsatz

Fahrtenbuch: Fahrtenbuch: Austin AustinMini Mini · · Tipps: Tipps: WerkstattWerkstattHeizungen Barracuda Heizungen ·· Halbzeit: Halbzeit: ’67er ’67erPlymouth Plymouth Barracuda

Was tun bei Startproblemen?

dAS DASUNBeKANNTe U NB EKANNT WeSeN E W ESEN

Mercedes Mercedes GG

TECHNIK-TIPPS TECHNIK-TIPPS

A € 2,30 ∙ CH sfr 4,10 ∙

DER GROBE DERBENZ BENZFÜRS FÜRS GROBE

€ 2,80 ∙ GR € 3,10 ∙ FIN SLO € 3,20 ∙ DK dkr 24,00 ∙

N nkr 39,00 ∙

Citroën Citroën Ami Ami 6

Fünf FünfJahre Jahre restauriert: restauriert: Opel OpelKadett Kadett BB coupé Coupé

DK dkr 24,00 ∙ N nkr 39,00 ∙ S skr 32,00 ∙ CZ czk 90,00 ∙ H ft 900,00

AJS 31: Der unbekannte Twin AJS 31: Der unbekannte Twin

GR € 3,10 ∙ FIN SLO € 3,20 ∙

Populär: Yamaha XS 360 und 400 Populär:Yamaha XS360 und 400

F € 2,50 ∙ I € 2,70 ∙ E € 2,80 ∙

Restauriert: Lancia Fulvia Coupé Restauriert: Lancia Fulvia Coupé

MÄNGEL-STATISTIK MÄNGEL-STATISTIK

A € 2,30 ∙ CH sfr 4,10 ∙ B NL

50 Jahre: Opel Rekord P2 50 Jahre: Opel Rekord P2

0€ urr22,,1 10€ nnu

Dezember Dezember12/2010 12/ 2010 € €3,20 3,20

Perfektioniert: NSUKonsul Konsul500 500 Perfektioniert: NSU

Seziert: 50er-Viertakter Seziert:Motoms Motoms 50er-Viertakter

document873541125042052372.indd 1 document873541125042052372.indd 1

,80 € boonu nurr 3322,8 Im ImAAb ,600 € en 55,6 aren SiSieesp spar r m be dem berde ge nü genü gege Restauriert: Morini 500 Sei-V Restauriert:Moto Moto Morini 500 Sei-V f! au kk os KiKioskkauf!

11.11.2010 17:56:05 11.11.2010 17:56:05

Ugodnosti prednaročila Die Abovorteile auf einenrevije: Blick: Sie sparen bares Geld gegenüber dem Einzelkauf.  - prihranek na denarju Portofreie Lieferung – alle Ausgaben freina Haus.  - brezplačna dostava vseh izvodov dom Pünktliche und bequeme Zustellung.  - točna in priročna dostava Die Hefte sindjezum Schutz in pakiran v okolju  - vsak izvod dostavljen umweltfreundliche Folie eingeschweißt. prijazni foliji

Als exklusives Begrüßungsgeschenk - novi naročnik dobi ekskluzivnoerhalten darilo  Sie den praktischen Lackprüfer. PREIZKUŠEVALEC AVTOLAKA

� Ja, DA,koristil bom vse naštete ugodnosti in se naročil od naslednje številke OLDTIMER ❏ ich nutze die Vorteile und abonniere ab dem nächsten Heft inklusive MARKT naprej po ceni 46,20E (poštnina je že všteta v ceno) za dvanajst izvodov Versand zwölf Ausgaben OLDTIMER MARKT für nur € 46,20.

� DA,koristil bom vse naštete ugodnosti in se naročil od naslednje številke OLDTIMER ❏ Ja, ich nutze die Vorteile und abonniere ab dem nächsten Heft inklusive PRAXIS naprej po ceni 32,80E (poštnina je že všteta v ceno) za dvanajst izvodov Versand zwölf Ausgaben OLDTIMER PRAXIS für nur € 32,80.

Kot darilo prejmem prektični preizkuševalec avtolaka.

Als Begrüßungsgeschenk erhalte ich den praktischen Lackprüfer.

ODJAVA: Pisno, vsaj šest mesecev pred iztekom letne naročnine na naslov: ABO-SERVICE

Kündigung: Bis sechs Wochen vor Ablauf des Jahres-Abonnements an den OLDTIMER MARKT. Naročnino bom poravnal po prejetju računa! Abo-Service OLDTIMER MARKT. Den Betrag überweise ich nach Erhalt der Rechnung. Anschrift des Bestellers: Podatki naročnika Name ime/ Vorname / priimek

Vertrauensgarantie: Die Bestellung kann ich innerhalb von 14 Tagen Pravica do preklica Naročnjno lahkobei v roku 14Abo-Service dni od prijave brez obrazložitve pri ohne Begründung DataM OLDTIMER MARKT, Postfach DataM Abo-Service OLDTIMER MARKT,Postfach 9161,97091 91Wurzburg,Deutschland,tudi 61, 97091 Würzburg, Deutschland, widerrufen. Zur Wahrung der prekličem.Pravočasni preklic dokaFrist rechtzeitige Absendung. zujegenügt datumdie pošilke

Straße ulica PLZmesto / Ort pošta Slovenija

Datum / Unterschrift Datum/Podpis avto motor Classic 34 / 79 December 2011

AMC12-12 AMC12-12

AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze ISSN 1854-7192 Leto VIII, št.: 34/79, December 2011 Izhaja vsako četrtletje Naslednja številka bo izšla: Marec 2012 Uredniški odbor: Andrej Pristov Emil Šterbenk Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. naklda: 5100 izvodov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo. Izdajatelj: SVAMZ Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66 fax: 03/705 50 67 www.svamz.com info@svamz.com Fotografija na naslovnici: lastnik g. JANEZ HRIBAR MERCEDES BENZ 170 S letnik 1950, št. certifikata 5397 foto: ANEJ FERKO

Kaj naj vam zaželim še jaz? Naj bo moja želja in želja vseh sodelavcev v SVAMZ tokrat v obliki nasveta: »Ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje ... Praznujte vsak dan!« Bernard Oblak, predsednik zveze SVAMZ

kazalo 06 ::

kratko poročilo predsednika

08 ::

petdesetletnik

13 ::

nagradno žrebanje

14 ::

restavriranje in obnova

16 ::

"poglej, avto leti"

18 ::

intervju: emil korpar

21 ::

intervju: jure lampe

24 ::

novičke

26 ::

obisk pri članu

27 ::

tomos in amerika

28 ::

100 let dirke trst - občine

32 ::

austrian indian tour

37 ::

naslovnica

38 ::

arheološko odkritje na kolesih

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

dogodkiSVAMZ

Januarja letos smo se vsi prisotni na skupščini SVAMZ dogovorili, da bomo predstavniki Upravnega odbora SVAMZ še aktivneje pristopili k iskanju rešitve, in sicer v smislu sodelovanja med zvezama SVS in SVAMZ. Sledili so prvi kontakti s SVS, vabila na skupne delovne sestanke in razstave, a žal brez večjega uspeha. To nas je vzpodbudilo, da smo še intenzivneje pristopili k celotni zadevi. Člani Upravnega odbora smo se po svojih najboljših močeh več mesecev trudili, da bi dosegli podpis pogodbe o sodelovanju. Trud je bil končno poplačan, po desetih mesecih dopisovanj in dogovarjanj sta funkcionarja FIVA, g. Thomas Kohler in g. Zoltán Gárdos, oba zadolžena za posredovanje v dolgoletnem sporu med zvezama SVS in SVAMZ (v obliki mediacije), končno obiskala Slovenijo. 21. 10. 2011 smo v Hotelu Slon v Ljubljani, ob prisotnosti predstavnikov FIVA, podpisali težko pričakovano pismo o nameri sodelovanja na področju aktivnosti s starodobnimi cestnimi vozili, kjer se predstavniki zvez strinjamo, da moramo poenoteno in soglasno nastopati in delovati do zakonodajalca v državi s pripombami in predlogi na zakonodajo, ki vpliva na starodobna vozila, državnih institucij, ki imajo kakršen koli vpliv na aktivnosti s starodobnimi vozili (uvoz vozil, status starodobnih vozil, registracija vozil, cestnine, obdavčitve, uporaba vozil v javnem prometu, izvajanje prireditev …), zavarovalnic pri vseh vrstah zavarovanj ter drugih organizacij, ki imajo kakršen koli vpliv na aktivnosti s starodobnimi vozili. Imeli smo že prvi skupni delovni sestanek in pripravili pripombe na zakonodajo, pripravili smo tudi skupne koledarje prireditev. V prihajajočem letu si želimo, da bi nas ti majhni koraki popeljali do podpisa pogodbe o sodelovanju. Sodelovanje obeh zvez bo koristilo vsem ljubiteljem in imetnikom starodobnih vozil.

Sicer pa smo bili v letu 2011 zelo aktivni, saj smo »Avto Motor Classic 2011« se je odvijal pomladi v Gornji Radgoni v sodelovanju s Pomurskim sejmom d.d. iz Gornje Radgone. Posvečen je bil vsem vrstam starodobnega transporta in starodobne tehnike. Obiskovalci so na 3500 m² spoznali našo premično tehnično dediščino in se popeljali v preteklost zgodovine transporta, saj so bila na ogled vozila od začetka dvajsetega stoletja pa vse tja do leta 1986. Sodelovali so zbiratelji starodobnih vozil, tako iz Slovenije kot tudi Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in celo Srbije. Druga je bila jeseni v Ljubljani v okviru »Auto Motor Show Ljubljana«. To je prireditev, ki v slovenskem prostoru združuje poznavalce

in ljubitelje jeklenih konjičkov. Vključuje bogat salon avtomobilov, motociklov, avtoakustike in druge dodatne opreme, tekmovanja v tuningu, avtoakustiki, modno revijo … Hkrati pa obiskovalce navdušuje z minimoto, stunt, styling, car in moto wash show-om ter ostalimi avto-motor atrakcijami. Med drugim smo se včlanili v ICOM, sodelovali na pomembnih mednarodnih prireditvah v tujini (potopisi v prejšnjih številkah revije Avto Motor Classic) oziroma prireditvah, ki so jih organizirali naši člani: Fičo srečanje v Lukovici, že 27. tradicionalni shod, ki ga orga-

Avto Motor Classic 2011

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Pregledi za stalne certifikate, Šmartno ob Paki

SVAMZdogodki

g. Zoltán Gárdos (FIVA), g. Bernard Oblak (SVAMZ), g. Janez Uratnik (SVS), g. Thomas Kohler (FIVA)

pripravili kar dve veliki razstavi starodobnih vozil. nizira Jeep klub II. Bistrica, VW srečanje v Lescah na Gorenjskem, Citroen srečanje na Vrhniki … Pomagali smo pri ustanovitvi novih društev, izpeljali že drugo »Muzejsko noč« v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, priskrbeli vlečno vozilo za naše člane, ki ga lahko uporabljajo brezplačno … Dočakali smo konec leta, od katerega se bomo poslovili z lepimi spomini na dobro izpeljane projekte. Ugotavljamo, da se članstvo v zvezi ne zmanjšuje in da je ljubiteljev starodobnih vozil iz leta v leto več, tudi zelo mladih. V letu 2012 nas čakajo prav tako veliki izzivi,

Mozirski gaj

ki nam dajejo novih moči, da bomo delali še boljše in kvalitetnejše. Verjamem, da v teh dneh prejemate mnoga voščila, ena so romantična druga bolj stvarna, ena izvirna, druga uradna in suhoparna. Kaj naj vam zaželim še jaz? Naj bo moja želja in želja vseh sodelavcev v SVAMZ tokrat v obliki nasveta: »Ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje ... Praznujte vsak dan!« Bernard Oblak, predsednik zveze SVAMZ

Auto Motor Show Ljubljana

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

avtomobilMERCEDES

PET DESET LETNIK

MODELNA SERIJA W 110 190/190 D IN 200/200 D MERCEDES BENZ Besedilo in fotografije: Emil Šterbenk

Leta 1990 se je Milan, takrat še kandidat za moža moje sestrične, na naše dvorišče pripeljal z Mercedesom 190 D, letnik 1963. Glede na to, da smo takrat pri hiši imeli tri Pontone (180 D, 190 D in 219), me je avtomobil seveda silno zanimal. Na testno vožnjo sva se odpeljala še preden sem ga povabil v hišo. Karoserija je na mestih že nekaj malega zarjavela, kar pa se zaradi rdeče barve ni preveč opazilo. Znotraj ni bil kdove kako ohranjen, saj je bil ves čas v uporabi. Motor, menjalnik in zavore so odlično delovali. Prednja prema je bila potrebna obnove, saj je podvozje na slabi cesti precej »šklopotalo«, kljub temu pa je bila vožnja nadvse udobna. Motor je razgrajal precej manj kot praktično enak v očetovem Pontonu 190 D. Od takrat smo domači starodobniški vozni park razširili, in sicer z Mercedesoma 200 D W 115 in 230 E W 123 ter Mercedesom 190 D W 201. Repaša še vedno nimam v domači garaži, si ga pa želim. Dragi Dedek Mraz … 8

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Evolucija namesto revolucije Modelna serija (W 120/121) je glede na predhodni model 170 že zaradi svoje samonosne karoserije bila revolucionarna. Pri tem modelu se je kasneje z novimi motorji z odmično gredjo v glavi zgodila še ena revolucija. Leta 1961 so v podjetju Mercedes predstavili novo linijo W 110. Novinec je zrasel predvsem v dolžino, oblika se je od predhodnih precej razlikovala, zasnova podvozja in mehanika pa sta bili v bližnjem sorodstvu. Pri tem modelu lahko govorimo kvečjemu o evoluciji. Kmalu po začetku svoje prodajne poti je skoraj v vseh jezikih dobil vzdevke. V Nemčiji so mu rekli Heckfloss, v angleškem jeziku sliši na ime Fintail, pri nas smo ga poimenovali Repaš, Srbi in Hrvati Reponja …

MERCEDESavtomobil

Pri predhodniku Pontonu so bile vse linije bolj okrogle

Pontoni so bili povsem zaobljeni, pri Repašu so bili okrogli le prednji blatniki in malo napet motorni pokrov, zadnji blatniki so se zaključevali s krilci. Ta moda je v Evropo prišla čez lužo in krilca so v tem obdobju zrasla tudi oplom, peugeotom DKW ... Novi W 110 je ob 75 mm nižji karoseriji predhodnika prerasel po medosni razdalji (za 50 mm) in širini (55 mm). Teža vozila se je povečala za okrog 100 kg. Dotedanja zavidljiva raven udobja se je pri seriji W 110 še povišala. Največ je pri prostornini pridobil prtljažnik, saj se z njegovimi merami še danes težko kosa katera koli evropska limuzina. Serija W 110 ne izhaja neposredno iz Pontona, ampak je malce pomanjšana različica dve leti starejše šestvaljne serije W 111. Mercedesi 190/200 so bili od večjih Repašev le daljši in bolje opremljeni, notranje mere

potniškega prostora pa so bile identične. Od prednje šipe do zadnjega odbijača je bila enaka tudi karoserija. Za 14,5 cm krajši so bili prednja blatnika in motorni pokrov, za toliko sta se tudi razlikovali dolžini karoserij W 110 in W 111. Bogatejše je pri modelih W 111 bilo kromasto okrasje. Žarometi so bili pri njih pokončni, serija 110 pa je imela okrogle.

Že videna tehnika V prvi seriji sta bila v Mercedesa 190/190 D vgrajena bencinski motor prostornine 1,9 l in 2,0 litrski dizelski, ki je bil praktično enak kot pri Pontonu 180 Dc/W 120 III. Motorja sta bila sodobno zasnovana – z verigo gnana odmična gred v glavi in vrtina večja od giba batov. Bencinski motor je ob enojnem uplinjaču razvil 80 km pri 5.000 vrtljajih v

minuti, dizelski pa 55 km pri 4200 vrtljajih (v pontonu je zmogel 48 km pri 3800 vrtljajih). Obe ročični gredi sta se vrteli v treh ležajih. Ob posodobitvi serije poleti 1965 so predstavili izboljšana modela 200 in 200 D. Navzven sta se ločila po smernikih nad prednjimi odbijači in po zračnikih v zadnjem strešnem stebričku. Ročična gred posodobljenega motorja je poslej imela pet ležajev. Bencincu so z decilitrom večjo prostornino, dvojnim uplinjačem in višjo kompresijo moč povečali za skoraj petino (95 km). Moč dizla je ostala nespremenjena, kakor tudi druge lastnosti, zaradi petkrat uležajene ročične gredi pa je mirneje tekel. Kupcem so ponudili še šestvaljni model 230. Velik motor so stiščali v nespremenjen motorni prostor. Tako motorizirana limuzina je postala hiter potovalnik s precej veliko porabo.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

avtomobilMERCEDES

Vsi modeli so imeli enako podvozje, ki je bilo z vsemi posamezno obešenimi kolesi za tiste čase zelo solidno. Spredaj so vgradili dvojna trikotna vodila z vijačnimi vzmetmi in blažilci ter vzmetni nogi povezali s prečnim stabilizatorjem. Zadaj je bila enozgibna nihajna prema z vijačnimi vzmetni, dvema vzdolžnima in enim prečnim vodilom. Modele 190 so zavirale bobnaste zavore na vseh štirih kolesih, po letu 1965 pa sta prednja bobna nadomestila koluta, ki sta težke limuzine precej bolje ustavljala.

Večji brat W 111 – pokončni žarometi in obilica kroma

Zanesljivi, a počasni dizel Model 190 D je ob odličnih pogojih za potnike lastnika razvajal z nizko porabo goriva, zato je bil ljubljenec trgovskih potnikov in taksistov. Ker pa je veliko in težko neaerodinamično karoserijo poganjalo anemičnih 55 konjev, so bili ti avtomobili hrome race. Za pospešek od 0 do 100 km/h sta 190 D in 200 D potrebovala 30 s. Dosegla sta zadovoljivih 130 km/h in ta hitrost je bila lahko tudi potovalna. Toda, ko se je cesta pričela vzpenjati, je bilo drvenja kaj hitro konec. Dizelska modela so odlikovali predvsem nizka poraba, zanesljivost, vzdržljivost in enostavno vzdrževanje, obilica prostora za potnike (lahko je bil registriran za 6 oseb) ter neskončen prtljažnik. V sedmih letih proizvodnje je s tekočih trakov pripeljalo več kot 377.000 dizelskih 190 D in 200 D.

Malo jih je V naši starodobniški jati so Repaši redke ptice, čeprav jih je po slovenskih cestah v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja vozilo kar lepo število. Karoserije so rade prerjavele, zato jih lastniki niso mogli več vzdrževati. Trpežni dizli so zdržali več kot pločevina, zato so jih veliko zmontirali v mercedese, ki so jih prej poganjali bencinski motorji, pa tudi v druga vozila, predvsem v ameriške jeepe, katerih originalni motorji so bili veliki požeruhi. Zato sem zelo vesel, ko izvem, da kdo restavrira Repaša.

Živahni bencinci z dobrim apetitom Štirivaljna bencinca, še zlasti model 200, so tiste čase prištevali med hitrejše limuzine. Močan motor je potreboval vsega 15 s, da je 1300 kg težko vozilo pospešil od 0 do 100 km/h. To pa je terjalo davek v visoki porabi, ki je znašala tudi do 16 l za 100 prevoženih kilometrov, sploh če je vozilo drvelo s 160 km/h. Poraba bencincev je zlahka znesla dvakratnik porabe dizelskih modelov. Manj razsipen je bil model 190 z enojnim uplinjačem, ki je 100 kilometrsko pot zmogel z 10 do 13 litri bencina. Pri Mercedesu so izdelali dobrih 200.000 bencinskih štirivaljnih Repašev, v zadnjih treh produkcijskih letih pa so prodali še 40.000 šestvaljnih Mercedesov 230. Ko so pri reviji Auto Motor und Sport leta 1965 testirali model 230, so mu izmerili največjo hitrost 167,5 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 13,9 s in s povprečno porabo 18,6 l/100 km. Šestvaljni motor so leta 1966 posodobili, in ob 15 km večji moči je ob boljših zmogljivostih na 100 km porabil povprečno vsaj 2 l manj goriva.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Pri belgijskem podjetju IMA S.A. so izdelovali tudi karavane imenovane Universal

MERCEDESavtomobil

Protokolarno vozilo Denis Kolman je v ta avto zaljubljen od nekdaj in takoj, ko je zbral dovolj denarja, si je kupil model 200 D letnik 1967. Predvsem s svojimi rokami in z nekaj očetove pomoči ga je spravil v red. Leta 2010 se je s svojim lepotcem pridružil starodobniški karavani Moskva tour. Celotno pot je njegov mercedes zdržal brez najmanjše napake.

W 110 prve generacije – smerniki so na blatnikih, na zadnjem stebričku nima rež za zračenje

V ogromnem prtljažniku bi Denis lahko imel spalnico

Ko ga je sestavil, mi ga je ponudil za praktični preizkus in prijazno ponudbo sem z odprtimi rokami sprejel. Voznik sede v udoben fotelj, kakršnih dandanes ni več najti. Denis me je opozoril, da naj previdno pretikam prestave, ker ima mehanizem nekaj zračnosti. V življenju sem vozil veliko starih in dosti slabše ohranjenih vozil, tako da me nekaj malega nenatančnosti prestavne ročice sploh ni motilo. Po previdnem pritisku zavornega pedala sem bil prijetno presenečen: avto zelo solidno ustavlja. Hidravliki pomaga servo in v prednja diska se odločno zagrizeta zavorni oblogi. Pri tako težkem avtomobilu bi pričakoval, da bo volan brez hidravlične podpore precej trši, a teče kot namazan, malo več moči zahteva le pri manevriranju na mestu. Dosti slabše zmogljivosti kot zavore ima motor. Dvolitrski »mlinček« z vsega 55 km nima lahkega dela z ogromno karoserijo. Ampak kazalec se po dolgem zaletu zavrti vse do 140 km/h. S satelitsko navigacijsko napravo smo kasneje ugotovili, da takrat vozilo drvi 127 km/h. Od mirovanja do 50 km/h, kolikor je potrebno v mestih, še nekako gre, za avtocestne hitrosti pa potrebuješ čas, veliko časa. Ampak ko avto enkrat drvi, to hitrost (do prvega večjega vzpona) tudi ohranja. Poglavje zase je udobje. Ko zaprete vrata, ste izolirani od zunanjega sveta. 13-palčna kolesa z visokimi gumami naravnost neverjetno požirajo udarce in vožnja s tem avtomobilom je vedno predsedniška.

Denisov Repaš tik po Latvijsko - ruski meji

Viri: Hofner, H. Mercedes-Benz Automobile Band 4. HEEL Verlag GmbH. 1993.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

avtomobilMERCEDES Z nafto okuženi krojač

Po meri pripravljen kit

Velikemu delu bralcev revije Avto motor Classic ni potrebno posebej predstavljati Martina Skubica, saj spada med staroste slovenske starodobniške scene. Čeprav je po poklicu krojač, ga zanima vse kar se pelje na kolesih, samo če pri tem povzroča hrup in ima vsaj malo patine. Včlanjen je v petih klubih ljubiteljev starih vozil. Ne obremenjuje se s problematiko krovnih zvez, želi predvsem voziti stare škatle na kolesih in se družiti z ljudmi s podobnimi interesi. Tega ne počne samo v Sloveniji, saj hodi v muzeje, na sejme in prireditve po vsej Evropi. V njegovi garaži in na dvorišču lahko najdete lepo zbirko vozil. Le-ta je po novem brez Forda T in BMW Isette, saj je omenjeni vozili pred kratkim prodal. Toda v njegovi garaži iz že skoraj odpisanega vozila nastaja novi starodobnik – Mercedes 200 D W 110.

Tako kot je v navadi pri obnovi starih vozil, tudi pri Martinu ne gre vse gladko. Zalomilo se je pri peskanju vozila. Mojster je za odstranitev starih slojev barve in kita s strehe naravnal previsok pritisk. Rezultat je bila močno poškodovana pločevina. Streho so, kolikor je bilo mogoče, poravnali, vendar brez kitanja ne bo šlo. Streha pri tem vozilu meri poštenih 5 m2. Če bi želeli nanesti celotno površino, se kit prehitro strdi. Ko je gospod Rojc ta problem predstavil odgovornim pri podjetju SILCO, so mu – posebej za ta avto – pripravili zmes, ki se laže nanaša, je bolj gladka in jo je tudi enostavneje oblikovati. Ker gre za obnovo starodobnika, so mu 9 kg tega kita celo poklonili.

Ko bo pobarvan, ga bo potrebno (le) še sestaviti Iz Rojčeve delavnice me je gospod Martin peljal v garažo, kjer ima zložene vse druge sestavne dele. Blatniki, vrata, pokrova motorja in prtljažnika so zavarjeni in pobarvani s primerjem. Kolesa z napolnjenimi gumami čakajo na vgradnjo, na odbijače, maske in kljuke so že nanesli novi sloj kroma, obnovljeni so tudi fokusi žarometov. Notranjost je pripravljena: sedeži so na novo tapecirani, pripravljen je nov strop, rdeče talne obloge. Za ličanje bosta potrebna najmanj dva meseca, potem pa bo treba vozilo sestaviti. Držim pesti, da bo šlo vse čim bolj gladko.

Srbski taksi v Sloveniji Zadnja leta se je Martin veliko družil z ljubitelji starodobnikov v državah bivše Jugoslavije. Bil je na srečanjih v Srbiji, Črni Gori, na Kosovu in tudi v Albaniji. V srbski Subotici je tako našel srednje utrujenega Mercedesa 200 D, letnik 1965, ki je tam svojemu lastniku služil kruh kot taksi. »Da sem ga pripeljal na svoje dvorišče, me je stalo dobrih 2.500 €,« nasmejan razlaga Martin, »ampak to je bil le začetek. Odločil sem se, da avto restavriram tako, kot je treba. Razstavili smo ga praktično do zadnjega vijaka.«

Pri podjetju SILCO so namešali poseben kit

Martinov Repaš bo v nekaj mesecih spet na cesti

Karoserija je trenutno pri avtoličarju Branku Rojcu. Obe premi sta popolnoma obnovljeni, diferencial je nov, prav tako iz nerjaveče pločevine izdelana izpušna cev. Vsi pomožni agregati so obnovljeni. »S tem avtom se mislim voziti na srečanja, zato ne bo nobene improvizacije. Zamenjali smo celoten zavorni sistem – od zavornih cevi do valjev. Nove so tudi cevi za dovod goriva. Kljub temu da motor lepo prede, smo ga pregledali, a tam je bilo potrebno menjati samo odmično gred. Pozabili nismo niti na nove gumijaste nosilce. Tale projekt nikakor ne bo poceni. Samo tesnila vrat in šip so me stala 1.800 €. Znesek obnove pa se je že približal številki 16.000 €. Marsikdo mi je rekel, da nisem čisto pri pravi, ker bi bojda za 7.000 € že lahko dobil odličnega Repaša. Ampak za tega bom pa res vedel, da je vrhunski,« zaključi gospod Skubic.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Obnovljena prednja prema

Viri: Hofner, H. Mercedes-Benz Automobile Band 4. HEEL Verlag GmbH. 1993. Mercedes-Benz Museum. (2006) Legend & Collection. Stuttgart. C. Vieweg (1997) Sternstunen der Technik. Daimler-Benz Service Stuttgart. www.heckflosse.nl Šterbenk, E. Vožnja z letečo preprogo Mercedes W 110. Mehanik in voznik št. 4/2011

SVAMZdogodki

Zakaj sem član SVAMZ? Razlogov je več! - sem ne glede na vozilo, pa čeprav je moped za 100 €, prav tako dobrodošel kot tisti, ki ima vozilo v vrednosti petmestne številke, - sem med “enako mislečimi” prijatelji, - vem, kam se lahko vedno obrnem po pomoč in jo bom dobil, - nam je SVAMZ pomagal rešiti že kar nekaj nerešljivih uvozov vozil, - sem lahko aktiven, kolikor se mi pač zljubi, pa mi nihče ne zameri, - vedno spoznam nekaj novega, - med nami ni “fovšije”, temveč občudovanje in pomoč. Pa zdravi mi bodite tam na Vranskem! Komisar SVAMZ, Marko Hvale zveza a avtomodeto k S n n a tio ra er et fe otorcycle venSka v ue

and m epoq teran car ocycles d’ Slovene ve lovéne d’ auto-mot S n tio ra Fédé

3251

tja

nsko

, 3305 Vra

/A Vransko 31

PREVZETI

ČLANSKE IZKAZ

NICE

ZA LETO 2012!

NA DOM

VAM JO BO

DOSTAVIL

Slo

Grom Pe

NE POZABITE

veljavno:

VAŠ POŠTAR!

2012

NAGRADNO ŽREBANJE V tej praznični številki Avto Motor Classic prilagamo načrt za izdelavo origamija - avtomobilčka. Vsi tisti otroci, ki boste poslali na zvezo SVAMZ izdelan avtomobilček do 15.03.2012 (upoštevale se bodo samo tiste ovojnice, ki bodo poslane do 15.3. (žig z datumom je merodajen)), zraven pa pripisali vaše podatke, boste vključeni v nagradno žrebanje! Nagrade: 1. nagrada : Potovanje za dve osebi v zabaviščni park Gardaland (Italija) s Turistično agencijo Linda d.o.o. 2. nagrada: Družinska karta za termalno središče Snovik 3. nagrada: Štiri vstopnice za Muzej motociklov Vransko Vsi ostali sodelujoči prejmejo majčko SVAMZ! Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni tudi pisno! Rezultati žrebanja bodo objavljeni na naši internetni strani www.svamz.com 31.03.2012, kjer so objavljeni tudi pogoji sodelovanja v nagradnem žrebanju! avto motor Classic 34 / 79 December 2011

restavriranje in obnovaREHAR

Zaloška Gorica 12, 3301 Petrovče Telefon: +386 (0)3 710 20 20, Fax: +386 (0)3 710 20 21 www.rehar.com, info@rehar.com

Kovinopasarstvo Rehar d.o.o. je družinsko podjetje z le peščico zaposlenimi. Poznani so po unikatnih kovinskih izdelkih, za izdelavo uporabljajo nerjavečo kovino, železo in medenino. Izdelke lahko na željo kupca polirajo do visokega sijaja ali pa zaščitijo s postopkom plastificiranja. Lestenci in ograje za stopnišča so namenjeni tako zaprtim kot tudi odprtim prostorom. Med izdelke »za zunaj« sodijo tudi moderna ali pa iz klasičnega kovanega železa oblikovana vhodna vrata in vrtne ograje. Nepotrebno je pojasnjevati, da na željo nas, ki obnavljamo vozila, mnogokrat izdelajo manjkajoči del. Bodisi iz pločevine, kakor tudi iz polnega materiala. Med ostalim odlično obvladajo postopek vlečenja kovine (okrasni pokrovi, izpušne cevi in podobno).

SVAMZ PRIPOROČA! 5% novoletni popust za člane Za vse te vrhunsko in mojstrsko oblikovane izdelke, potrebujejo primerno orodje oziroma stroje, pa vendar je veliko dela opravljenega še vedno ročno. V njihovi delavnici lahko vidiš od klasične stružnice do najmodernejšega CNC stružnega avtomata, stroje za krivljenje, polirne stroje s pripadajočimi koluti za peskalnico in rezkalni stroj... Mnogo strojev so konstruirali po lastnih zamislih, saj imajo stranke zelo specifične potrebe, ki jih klasični stroji ne zmorejo. V to kategorijo spadajo tudi spodaj prikazani trije priključki, ki močno olajšajo ročno delo. Pri slikovni predstavitvi praktične uporabe teh pripomočkov smo uporabili predmete, ki bi jih mi pri našem hobiju želeli obdelovati. Priključek za brušenje, satiniranje, matiranje in poliranje cevi premera 10–150 mm. 1. Trak dimenzij 40x880 mm različnih granulacij omogoča površinsko obdelavo cevi oziroma okroglih površin, ker se tako optimalno prilega obdelani površini, delo je opravljeno hitro, varno in učinkovito. Primeren je na primer za obdelavo izpušnih cevi ali loncev, okvirje motornih koles ali vilic, teleskopov, krmil …

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

REHARrestavriranje in obnova

2. Priključek za brušenje, satiniranje, matiranje in čiščenje, poliranje ravnih površin. Uporaba brusnih kolutov velikosti 100x19x100 s koluti raznih grobosti. Lahko odstranimo površinsko rjo, zbrusimo rahle površinske poškodbe, pripravimo obdelano površino do visokega sijaja. Primeren je za avtomobilsko pločevino oziroma rezervoarje motornih koles.

3. Priključek za obdelavo, brušenje in poliranje kotnih zvarov in težko dostopnih mest. Največji premer brusnih kolutov premera 150 je nepogrešljivo orodje in pripomoček, ki omogoča fino obdelavo v tistih kotičkih, ki so z normalnim orodjem nedostopna. Razni zvari, ki so sicer zverjeni s klasičnimi varilnimi stroji, ali TIG ali MIG ali loti z medenino, bodo brezhibno zbrušeni ali spolirani do sijaja. Na fotografiji je rekonstrukcija cevne vilice predvojnega motornega kolesa.

Predstavljeni priključki se namestijo na kotno brusilko: npr. Iskra, Perles 800–1250W ali Dewalt 800–1500W z regulacijo obratov od 2500 do 12000 na minuto. Cena izdelkov je zelo nizka: člani SVAMZ pa dobite še 5 % novoletni popust. Naročite ali kupite jih na sedežu podjetja Rehar d.o.o. avto motor Classic 34 / 79 December 2011

dogodkiLETEČI AVTOMOBIL

, J E L G O "PVTO LETI!" A Avtor: Zvonimir Dolenc

Vse odkar je Ford izdelal prvi avtomobil in od trenutka, ko sta brata Wright iznašla letalo, so ljudje začeli sanjati o vožnji z letečimi avtomobili. Nekateri so poiskusili in spodletelo jim je, drugi so bili nekoliko bolj uspešni. Na začetku prejšnjega stoletja je nekaj naprednih idej pokazalo, da se bodo sanje kmalu uresničile, ovire, ki so jih morali prebroditi, so bile velik zalogaj. Konstruktorji so se spopadali s preveliko težo vozil, neustreznimi materiali, zapletenim upravljanjem in finančnimi težavami. Med prvimi, ki je poskušal realizirati svojo zamisel o letečem avtomobilu, je bil Glenn Curtiss. Rodil se je 21. maja 1878 v Hammondsportu v državi New York, Franku Richmondu Curtissu in Lui Andrews, umrl je leta 1930 v Buffalu (New York), zaradi zapletov

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

po operaciji slepiča. Podobno kakor brata Wright, je imel tudi Curtiss svojo kolesarsko delavnico in trgovino. Za dirkalne motorje se je začel zanimati, ko so bili motorji z notranjim izgorevanjem na trgu bolj dostopni. Razvil je svoj eno batni motor in skonstruiral zanj dirkalni motor. Avgusta 1906 je v Daytoni obiskal brata Wright, ki sta se zanimala za Curtissove batne motorje, ki so bili dovolj lahki za uporabo v letalstvu. Aleksander Grahm Bell ga je leta 1907 prepričal, da se je pridružil Aerial Experiment Association. Temu je v June Bugu na ameriški dan neodvisnosti leta 1908 sledil prvi uradni javni letalski polet. Medtem se je Curtiss leta 1909 udeležil prvega letalskega srečanja (the Grande Semaine d'Aviation flying contest), ki ga je organiziral Aero Club de France v Reimsu. Leta 1917 je izdelal prvi »autopla-

LETEČI AVTOMOBILdogodki ne«, katerega premer zgornjega krila je bil 12,2 metra, dolg pa je bil 8 metrov. Izdelan je bil večinoma iz aluminija in imel je dvojna krila ter še dodatna manjša na prednjem delu avtomobila. Motor pod pokrovom avtomobila je uporabljal gredi in pasove za pogon štirikrakega propelerja nameščenega na zadnjem delu kabine. Vkljub nekaj poskusom s skromnim uspehom, njegov leteči avtomobil ni nikoli dejansko poletel. Razstavljen je bil na razstavi »Pan-American Aeronautic Exposition« v New Yorku v »Grand Central Palace«. Autoplane je navdušil mnoge, tudi velikega izumitelja in mehaničnega inženirja Walda Deana Watermana, ki se je rodil 16. junija 1894 (umrl 8. decembra 1976). Waterman je začel ustvarjati letala, ko je bil sam v šoli, vendar se je šele 21. marca 1937 Watermanov Aerobile prvič dvignil v zrak. Letalski del je imel razpon 11 metrov, dolg je bil 6,25 metra, pogonu je služil Studebakerjev motor. Prvi hibrid je dosegel hitrost 180 km/h v zraku in 90 km/h po cestah. Izdelali so pet Aerobilov, s tremi so poizkusili polet od Sante Monike do Ohia, vendar se je eden moral obrniti že pri Arizoni. Petega niso nikoli dokončali, šesti pa je še danes razstavljen v muzeju »Smithsonian Air and Space museum extension in Dulles«, Virginia. Med pomembnejšimi projekti, ki jih je vredno omeniti, je bilo tudi letalo- avtomobil »Airphibian«, ki ga je naredil Robert Edison Fulton ml. Gre za avtomobil iz aluminija, ki je imel ločeno vzmetenje, kolesi v dimenzijah letalskih koles in šestvaljni motor z notranjim izgorevanjem moči 110 kW. Platnena odstranljiva krila so se pritrdila na avtomobil v petih minutah. Prva uradna predstavitev letala je bila novembra 1946 v Danburyju v Connecticutu, izdelani pa so bili štirje prototipi, leta 1950 pa so pridobili pogojno dovoljenje za letenje. Robert E. Fulton ml. (15. april 1909 – 7. maj 2004) je sicer poznan inovator več izumov povezanih z eoronautko, sicer pa je med motoristi poznan kot motorist, ki je prevozil svet s svojim dvovaljnim Douglasom, da bi se posvetil študiju arhitekture (potopis One Man Caravan). Prav tako je zanimiv projekt Convair Model 118 (poznan kot Hallov leteči avtomobil, oblikovalec vozila je bil Theodore Parsons “Ted” Hall). Narejena sta bila samo dva prototipa. Namenjen je bil masovni uporabi. Prvi prototip je bil uničen v nesreči, drugi prototip so zgradili iz ostankov prvega. 29. januarja 1948 ga je popeljal med oblake pilot W.G. Griswold. Za osnovo je izbral lahek štirisedežnik, na vrh katerega je pritrdil krila in motor s propelerjem, krila pa so se med vožnjo po cesti zložila zadaj ob avtomobil. Največjo slavo je v preteklosti požel Aerorcar Moulton B. "Molt" Taylor (29. september 1912 – 16. november 1995), ki marsikje leti še danes in je bil še najbližje ideji o avtomobilu s krili. Vozilo je Molt predstavil publiki leta 1949. Na avtomobilu podobnem vozilu, dolgem tri metre, je lahko voznik v petnajstih minutah namestil krila, med vožnjo po cestah pa je celoten letalski del vlekel za sabo kot prikolico. Dosegel je hitrost 190 km/h in zvezna uprava za letalstvo mu je leta 1956 izdala dovoljenje za letenje. Še bolj drzen je bil v šestdesetih Henry Smolinski, ki je na Forda Pinto obesil konstrukcijo Cessne Skymaster: vozilo je dobilo ime AVE Mizar (po zvezdi Mizar). Na letališču se je avto enostavno odcepil od letala in zapeljal na ceste. Na žalost je tudi ta projekt padel v vodo, saj je testni Mizar bil uničen v nesreči, pilot Harold Blake in iznajditelj pa sta bila smrtno poškodovana.

Domišljije polni so bili tudi v Evropi. Italijani so v začetku petdesetih imeli svoj Aeroauto, ki je imel prostora za samo dve osebi in hitro zložljiva krila, propeler pa ga je poganjal ne smo v zraku, ampak tudi po cesti, Nemci so imeli Wagnerjev Aerocar, ki je namesto letalskega principa uporabljal helikoptersko zasnovo. Do konca naslednjega leta lahko pričakujemo na trgu prvi komercialni leteči avtomobil Transition, katerega proizvajalec je ameriško podjetje Terrafugia iz Massachusettsa, ZDA. Po obljubah proizvajalca naj bi bil na razpolago kupcem za dobrih 157.000 €, poganjal pa ga bo štirivaljni bokserski motor rotax 912 S z največjo močjo 75 kW, ki ga pogosto srečamo v lahkih in ultralahkih letalih. Ko Transition vozi po tleh, poganja motor sprednji kolesi, v zraku pa za pogon skrbi potisni vijak na zadku. Krila se med vožnjo po tleh elektronsko zložijo v 30 sekundah. Vozilo je težko 195 kg, doseže hitrost 105 km/h na cesti, v zraku pa 185 km/h, preleti pa lahko 740 km z enim polnjenjem rezervoarja. Pri letenju porabi 18 litrov na sto kilometrov, na asfaltu pa za isti doseg 15 litrov. To vozilo je mogoče voziti z izpitom za avtomobil, a vseeno se ne bo dalo kar tako vzletati in pristajati na cestah. Za letenje vseeno potrebujete tudi licenco za pilotiranje lahkih letal, vzletanje in pristajanje pa bo dovoljeno le na pravih letališčih. Nekateri mediji že poročajo, da bo evropska agencija za varnost v zračnem prometu s sedežem v Kölnu po pričakovanju dokaj hitro odobrila uporabo tega letala, potem ko je to že storila ameriška oblast. Okoli 100 kupcev, kot navajajo v podjetju Terrafugia iz Massachusettsa, med njimi tudi Evropejci, so že vplačali 10.000€ predujma.

VIRI: www.tech.ca.msn.com; www.roadabletimes.com; www.avtomanija.com; www.sl.wikipedia.org; www.airventuremuseum.org; Življenje in tehnika, št.01/2011, Tehniška založba Slovenije d.d., str. 60-67

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

intervjuDOMAČI DIRKAČI JO I V STA

I D I Č

A M O

IS Č A K

D E R P

Emil Korpar Dirkaška sezona 2011 se počasi izteka. V tej in nekaj naslednjih številkah

bomo predsta-

vili dosežke nekaterih domačih dirkačev, ki so s starodobnimi dirkalnimi motocikli uspešno zastopali našo domovino. Dirkači so se udeležili nekaterih mednarodnih dirk, tako za prvenstvo Alpe Adria in pokal Grab the Flag v nemški organizaciji ter prvenstva starodobnikov v Sloveniji in na Hrvaškem. V nadaljevanju si lahko preberete intervjuja z Emilom Korparjem in Juretom Lampetom.

Pozdravljen Emil! Ob intervjuju, ki ga delam z vami, se v mojih mislih, v simbolnem smislu, pojavlja zastava »Union Jack«, torej britanska zastava, saj gre pri vašem dirkanju predvsem za povezavo z Veliko Britanijo, zakaj? Res je! Že od začetka ukvarjanja z motorji, od leta 1980, sem navdušen prav nad britanskimi motocikli. V tistem letu sem prvič postal lastnik britanskega motorja znamke Triumph T 90, sicer to ni bil moj prvi starodobnik, prvi je bil BMW R 26. Triumph se še sedaj nahaja v Sloveniji in je v lasti ponosne lastnice Zorice, je tudi popolnoma obnovljen. Od tistih časov dalje zame obstajajo samo še britanski motorji z izjemo redkih italijanskih starodobnikov, doma imam tudi ducatija, tega najbolj obožuje moja soproga Tončka … (smeh).

S katerim motorjem trenutno dirkate? Ga lahko na kratko predstavite našim bralcem? Zadnje tri leta tekmujem z motorjem SEELEY G 50, ki je sicer replika, vendar je sestavljen po lastni zamisli v moji delavnici. Gre za moj projekt. Motor pa je bil sicer originalno izdelan v letu 1968, gre pa za pravi GP dirkalnik. Motor ima 500 ccm, vendar je izjemno lahek, ima 125 kg in je poskočen.

Veljate za enega večjih poznavalcev, že kar specialistov za britanske motorje v Sloveniji pa tudi širše. Dirkalnik torej pripravljate povsem v lastni režiji. Kaj pa drugim tekmovalcem, dirkačem? Seveda, kot sem povedal že prej je motor moj projekt. Iz leta v leto pa tudi dopolnjujem malenkosti na motorju, saj bi sicer odlični rezultati na dirkah izostali. Tudi konkurenca ravna na podoben način in je vsakoleten trud nujen za odlične rezultate. Je pa potrebno upoštevati pravila dirk s starodobniki. Pomagam pa tudi preostalim dirkačem oz. sotekmovalcem, saj ti nimajo dovolj izkušenj, ki so potrebne, prav tako pa pomagam pri restavraciji britanskih motorjev, ki so v lasti ljubiteljev po Sloveniji pa tudi širše. Moja delavnica in znanje so na voljo vsem ljubiteljem, vedno so dobrodošli.

Povejte še kaj o vaših letošnjih uspehih in tekmovanju?

Tekmujem sicer samo na urejenih dirkališčih, v pokalu Alpe Adria pa tudi v državnem prvenstvu hrvaške in na klubskem tekmovanju v pokalu Grab the Flag, ki ga organizirajo Nemci, moje priljubljeno dirkališče pa je Grobnik, saj je najbližje in je cenovno ugodno, pa

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

DOMAČI DIRKAČIintervju tudi počutim se tam tako kot doma. Lansko leto pa tudi v letošnjem prvenstvu sem v zanimivi evropski konkurenci v Alpe Adrii, v klasi Oldtimer 500, dosegel odlično drugo mesto, enako tudi v hrvaškem prvenstvu.

Vaša dirkaška tehnika oz. vožnja, predvsem na dirkališču na Grobniku je popolna. Zdi se, da vozite zelo uglašeno, preprosto, naravno in na videz povsem neagresivno, pa vendar so vaši rezultati izjemni, saj ste vedno med prvimi. Iz kroga v krog vozite enako po dobro naštudirani liniji, skratka tehnično brezhibno, konstantno in v vrhunskem slogu. Kako vam to uspe? Tehnika in stil moje vožnje sta rezultat dolgoletnih izkušenj in treninga ter moje osebne psihofizične pripravljenosti. Če dobro pomislim, v preteklosti tudi nisem nikdar brezglavo divjal z motorjem po cestah oz. v prometu. Vedno tudi poslušam svoj motor, vožnjo pa prilagodim zmožnostim in posebnostim, predvsem motorju, nikdar ne vozim povsem do konca ali čez limit motorja … Dirke trajajo namreč več krogov in se zaključijo za dirkača šele, ko uspešno, po možnosti kot prvi, prevozi cilj. Tako ni bistveno, da si najboljši nekaj krogov, pač pa, da si konstanten, nekako v simbiozi z motorjem, ne pa da imaš ob koncu dirke tisoč in en izgovor za slab rezultat Kadar dirkaš v klasi starodobnikov, moraš še posebno skrbno upoštevati limite motorja, nikakor se ne smeš prepustiti lahkotni misli, da je vse v ročici motorja, s katero dodajaš plin … (smeh)

Ste tudi sicer resen in discipliniran športnik?

Seveda in malce drugačen od večine konkurentov ... V poletnih mesecih vsak dan treniram na svojem kolesu, pozimi vsak dan tečem. Sem psihofizično dobro pripravljen, šport pa me veseli, zlasti tisti individualni … Morda bom v prihodnje udaril tudi kakšno žogico za golf … Ne vem! (smeh)

Vrniva se nazaj k vašemu dirkalniku. Na dirkališču redko »iztisnete« maksimum, kako pa je s tehnično pripravljenostjo? Vaši rezultati (čas) so namreč praviloma na zavidljivem nivoju? Moj najboljši čas na dirkališču Grobnik je razviden vsem na internetnih straneh … Čez zimo pa pripravljam nekaj izboljšav, da bo sezona 2012 še bolj razburljiva, tako med drugim namestitev drugega vplinjača Gardner, ki ima zanimivo obliko podobno francoski giljotini … zanimiva zadevica …(smeh)

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

intervjuDOMAČI DIRKAČI

Kaj pa preostali dirkači, v kakšnem odnosu ste s z njimi? Veljate namreč za enega najbolj mirnih, sproščenih, pa tudi resnih dirkačev. Vaš načelen odnos tudi ni bil trn v peti drugim, saj smo Slovenci pregovorno nevoščljivi in zamerljivi? Pač sem po naravi miren in sistematičen, sicer pa je slovenskih dirkačev na mednarodnih prireditvah malo, zakaj ne bi torej pomagal oz. bi se kuhala »zamera«, naj vlada prijateljski in športni duh!

Kaj pa projekti v letu 2011? Predvsem bo moje tekmovanje prilagojeno finančnim zmožnostim v letu 2012, želje pa so sicer velike … Tako upam, da bom v prihajajočem letu, poleg prvenstva Alpe Adria, udeležen tudi na kakšni drugi mednarodni prireditvi oz. dirki, na drugih evropskih dirkališčih …

Bo to morda udeležba na GP Isle of Man 2012? (smeh) Prihodnje leto vsekakor še ne, mogoče pa kdaj v prihodnosti, saj gre pri dirki na Manxu na prvem mestu za velik finančni in organizacijski zalogaj.

Vam domovina priznava mesto, ki ste si ga izborili in kako je kaj s sponzorji, saj dirke predstavljajo velik strošek? V Sloveniji se moje ime kaj dosti ne pojavlja, kar pa se tiče sponzorjev pa teh nimam, tako kot je sicer običajno pri preostalih odličnih slovenski dirkačih, čeprav dosegamo vedno boljše rezultat. Škoda!

Emil zahvaljujem se vam za razgovor. Želim vam, da bi bila vaša sezona 2012 prav tako uspešna kot letošnja, morda celo boljša! Hvala. 20

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

DOMAČI DIRKAČIintervju

JO I V STA

I D I Č

A M O

IS Č A K

D E R P

Jure Lampe Pozdravljeni Jure. Pri nas, pa tudi širše ste pridobili status legendarnega dirkača. Je dolgoletna strast za moto šport v vaši krvi že od nekdaj ali gre tu za družinsko tradicijo? Seveda, moj pokojni oče Slavko Lampe je tekmoval že v Kraljevini Jugoslaviji z angleškimi motorji znamke Rudge, JAP in Ariel. Bil je tudi državni in večkratni republiški prvak po vojni in sicer v cestno hitrostnem dirkanju in speedwayu na peščenih stezah.

Kdaj ste pričeli z dirkanjem z motocikli, koliko let ste že aktivni v tem športu, v katerih kategorijah ste v teh letih nastopali in kam vse ste potovali ? Hmmm,…, aktiven sem že od desetega leta, saj sem z očetom obiskoval dirke in mu tudi pomagal kot mehanik. Aktivno pa sem začel tekmovati po pridobitvi vozniškega dovoljenja, torej od 16 leta dalje. Bilo je veliko kategorij: za začetek seveda z mopedi, potem pa vse klase moto crossa. V tistih časih je bila konkurenca v državnem prvenstvu za moto cross zelo huda, saj se je tekmovanja udeležilo tudi po 50 tekmovalcev v dveh grupah. Sem tudi edini tekmovalec, ki sem nastopal v vseh treh kategorijah v svetovnem prvenstvu. Če si se hotel udeležiti oz. da so te sploh sprejeli na dirko svetovnega prvenstva v moto crossu, si moral, po takrat obstoječem FIM pravilniku, biti med prvimi tremi v državnem prvenstvu. Po tem sem pa vozil cestno hitrostne dirke v Jugoslaviji, kjer sem trikrat dosegel drugo mesto, po osamosvojitvi Slovenije pa sem bil dvakrat prvi. Prepotoval sem vse evropske države v okviru dirk z moto crossom, tudi takratno Sovjetsko zvezo, pa vse tja do Kube. Na Kubi sem se udeležil dirke za tako imenovani Cup – socialističnih držav. avto motor Classic 34 / 79 December 2011

intervjuDOMAČI DIRKAČI

Priznam, da je za vami pestra dirkaška kariera. Lahko poveste še kaj o vaših najboljših športnih dosežkih? Po osamosvojitvi RS sem bil z modernimi motorji skupno na prvem mestu v pokalu Alpe Adria do 500 ccm in na drugem mestu v klasi 250 ccm, pa tudi tretji v klasi Superbike. S klasičnimi motorji sem dosegel v klasi C 3 na motorju MZ prvo mesto v državnem Prvenstvu, po prestopu v hrvaško prvenstvo pa sem bil še štirikrat prvak Hrvaške in sicer v klasi Klasik 500 in dvakrat prvak odprtega prvenstva Madžarske v klasi Klasik 500 z Moto Morinijem.

Izvedel sem, da imate doma pravo motoristično zbirko oz. »moto kliniko«, delavnico s specialnim orodjem, polno motorjev... Pripravljate starodobne dirkalnike sami in katere? Res je. Sam pripravljam in dokončujem klasik motocikle za tekmovanja v cestno hitrostnih dirkah, vendar so vsi moji motorji praktično rešeni iz odpada in smeti; zunanji videz zame nima namreč velikega pomena. Ne udeležujem se tako imenovanih »parada race« prireditev... Trenutno pripravljam

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Yamaho za dirke v sezoni 2012, če bo vse po sreči… Sicer pa sem imel največ uspeha, nešteto prvih mest, z motociklom Moto Morini. Pri meni se dokončuje tudi izjemno zanimiv projekt – motocikel Moto Guzzi V7, v planu pa je tudi motocikel bivšega socialističnega proizvajalca JAWA ČZ. Skratka pestro… dela v moji delavnici je za 200 in več let...(smeh).

Če ni skrivnost, povejte s katerimi motocikli se boste torej udeležili dirk v letu 2012? Zakaj ste dirkali v zadnjem času ravno z italijanskimi starodobnimi motorji, mar ne veljajo ti za nekonkurenčne napram japonskim? Slovenci imamo veliko srečo, da živimo vdeželi, kjer so se v preteklosti v krogu približno 300 km od nas, rodile izjemne tehnične rešitvein vse te so nam bile na voljo, vendartega nismo znali izkoristiti, danes pa so žal v pozabi. Škoda.

Nekateri udeleženci klasičnih dirk vas zelo spoštujejo, nekateri pa vam zamerijo: je to posledica dejstva, da se kot po

pravilu na dirkah vozite kot prvi ali med prvimi… Morda pa je to posledica vašega energičnega temperamenta? Oboje je res! Z vsemi, ki me spoštujejo, sem v dobrih prijateljskih odnosih. Na dirkališču se družimo in brez zavisti izmenjujemo koristne nasvete. Imamo pravi teamski, tovariški odnos in pomagamo drug drugemu, zato tudi uspehi ne izostanejo. Brez prave tehnične pripravljenosti pač ne pride do odličnih rezultatov. Podobno je s psihofizično pripravljenostjo dirkača. Glede tistih bolj zamerljivih pa sem večino teh pričakoval na dirkališču, vendar so izostali iz takšnih ali drugačnih razlogov, znanih samo njim… Žal sem se zato odločil, da grem v drugo kategorijo, saj sem že dolgo na tekmovalni sceni; pač vsakega ne morem čakati v nedogled… (smeh).

Kot izkušen dirkač torej rade volje pomagate novim še neizkušenim. Vas novinci, ki šele pričenjajo s starodobnim dirkanjem, velikokrat prosijo za nasvete ali glede tehnike vožnje ali tehnike motorjev? V obeh stvareh in vsakemu želim pomagati

DOMAČI DIRKAČIintervju

maksimalno. Mlajši generaciji sem pomagal v evropskem pokalu Supermoto in sicer vse do zmage… Zadnji primer pa sta Tomaž in Dejan, ki sta uspešno pripravila motor Moto Guzzi Le Mans in zaključila dirko Endurance v pokalu Grab the Flag v letu 2011 in sicer celo kot prva Slovenca v hudi konkurenci znanih evropskih tekmovalcev. Dosegla sta zavidljivo osmomesto in sta mi bila oba na koncu zelo hvaležna. Ne smem pa pozabiti tudi na Boštjana Košnika, člana AMD Kranj, prvaka v letošnjem prvenstvu AA 2011 v skupini Klasik starodobniki 500 ccm, katerega sva skupaj z Milanom Špendalom praktično »potegnila iz ulice« saj je letos prvič dirkal in na koncu v hudi konkurenci zmagal! Zmagal je tudi s pomočjo naših nasvetov, pa seveda zaradi izjemnega motorja znamke ESO in seveda talentiranosti, malce pa tudi zaradi sreče. Končno je rešil čast gorenjskih tekmovalcev v veteranskih dirkah! (smeh)

Povejte še kaj o dirkanju v preteklih nekaj letih, saj sem o vas prebral nekaj laskavih člankov, žal predvsem v hrvaškem tisku. Ne želim obširno razglabljati, zakaj tekmujem za hrvaški klub Muddy, mislim da tega

ne želijo obširno razlagati niti preostali kolegi- slovenski dirkači, ki so žal morali postopati na isti način kot jaz. Tam me sprejemajo kot da sem njihov... Sicer pa sem tudi častni član in sicer v Lesjakovem klubu na Vranskem, v klubu Boštajn pri Iztoku Bencetu, sem pa tudi član zveze SVAMZ, na kar sem še posebej ponosen, saj sem tudi komisar!

Kakšna posebna izkušnja iz letošnjega dirkanja? Posebna čast me je letos doletela, ko me je g. Matošič osebno povabil na otvoritveno dirko na dirkališču RED BULL v Avstriji (bivši Zeeltweg). Sva stara znanca še iz dirkanja na Grobniku in sicer od leta 1986. V Avstriji sem dosegel četrto mesto v konkurenci 81 tekmovalcev. Udeležil sem se tudi letošnjih dirk na Vranskem za pokal AA, prav tako kot lansko leto, kjer sem obakrat zmagal. Odnos prirediteljev tu ni bil isti kot na dirkališču RED BULL, čeprav priznam, da so se letos popravili. Če bi potekala dirka podobno kot tista v letu 2010, pa bi sicer vložil protest, ki sem ga imel že pripravljenega...

Omenili ste veliko mednarodnih prire-

ditev in tisto na Vranskem, kako pa vas sicer sprejemajo doma ? Žal me doma ne priznavajo in me ne omenjajo, mi pa ob zmagah na Grobniku, Avstriji, v Budimpešti, seveda pa tudi v Sloveniji, ob podelitvi vedno zaigrajo slovensko himno, kar me posebej radosti; meni v čast! Vsi slovenski tekmovalci si zaslužimo več domače pozornosti, kajti na mednarodnih prireditvah zastopamo domovino- Slovenijo - in v to čast se razlega Prešernova Zdravljica …

Imate kakšne sponzorje? Da, svojo družino in dvoje pridnih rok… Bi pa se ob tej priliki vendarle zahvalil vsem tistim, ki so mi in mi še vedno pomagajo z nasveti v tehničnem smislu, pa tudi v finančnem smislu… me počastijo s kakšnim pivom… (smeh).

Gospod Lampe zahvaljujem se vam za vaš čas in vam tudi v sezoni 2012 želim veliko uspeha. Besedilo: S.S. Fotografije: osebni arhiv avto motor Classic 34 / 79 December 2011

e e k k News News Ne č č č i i n i v vNews v o News n o News News News

ws News

News News News News News News News News News News News News NewsNews News News Ne

PRED 40 LETI: PREMIERA MERCEDESOVE SERIJE R/C 107 Letos spomladi je 40 let dopolnil Mercedesov SL serije R/C 107. Zaradi priljubljenosti predhodnika W 113 – bolj znanega pod imenom Pagoda – na začetku svoje poti novi model ni žel prevelikih pohval. V prvem letu so proizvajali samo roadsterja, kupe pa je bil kupcem na voljo od februarja 1972. To vozilo si rekord po času izdelave te avtomobilske znamke deli z državniško limuzino MB 600 (W 100), saj sta se oba modela na trgu obdržalo celih 18 let. Za primerjavo: R/C 107 se je »rodil« sredi serije W 114/115, vmes je minila serija W 123. Ko se je poslovil, so že več kot štiri leta proizvajali serijo W 124. Čeprav na zunaj v tem času ni bilo revolucionarnih sprememb, sta se »pod kožo« začetni in končni model bistveno razlikovala. Če pri izhodiščnem modelu še praktično ni bilo elektronike, jo je bilo v drugi polovici osemdesetih let v izobilju. V zadnjih serijah so bili vgrajeni ABS, zračne vreče, da ne govorimo o katalizatorjih … Večina izdelanih vozil je šla v izvoz in večina jih je bila opremljena z motorji V8 ter avtomatskimi menjalniki. Proizvodnja se je leta 1971 začela z osemvaljnikom 350, varčnejši šestvaljni model 280 (kasneje 300) so proizvajali od leta 1974. Gibne prostornine so naraščale od 2,8 do 5,0 l. Najmanjša moč je znašala 185, največja pa 245 KM. Vsi Mercedesi te serije so dosegli največjo hitrost več kot 200 km/h, najmočnejši osemvaljniki pa dobrih 230 km/h. Kljub športni kupejevski oziroma kabrioletski obliki je ta serija SL razvajala z limuzinskim udobjem. Koncern Daimler je prodal skoraj 240.000 vozil te serije. Po ceniku starodobnikov 2011 revije Oldtimermarkt cene obeh različic rastejo. Vrhunski kabriolet že lahko doseže vrednost skoraj 40.000 €, kupe pa le 5.000 manj. Mercedes R/C 107 je lahko dobra finančna naložba.

Obširnejši članek izpod peresa Matjaža Šekoranje o tem vozilu je bil objavljen v reviji Avto Motor Classic (št. 12), leta 2006, na straneh 10–13.

Mercedes R/C 107 je lahko dobra finančna Mercedesovi kupeji in kabrioleti serije R/C 107 so priljubljeni tudi med slovenskimi ljubitelji starodobnikov

naložba. Obširnejši članek izpod peresa Matjaža Šekoranje o tem vozilu je bil objavljen v Avto motor classicu št 12 leta 2006, na straneh 10 – 13. PARA NA DRAŽBI O motociklih na parni pogon smo v naši reviji že pisali (prispevek avtorja Marka Hvale). Kogar bi zanimal originalni primerek konstruiran pred 117 leti v Ameriki, ima priložnost sodelovati na dražbi, ki bo od 12. do 14. januarja 2012 v Las Vegasu. Po pričakovanju dražiteljev bi moralo vozilo prekositi rekordno ceno znamenitega dirkalnega motocikla rumenega ciklona iz leta 1915, ki je bil leta 2008 na isti dražbi prodan za 430.000 € (info: www.auctionsamerica.com). SVAMZ DOBILA FORMALNO POTRDITEV ČLANSTVA V ICOM Mednarodni muzejski svet ICOM je vodilna svetovna, neprofitna in nevladna organizacija, ki povezuje muzeje vseh vrst in disciplin, druge včlanjene institucije ter strokovnjake v svetovno komunikacijsko mrežo. ICOM ima več kot 24.000 članov iz 150 držav, ki sodelujejo v 117 nacionalnih in 30 mednarodnih odborih, ki so oblikovani po vsebinah muzejskega dela. Povezan je s 17 mednarodnimi organizacijami. Ustanovljen je bil leta 1946. Vzdržuje formalne partnerske odnose z UNESCO in s številnimi drugimi svetovnimi organizacijami. Posveča se ohranjanju, razvoju in posredovanju in komuniciranju vedenj o svetovni naravni in kulturni dediščini, pričujoči in bodoči, premični, nepremični, materialni in živi/nematerialni dediščini. Zavzema se za varstvo in širši dostop do univerzalne dediščine - kulturne in naravne,

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

materialne in nematerialne, premične in nepremične, ob upoštevanju kulturne raznolikosti, ne glede na nacionalne meje in interese. ICOM se ravna po univerzalni deklaraciji o kulturni raznolikosti (UNESCO) iz leta 2001 kot okvirom za spodbujanje naravne in kulturne raznolikosti in univerzalne dediščine v strateških partnerstvih in po UNESCO konvenciji za zaščito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov (Pariz, 20. oktober 2005). Med drugim priporoča vzpostavitev bolj funkcionalnega sodelovanja z medvladnimi organizacijami (npr. UNESCO, ICCROM, WIPO - svetovna organizacija za intelektualno lastnino) in mednarodnimi nevladnimi organizacijami (npr. ICOMOS, IFLA, ICA, INTERPOL, WCO), organizacijami za nacionalno dediščino, vključno z muzejskimi združenji, arhivi in knjižnicami ter pedagoškimi in raziskovalnimi visokošolskimi ustanovami. Letna članarina za našo organizacijo znaša okoli 500 €. UO SVAMZ vidi veliko prednosti v sodelovanju z ICOM, saj delo obeh zvez temelji na podobnih ciljih: trudita se ohranjati, razvijati in posredovati ter komunicirati o kulturni dediščini. Včlanitev bo naši zvezi pripomogla do neposrednih informacij o mednarodnem dogajanju na muzejskem in muzeološkem področju, izmenjavi informacij in sodelovanju z ICOM v Parizu, implementaciji ICOM-kodeksa poklicne etike, pripravi prireditev ob svetovnem dnevu muzejev, ki se odvija vsako leto v mesecu maju na posebno izbrano temo, organizaciji mednarodnih letnih konferenc mednarodnih odborov ICOM v Sloveniji, lažjega dostopa do subvencij in sofinanciranja prireditev, publikacij ... 120 LET PHILIPSA Leta 1981 sta Gerard Philips in njegov oče Frederik registrirala podjetje za proizvodnjo žarnic Philips & Co., ki je hitro postalo eno izmed najbolj inovativnih podjetij v Evropi. Že vse od začetka delovanja pri Philipsu stremijo k izboljšanju kakovosti življenja, čemur v zadnjih desetletjih pritrjujejo tudi vse številnejše inovacije na širokem področju njihovega delovanja in razvoja. Na spletnem portalu www.youtube.com/user/PhilipsNewsNetwork si lahko ogledate kratek film, ki je nastal ob pomembnem jubileju (vir: Življenje in tehnika, št. 06, letnik 2011).

e e k k ews News News čs n č i v o News News News New News

ews News News News News News News News News News News News News News News N

LET' S BUG TOGETHER #20 20. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW vozil, pod imenom Let's Bug together #20, se je odvijalo (kot že nekaj preteklih let) na letališču Lesce pri Bledu, in sicer od 18. do 21. 8. Na prireditvi so se družili udeleženci in obiskovalci iz 14 držav, ki so na prireditev pripeljali 262 volkswagnovih starodobnih vozil. V sklopu prireditve so se odvijali izleti po Gorenjski, zabavne igre, večerne zabave z živo glasbo in postavitev VW znaka iz naših vozil, v katerega se je razvrstilo 170 vozil.

GENERALNA SKUPŠČINA FIVA, 17.−20. 10. 2011, WASHINGTON, ZDA Lani nas je po zaključku generalne skupščine FIVA v Ljubljani nekoliko presenetila novica, da bo naslednja skupščina v ZDA. Glede na to, da je večina članov iz Evrope, se je nekaterim zdela pot v Ameriko predolga, kar se je odražalo tudi v številu predstavnikov na letošnjem srečanju. Bilo nas je nekoliko manj, pa vendar ni bilo nič manj zanimivo ali zabavno. Zasedanja so se začela v četrtek s komisijo za zakonodajo, tehnično komisijo, komisijo za zgodovino ter kulturno dediščino, komisijo za delovna, vojaška in druga koristna vozila ter komisijo za motocikle. Že prvi dan nas je predsednik komisije za motocikle, ki na žalost osebno ni bil prisoten na skupščini, seznanil s svojim odstopom. Postal je namreč predsednik komisije za kulturo, novi predsednik komisije za motocikle pa je postal Palmino Poli, sicer že predsednik italijanske komisije za motocikle pri ASI. Naslednji dan smo nadaljevali s komisijo za prireditve, predebatirali slabe in dobre strani Turinske listine (prevod smo objavili v eni prejšnjih številk Avto Motor Classic), sledil je popoldan po ameriško – ameriška zveza HVA je predstavila nekaj njihovih prireditev, kot so Pebble Beach Concours dˈ Elegance, in ameriško »Hot Road« sceno (predelave).

Nataša G. Jerina (SVAMZ) in Janez Uratnik (SVS)

Zadnji dan smo imeli generalno skupščino, kjer so se na kratko obnovila poročila iz prejšnjih dni, srečanje pa smo zaključili z gala večerjo.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

domaIN PO SVETU

Franc Golob in žena Dorica, ki jo vsi kličejo »Bionda«, sta navdušena motorista že dolga desetletja. Poleg sodobnih motociklov se v njuni zbirki lahko vidi marsikakšno redko in zanimivo vozilo. Tudi avtomobilov ne manjka. Obisk pri njiju doma sem odlašal in odlašal, ko pa sem le prišel, sta me sprejela, kakor je pri Primorcih navada: ob obloženi mizi s pršutom in teranom. Center lepo urejene hiške ob Solkanskem mostu je kot pri vseh nas zbirateljih v garaži. Tam je tudi urejena kantina z ogromno mizo. Blizu mize je parkiran rdeč Fiat Balilla, za katerega se »Bionda« rada pohvali, da je njen. Vsakemu, ki ju prvič obišče, pokažeta album s fotografijami, kako sta vozilo, ki je bilo popolnoma uničeno, obnovila. Danes ga uporabljata le za svečane priložnosti. V sosednji garaži je parkiran Fiat 500, sicer pa je Franci strasten zbiratelj BMW–jev, nekateri imajo tudi bočno prikolico, v zbirki je tudi Moto Guzzi in nekaj Angležev. Največja atrakcija sta vsekakor Norton International in svetlo modri Bianchi,, letnik 1925. Prav takega je na začetku dirkaške kariere uporabljal Tazio Nuvolari. Oba motocikla sta vrhunsko obnovljena in zbujata zavist zbirateljev iz sosednje Italije. Sta prava redkost in edina tega tipa pri nas v Sloveniji. Ker sta oba navdušena motorista, jima želim obilo užitkov in še mnoga leta popotovanj na njunih prečudovitih primerkih. (zapisal Petja Grom)

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

DOMAin po svetu

Pred časom smo na spletnem naslovu: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/pri-nas-lezijo-po-kleteh-in-odpadih-cez-luzo-so-zelo-in.html zasledili zanimiv prispevek, kjer avtor piše, da je sredi Los Angelesa trgovinica s pomenljivim imenom Choke. Za prodajo in servisom stoji namreč skupina fantov, ki so z dušo in telesom predani mopedom. In to ne katerim koli. Najbolj so jim pri srcu tomosi. Ja, prav tisti slovenski, iz tovarne v Kopru. "To so edini mopedi, ki jih sploh lahko uvažamo iz Evrope, saj edini ustrezajo ekološkim predpisom o emisijah izpušnih plinov," je zaupal piscu Nicolas Shapiro, ustanovitelj trgovine in servisa. Prostor sicer ni videti kot trgovina, temveč bolj kot kakšno staro podstrešje, a fantje hočejo, da so stvari videti tako. Za mopede so se odločili "najprej zato, ker so bolj zabavni od skuterjev. So bolj agilni in jih je lažje frizirati. So hitrejši in lažji. In so tudi poceni, saj registracijo plačaš le enkrat v življenju," pojasni Shapiro in pove, da v Kaliforniji plačaš za registracijo takega mopeda le 19 dolarjev - in to je za vedno, dokler imaš motor. "Tudi servis je poceni in vzdrževanje prav tako ni drago," še doda. Nicolas z mopedi tudi dirka na lokalnem dirkališču, kjer se zbirajo kalifornijski mladci, ljubitelji dvokolesnih brenčačev. "Dirkamo na stezah za karting. Na ozkih in tehnično zahtevnih stezah. Običajno so dolge le eno miljo (1,6 km) in imajo veliko ostrih ovinkov ter šikan. Nam predstavlja velik izziv. "Pred dirko, seveda, fantje svoje dirkalne tomosove mopede tudi "sfrizirajo", dodajo jim večje valje in uplinjače ter večji izpuh. Trgovina je namenoma videti kot podrtija, kar je zadnji trend v ZDA. Kar je čisto, novo in se sveti, je zadnja leta povsem iz mode. Posel, kot pravi šef, cveti, strank je dovolj. Mislim, da je verjetno okrog 300 ali 400 ljudi samo v tem delu Los Angelesa, ki vozijo mopede. “Sedemdeseta leta so spet "in" in mladina v L.A. je nad mopedi ponovno navdušena." Tudi pri novih mopedih je občutek, kot da vozite nekaj starega. Ne zdi se, kot bi vozili novo hondo. Voziti moped ni primerljivo z ničimer, saj je občutek, kot bi vozili smešen star motor. Vsi si želijo starih čelad in tistega videza iz 70. let. "Ko je mladenič izvedel, da v Sloveniji stari tomosi ležijo po kleteh in po odpadih, so se mu orosile oči. Koliko dirkalnih brencljev bi iz tega lahko naredil, si je najbrž izračunal in Slovencem takoj poslal sporočilo: "Ohranite jih vozne, saj so neverjetni. Ti mali motorčki vam bodo prihranili veliko denarja in goriva. Vsi bi jih morali voziti. Želim si, da bi jih bile vse ulice polne. Če jih sami ne marate, jih pošljite k nam!« (povzeto po prispevku objavljenem na http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/pri-nas-lezijo-po-kleteh-in-odpadih-cez-luzo-so-zelo-in.html, fotografije: http://www. allmotorcycle.net) avto motor Classic 34 / 79 December 2011

srečanja in dirkeTRST - OBČINE

100 LET DIRKE TRST 28

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

TRST - OBČINEsrečanja in dirke

OBČINE avtor: Grom Petja

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

srečanja in dirkeTRST - OBČINE

Ogledali smo si letošnjo prireditev s startom na Piazza Unita ̀ v Trstu (ime tega trga v času Avstro-Ogrske monarhije je bil Piazza Grande). Posnetki, ki jih lahko vidite na priloženih fotografijah, so nastali na tem trgu, ki ima za kuliso iz treh strani veličastne palače, mestno hišo ter stavbo znamenite zavarovalnice Lloyd, četrta stran pa je odprta s pogledom na morje. V daljavi se vidi grad Miramare z Barkovljami, nad njim pa slovenski Kras s Kontovelom. V preteklosti se je startalo iz različnih lokacij v mestu, a vožnja je vedno potekala po cesti, ki povezuje mesto z Občinami. Cesto je zgradil leta 1830 Franc I. in je speljana izključno med slovenskimi vinogradi in zaselki ter mimo znamenitega kamnoloma Faccanoni, kjer napravi cesta nevaren 360 stopinjski ovinek. V spomin na to pomembno pot, ki je peljala naprej do Ljubljane in Dunaja, so hvaležni Tržačani zgradili obelisk. Na tabli pri obelisku lahko (poleg italijanščine) tudi v nemščini in slovenščini preberete, da je cesta omogočila za tedanje razmere izjemen razvoj mesta, povečal pa se je tudi pomorski in trgovski promet. Cesta je imela skorajda enakomeren naklon 4 % stopnje, zato je bilo mogoče po njej prevažati vsakovrstno blago, obenem pa je nudila tudi boljšo povezavo z Dunajem, saj je naklon obstoječe poštne ceste (via Commerciale) v smeri Ljubljane in Dunaja dosegal kar 16 % stopnjo. V znak hvaležnosti je na najvišji točki nove ceste tedanja Deputacija trgovinske borze (sedanja trgovinska zbornica) dala postaviti obelisk v čast cesarju. Za spomenik v treznem neoklasicističnem slogu so uporabili kamen iz repentaborskega kamnoloma Zagorsko. Projekt je izdelal arhitekt Biagio valle, obelisk pa je bil dokončan 30. marca 1839. Cesta je bila do vojne makadamska, leta 1945 jo je uporabil pri osvoboditvi Trsta IX. korpus, kjer so njegovi tanki uprizorili pravo dirko do mesta in s tem prehiteli prihod Angležev za en dan. Prva dirka je potekala pred stotimi leti (leta 1911), 4. junija, na deževen dan. Na progi dolgi 7,4 km so vozili avtomobili v dveh katego-

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

rijah: v hitrostni in v turistični. Bilo je 51 prijavljenih, 27 startov ter 23 klasificiranih. Sobotni testni vožnji se je že prvi dan zgodila nesreča, saj je voznik Pietro de Morpurgo izgubil svojega mehanika. Vozili so predvsem Tržačani, Otto Pollak na Mathiss-u, Rudolf Roetel na Stoewer-ju, Anton Skerl na Ford T-ju, Theodor Dreher (lastnik pivovarne Dreher) na Mercedes Benz-u. Zmago s povprečno hitrostjo 72,742 km/h je dosegel Hieronimus Otto na Laurin & Clement-u. I. svetovna vojna (1914−1918) je preprečila nadaljnje ponovitve te dirke, tako je bila naslednja šele leta 1926. Tokrat se je startalo v centru mesta pred znamenito kavarno Fabris. Dolžina proge je bila 9,5 km. Klase so se delile glede na kubične centimetre vozil: prijavljenih je bilo 29 avtomobilov, 22 je bilo startov in 18 klasificiranih. Vozili in tekmovali so izključno Italijani. Prvo mesto je zasegel Emilio Ricchetti na Bugatti-ju, drugo Gianni Maiani na Bugatti-ju, tretje mesto Ferluga z znamko Alfa Romeo. 1927 leta je potekala dirka na makadamski progi, ki so jo teden pred dirko temeljito utrdili. Tekmovalo je 33 prijavljenih, na 27 startov je bilo 25 klasificiranih. Prvič je bila podeljena nagrada za odlično speljan ostri ovinek pri kamnolomu Faccanoni. Četrto dirko (leta 1928) so prestavili na mesec avgust, posledično jim je zaradi tega zagodlo slabo vreme. 31 prijavljenih, trideset startov in 17 klasificiranih. Zmagal je Gildo Strazza s tovarniško dirkalno Lancio–Lambda, progo pa je prevozil s povprečno hitrostjo 72,704 km/h. Leta 1929 se je lanskoletnemu zmagovalcu Gildu postavil ob bok znameniti Acchille Varsi z Alfa Romeo. Prvič so nastopile poleg kategorije turisem in hitrostne, tudi kategorija dame. Dirka Trst–Občine je takrat že slovela kot najhitrejša, najlepša in najzahtevnejša gorska dirka v kraljevini Italiji. Acchille Varsi jo je prevozil s povprečno hitrostjo 84,571 km/h. Proga je bila tokrat najdaljša, in sicer 9,5 km. Leta 1930 nastopi med tekmovalci legenda predvojnega evropskega avto-moto sporta: Tazio Nuvolari, imenovan tudi »Il Mantovano Volante«, ali v prevodu »leteči mantovžan« (Mantova je bilo njegovo rojstno mesto). Tedaj

TRST - OBČINEsrečanja in dirke

je vozil tovarniški dirkalnik Alfa Romeo 5,2 - s povprečnim časom 95,151 km/h. Makadamski ostri ovinek pri kamnolomu Faccanoni je prevozil v stilu drsenja, tako da ni niti za trenutek spustil noge s plina. Za tiste čase je to bilo nekaj nepojmljivega. Za njegovo vozilo je skrbel osebno Enzo Ferarri, ki je takrat pri Alfa Romeu že oblikoval lastno »Scuderia Ferarri«. Vseh njihovih osem alf je zasedlo prva mesta. Leto 1931 je pomembno, ker prvič na dirki nastopijo tudi motoristi. Zmaga Piero Marta na Rudge 500. Alfa Romeo zasede ponovno prvih sedem mest, v kategoriji dame zmagajo Federica Zara, Santina Cok in Rossetta Herlitzka. Leta 1932 poteka osma dirka, kjer kategorijo turistična vozila delijo dodatno na odprta in zaprta (cabrio in cupe) ter kategorijo cestnih vozil, ki so bila tedaj v splošni uporabi. S povprečno hitrostjo 92,935 km/h Alfa Romeo zopet zmagajo. Sledi večletna pavza. Ko v duhu fašizma 1939 Tržačan Guido Cosmann v najmanj italijanskem mestu Trstu, v avtarkičnem duhu, ponovi dirko na Občine z izključno nacionalno kategorijo vozil Lancia Aprilia, Fiat 1500, Fiat 508 ter Fiat 500 Topolino. Druga svetovna vojna prekine dirke … Nadaljevanje sledi v naslednji reviji. avto motor Classic 34 / 79 December 2011

srečanja in dirkeVI. AUSTRIAN INDIAN TOUR

VI. AUSTRIAN INDIAN TOUR Besedilo: Jože Romšek, Fotografije: Florian Faltin, Naglič Staš

Z dolgoletnim motorističnim in siceršnjim prijateljem Stašem sva že lansko leto prevozila lepo število kilometrov po tirolskih prelazih, skorajda dosegla Bodensko jezero, zavila proti Garmischu in nato v smeri proti Zell am See-ju preko Grosglokner-ja nazaj domov v Slovenijo. Vozila sva motorna kolesa znamke BMW R 51/3, letnik 1954, in BMW R 69S, letnik 1965, ki je bil proizveden za ameriški trg. Stroja sta delovala brezhibno, med potjo sva se naužila čudovitih razgledov po italijanskih in avstrijskih gorah, doživela marsikaj lepega, poučnega in srečala mnogo prijetnih ljudi. Kasneje sva se večkrat pogovarjala in spraševala o tem, kam bi se še peljala, kajti vse skupaj lahko postane dolgočasno, če

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Moj "naskok" na prelaz Timmelsjoch 2497 m n.d.m. (passo Rombo v italijanščini).

VI. AUSTRIAN INDIAN TOURsrečanja in dirke

Med vožnjo smo lahko opazovali tudi čudovito mestece Dürnstein ob Donavi z ostanki starodavne trdnjave na hribu.

Tudi stara cesta Silvretta Hochalpenstra3e vodi proti 2032 m visokemu prelazu Bielerhöhe.

se večkrat pelješ po istih poteh. Ideja, da bi se letos udeležila 4. avstrijskega srečanja lastnikov motornih koles znamke Indian, je nedvomno padla na plodna tla. Florian Faltin, predsednik avstrijskega Indian kluba, je na moj e-mail takoj odgovoril, da sva prisrčno dobrodošla in dovolil, da se na srečanje pripelje tudi Staš z BMW-jem. Kmalu zatem sem postajal nekoliko nervozen, kajti nisem bil popolnoma prepričan ali bo ne povsem preizkušen Indian Big Chief (v nadaljevanju Indian) zmogel prepeljati razdaljo Ljubljane do vasice Unterkirchbach v bližini Dunaja, nato pa vsak naslednji dan, od četrtka do sobote, še približno 230 kilometrov vnaprej načrtovanih poti kot tudi pot domov. V celoti sem se strinjal s tistimi, ki so dejali, da bi bilo Indiana najbolje naložiti na prikolico ali ga peljati s primernim kombijem. Bolj se je bližal 30. avgust 2011, določen kot datum odhoda, manj je bilo verjetno, da bom dobil ustrezno transportno sredstvo za Indiana. Zaradi tega sem se kljub pomislekom odločil, da se na pot odpeljem kar z njim. Navsezadnje ne potujem na Nord Cap, temveč k bližnjim sosedom in Dunaj ni tako oddaljen od nas, kot recimo Peking. »V primeru nepopravljive okvare motornega kolesa bom že nekako rešil težavo, kajti potoval bom po civiliziranem svetu, mar ne?« sem ne povsem prepričljivo tolažil samega sebe. Dan pred odhodom sem pripravil vso opremo, nujno orodje ameriških colskih mer, dodatno rezervno olje za motor in menjalnik ter dokumente z denarjem. Žena Nika in vnuk Jan sta mi okoli 12. ure zaželela srečno pot in mi pomahala v slovo. Kot bi trenil je minila vožnja po vedno prometnem mestnem središču Ljubljane in že sem krmaril Indiana po avtocesti v smeri Tržiča do Staševega doma. 1200 kubični zaporedni dvovaljnik letnik 1937 je med vožnjo zanesljivo brnel in z močnim navorom v direktni prestavi vlekel proti Tržiču. Njegov bobneč zvok me je spominjal na oddaljen zvok motorja ruskega dvokrilnega letala Antonov, ki ga po domače imenujemo »štorklja«. S Stašem sva pojedla odlično kosilo, ki ga je pripravila njegova tašča gospa Heda in se kaj kmalu odpeljala preko Ljubelja do Celovca, kjer sva se ustavila na eni izmed bencinskih črpalk. Sledil je še zadnji natančen pregled strojev, kontrola olja, točenje goriva do roba in že naju je pot vodila iz Celovca proti Judenburgu in nato naprej v smeri proti Mostu na Muri (nemško Bruck an der Mur). Vožnja po lepi cesti z malo prometa zame ni bila naporna, zato so mi misli nehote zajadrale domov. Spomnil sem se odlično organiziranih klubskih izletov in drugih srečanj pod vodstvom Andreja Pristova, predsednika sedaj »mirujočega« C.M.O.C. in nekaterih prijetnih posameznikov, ki sem jih spoznal na ta način. Jože Gale, najstarejši član kluba, je

že eden izmed njih. Zelo izkušen motorist, skromen, večni mladenič s širokim srcem, ki lahko na sezono prevozi tudi do 25 000 km s svojim BMW-jem R 25/3. Zna ga popraviti sam, kar za cesto med potjo, če je to potrebno. 78 pomladi bo štel letos. Iskrene čestitke za osebni praznik, z dobrimi željami za prihodnost! Premišljeval sem tudi o naši domovini Sloveniji, ki letos praznuje dvajseto obletnico svojega obstoja kot samostojna in neodvisna država. S kakšnim zanosom smo postavljali temelje zanjo in kako se nam je vse skupaj kar nekako spridilo! Včasih se zdi, kot da delo, poštenje, skromnost, nacionalna pripadnost in zavest ter ponos nič ne štejejo! Tik pred Mostom na Muri se je razbesnela poletna nevihta, ki je prekinila premišljevanje in naju hitro namočila. Nisva si belila glave zaradi tega, saj je bilo ozračje prijetno toplo. Popolnoma mokra motoristična oblačila sva posušila med vožnjo kar na sebi, tako kot sva si jih zmočila. V bližini mesta sva s pomočjo domačinov našla cenovno ugodno in solidno prenočišče, kjer sva po večerji, popitih nekaj kozarčkih domačega rdečega vina in analizi poti prvega popoldneva, kmalu zaspala in spala spanje pravičnega. Še dolgo v noč mi je v polsnu odmevalo brnenje močnega, z navorom nabitega dvovaljnika. Zaradi držanja širokega krmila sem ponoči kar krepko občutil mišice rok in celotnega ramenskega loka. Zjutraj sva vožnjo v lepem vremenu nadaljevala po zanimivo speljani cesti preko 1254 m visokega Seeberg prelaza proti krajem Mariazell, St. Pöltn, Königsstetten, Klosterneuburg v smeri proti Dunaju. Pozno popoldne sva z nekaj orientacijskimi težavami le našla majhen zaselek Unterkirchbach. Tam je bila že zbrana zanimiva mednarodna druščina lastnikov in ljubiteljev motornih koles znamke Indian. Lastniki smo se pripeljali iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije in Slovenije. Bilo je kaj videti, saj je bilo na srečanje pripeljanih kar 20 starih motornih koles znamke Indian. Med njimi je izstopal lepo obnovljen Indian Four, skoraj 1300 kubični vrstni štirivaljnik, letnik 1938. Med pogovorom sem jim omenil, da se originalen, leto dni starejši Indian Four, z zanimivo »upside-down« konstrukcijo motorja, ki so ga izdelovali samo med letoma 1936/37, kaže na ogled v Muzeju motociklov Vransko. Vsi so se strinjali, da je to izjemno redek in dragocen primerek, na katerega je gospod Peter Grom lahko upravičeno ponosen. Nekateri med njimi se še vedno spominjajo pred leti odlično organiziranega mednarodnega srečanja lastnikov Indian motornih koles na Vranskem. Ni jim ostala v spominu samo brezhibna organizacija pod taktirko gospoda Groma, spomnili so se tudi prijetnega druženja, lepot Slovenije, okusne hrane in dobrega vinca. Omeniti moram še to, da nisva bila edina avto motor Classic 34 / 79 December 2011

srečanja in dirkeVI. AUSTRIAN INDIAN TOUR motorista, ki sta se od tako daleč pripeljala z motornimi kolesi. Med nami je bil tudi gospod Burkhard, ki je iz Münchna pripeljal zamaščenega Indian Big Chief-a, letnik 1940, z bočno prikolico in damo v njej. Gre za izkušenega motorista, ki očitno ves prosti čas preživi v »sedlu« in ki se ni ustrašil potovati na Nord Cap. Ob pripovedovanju, kaj vse se mu je dogajalo na tej poti, bi brez težav lahko napisal kar zanimivo srednje debelo knjigo. Od četrtka do sobote smo prevozili precej cest, ki so nas vodile po gozdu, polju Tullner vzdolž Donave, katero smo na splavih večkrat prečili, vse do jezera Neusiedler. Omembe vredno je, da smo vsi (brez nezgod) v soboto pozno popoldne prispeli na cilj in da je le avstrijski Indian Big Chief, letnik 1937, zaradi težav z baterijskim vžigom, odpovedal poslušnost, čeravno je njegov lastnik tudi z njim že prevozil pot do Nord Capa in nazaj. Vozniki in motorna kolesa smo torej brez posebnih težav prestali približno 700 kilometrsko dolgo dokaj zahtevno preizkušnjo, saj je vožnja ponekod potekala po slabo vzdrževanih cestah, kar je sicer v Avstriji neobičajno, v neugodnih vremenskih razmerah, ki niso blagodejno vplivale na tako stare stroje. Med vožnjo nas je namreč občasno mučilo nestanovitno, izjemno vroče soparno vreme. Nedelja, 4. september 2011, dan najinega povratka, se je bližala z nezadržno naglico. Na pot sva se, po slovesu od novih prijateljev, odpravila zjutraj okoli osme ure. Vračala sva se deloma po isti poti. V Zeltwegu sva spremenila smer, zavila levo in se v smeri proti Wolfsbergu mimo alp Seetaler in Packalp, preko 945 metrov visokega prelaza Obdacher po lepi cesti skozi Velikovec in Celovec varno, brez tehničnih težav, preko prelaza Ljubelj. Vesela, polna vtisov in prijetno utrujena sva se zvečer okoli sedme ure pripeljala domov. Še dolgo po končani vožnji sva zbirala in utrjevala nepozabne vtise, brez posebne želje po prepričevanju nekaterih domačih nejevernih Tomažev, ki še kar ne zmorejo verjeti, da je bilo tako dolgo pot mogoče prevoziti brez vsakršnih tehničnih težav. Vse skupaj je bilo torej v šestih dneh prevoženih nekaj več kot 1000 milj, zahvaljujoč vsem tistim, ki so pomagali pri zahtevnem procesu obnove in nato rednem vzdrževanju Indiana. Ob tem se moram posebej zahvaliti našemu mehaniku Ladku (t.j. g. Lado Špur iz Kamnika), ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, bodisi z orodjem v roki ali samo s tehničnim nasvetom. Zanesljiv, preizkušen in prijeten tovariš na motorističnih potepih je brez dvoma gospod »Naglič dr. Staš«, ki med potjo poskrbi za zdravila, lajšanje različnih bolečin in veselo razpoloženje, posebno če v kakšnem kotu najde pozabljeno klavirsko harmoniko. Z njim že načrtujeva nove motoristične potepe po zanimivih deželah, o katerih se bo še poročalo.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

VI. AUSTRIAN INDIAN TOURsrečanja in dirke

Slovenski Indian Big Chief, letnik 1937, v mednarodni druščini motornih koles znamke Indian.

Indian Four, letnik 1938, lastnik Horst Stragmann iz Nemčije.

Naj to priložnost izkoristim še za voščilo ob praznikih z željo, da bi bilo med ljubitelji starodobnih motornih vozil čim manj razprtij in čim več kvalitetno obnovljenih starih motornih vozil. Dobre rezultate in več siceršnjega posluha želim našim dirkačem, ki dosegajo odlične rezultate na mednarodnih dirkah. Eden izmed njih, gospod Andrej Pristov mi je ob priložnosti omenil, da morajo za svoj denar tekmovati pod tujo zastavo. Ne vem natančno, če sem ga pravilno razumel, toda če sem ga, bi bilo nedvomno na mestu, da se tudi v tem kontekstu še enkrat spomnimo na nacionalno pripadnost, zavest in ponos, o katerem sem premišljeval med vožnjo na poti proti Mostu na Muri. Prisrčna dobrodošlica - Unterkirchbach - Jože Romšek in Peter Wirth iz Vespa Piloten moto kluba.

Kar nekaj lepotcev na kupu, mar ne?

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

SVAMZ že več let pomaga mladim na njihovi poti do uspeha ter pri uresničitvi njihovih želja ali zamisli. Tako že nekaj let spremlja uspešno pot mlade slovenske borke ju-jitsa Sabine Predovnik, sicer Vranšanke, ki je letos na svetovnem prvenstvu v kolumbijskem Caliju v borbah osvojila bronasto kolajno. Zmagala je že na več večjih mednarodnih turnirjih v Sloveniji in v tujini; tako je 4. junija letos med drugim v Mariboru (21. Evropsko prvenstvo v Ju-jitsu) Sabina osvojila tudi zlato medaljo. Čestitamo ji ob zmagah in ji želimo, da bi bila še naprej tako uspešna!

VABILO K UDELEŽBI NA CLASSIC MOSKVA TOUR 2012! PROSTORA JE ŠE SAMO ZA TRI EKIPE. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE ORGANIZATORJA 041/279167! 36

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

MBnaslovnica

Mercedes Benz 170 S letnik: 1950 lastnik: g. Janez Hribar Ĺ t.cer.: 5397 foto: Anej Ferko

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

zgodovinaAUDI FC

ARHEOLOŠKO ODKRITJE NA KOLESIH Konec leta 1987 je bila v nekem beograjskem dnevniku objavljena nenavadna zgodba g. B. Nikolića, ki je doma v vasi Skobalj pri Smederevu. Nahajal se je pri peskokopu na reki Velika Morava. Blizu Ljubičevskega mostu so z delovnimi stroji pri odkopavanju gramoza naleteli na ostanke starinskega avtomobila. Nikolić je takoj priskočil in pomagal, da bi arheološko najdbo rešili s čim manjšimi poškodbami. Nato je vozilo pripeljal k sebi domov. Po temeljitem čiščenju in natančnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je to ostanek terenskega »audija« iz prve svetovne vojne. Lahki kamijon – kesonar – je verjetno prevažal razni vojni material. Glede na tako dolgi čas, ko je bil potopljen v reki, je bil relativno dobro ohranjen. V motorju je bilo še olje, mast v menjalniku ter bencin v rezervoarju. Cerada in vsi leseni deli so zgnili. Na motorju je bil odmontiran magnet, ki je skrbel za vžig. Tako stanje vozila lahko pojasnimo z dejstvom, da se je avtomobil popolnoma pogreznil v rečni mulj, ki je kemični postopek rjavenja in gnitja, zaradi dejstva pomanjkanja v mulju, zaustavil. Več odlitkov na motorju je bilo polomljenih. Naknadno je bil ugotovljen tudi lom koničnega para zobčenikov v diferencialu. Vozilo je v neobnovljenem zatečenem stanju v začetku tega desetletja prevzel g. Sajit Hadžič, zbiratelj iz Beograda. Lotil se je njegove prepotrebne restavracije, ki še ni zaključena. Kolikor je znano, ni podatkov, da bi se še kje nahajal takšen tovornjak. Temu primerno je bilo tudi zanimanje podjetja Audi tradition iz Ingolstadta, ki so si ga prišli ogledat ter ocenit obnovo. Tovornjak audi je model »FC«, s številko šasije 1057. Izdelan je bil leta 1916. Tovarno Audi je ustanovil leta 1909 v mestu Zwikav na Saškem August Horch (1868–1951), eden najuglednejših pionirjev nemške motorizacije. Ime same tovarne izvira iz prevoda v latinščini in je sicer imperativ glagola poslušati – Audi – Horch, ki pa je prevod konstruktorjevega priimka. Po poizkusu sodelovanja s Carlom Benzom, ki pa se je zaradi hudih karakternih razlik kmalu končal, je mladobudni mladi strokovnjak poizkusil na lastno pest. Šteli smo zadnja leta 19. stoletja. V letu 1910 je A. Horch po svojem prvem modelu »A« z odprtimi ventili lansiral nekoliko različnih šasij potniškega avtomobila, vsi so imeli motorje z zaprtimi ventili. Razlikovali so se prvenstveno po jakosti agregatov, nosili so oznake »B«, »C«, »D« in »E«. Pomembni tehnični izboljšavi sta bili zamik batnega sornika za štirinajst milimetrov (gledano na os motorne gredi), kar je zelo pripomoglo k mirnejšemu delovanju stroja, ter vžig z dvema svečkama po cilindru (ena je imela magnetni, druga baterijski vžig). Pri vseh modelih, razen pri modelu »C«. Dve leti kasneje tovarna ponudi tržišču »pojačane« in podaljšane šasije namenjene prvim vozilom za komercialne namene. Uporabljenih je bilo tudi veliko komponent iz osebnih vozil. Na trg so ponudili sledeče modele: BT 25/28 KS z nosilnostjo 1 tone, CT 35/36 KS z nosilnostjo 1 tone (zdravstveno vozilo), FB 25/28 KS in FC 35/36 KS z nosilnostjo 1,5 tone, HC 35/36 KS z nosilnostjo 2 ton. Skupna proizvodnja audijev je pred vojno štela 2164 vozil. Nekatera komercialna vozila so se nespremenjena izdelovala do leta 1928, od našega najdenega »FC« je v času proizvodnje (1913–1916) bilo izdelanih 221 primerkov. V času, ko je vstopila v svetovno vojno, ki jo je malo poprej pričela Avstro-Ogrska z napadom na Srbijo, so nemške oborožene sile spadale v najbolj motorizirane na svetu. Med različnimi vozili, s katerimi je Reichwehr razpolagal v štirih letih vojne, so bila ravno terenska vozila najštevilčnejša. Štela so okoli 25.000 primerkov. Ta vozni park je nastal ob začetku vojne z rekvizicijo civilnih vozil, a dopolnjeval se je s tekočo proizvodnjo vsa vojna leta. Veliko izboljšav je bilo narejenih na samih vozilih v medvojnih letih. Veliko takratnih avtomobilskih firm je motoriziralo nemško armado, ni pa podatkov, če so le-ta bila sestavni del opreme v avstroogrski vojski. Srbska vojska je z zavezniki v polovici septembra 1918 prebila Slounsko fronto, kjer se je med vojskami centralnih sil nahajala tudi nemška XI. armada (kombinirana formacija s štirinajstimi bataljoni nemške 302. divizije) pod vodstvom generala Friderika Scholtza. Po uspešnem preboju fronte, se je sovražnik umaknil na sever. Konec oktobra so se enote XI. nemške armade umaknile iz doline Velike Morave, kjer je na njih pritiskala I. srbska armada. Potisnili so jih čez Savo in Donavo. Požarevac je bil osvobojen 28. oktobra. Le predstavljamo si lahko, da je ravno te dni vzgled okvare diferencirala in v zmedi, ki je vladala med sovražniki, avtomobil iz našega članka bil pri umiku zavržen v reko, v kateri je preživel sedemdeset let. Miroslav Milutinović, član »Udruženja istoričara automobilizma«

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

albumNAŠE DRUŽINE

Ko spregovorijo spominske fotografije iz družinskih albumov naših članov! Vabljeni k sodelovanju! Fotografije nam pošljite v uredništvo ali v elektronski obliki na info@svamz.com, v največji možni resoluciji, raje v originalu, da jih primerno pripravimo za objavo v glasilu. Zraven nam opišite kraj dogodka, datum, osebe, ki so na fotografijah in po možnosti pripišite še kakšno anekdoto, vezano na sam dogodek.

O MOJ DRAGI PIKI NE VEŠ, KAKO JAZ LJUBIM TE, KER TAK ZVESTO SLUŽIŠ MI. UBOGAŠ ME BREZ UZDE IN VAJETI ZADOVOLJEN SI, ČE BENCIN PO TI GORI. ZATO ZAPELJEŠ ME KAM UKAŽEM TI. IN TO DRN STRM,UBOGŠ ME BREZ VAJETI. ZADOVOLJEN SI, ČE NA PLIN PRITISKAM TI. O MOJ DRAGI PIKI, NA CESTI, VSE SE TI SMEJI,KER V NAPOTO SI JIM TI. 29. junij 1979, Portorož, družina Romih na počitnicah.

KAJTI, MARCEDES, BMW, AUDI, TO VOZILO PRAVO JE. A POSMEH NE SEŽE TI V SRCE, KER KAZEN ZA VSE ENAKA JE. O MOJ DRAGI PIKI, BODI MI ŠE DOLGO ZVEST,PA ČEPRAV SI V POSMEH NA CEST. OJ DRAGI PIKI MOJ, JAZ LJUBIM TE NADUSE. MUHE TVOJE, POZNAM ŽE SKORAJ VSE, ZATO KER TAK DOLGO ŽE VOZIŠ ME. O MOJ DRAGI PIKI OSTANI MI ŠE DOLGO ZVEST, DA SKUPAJ BOVA UŽIVALA NA CEST. PA ČEPRAV SVA VEČJIM V POSMEH.

Junij 1978, doma pri družini Romih, na sliki nečak Franci, sin Marjan, v Pikiju Frida.

FRIDA ROMIH

NE POZABITE PREVZETI

ČLANSKE IZKAZNICE ZA LETO 2012!

NA DOM VAM JO BO DOSTAVIL VAŠ POŠTAR! avto motor Classic 34 / 79 December 2011

anr V a ko n inter h a l i uro, s allyja “ W il! 0 0 . 17 ar voz g n i h e i k 0 n s l 0 15. a zim tekmova d l i e z m o li 85 012, ovalna v o 2 k a o j r rua ekm ičakujejo t b e e f t . a 2 gled zatorji pr o m ske gani r O . Trial”

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

FIAT PININFARNIA:

Kabriolet, prva registracija leta 1983, moč motorja 77 KW, prostornina motorja 1995 ccm. Cena: 8 800 eur.

MERCEDES 450 SL:

Kabriolet, prva registracija leta 1974, moč motorja 78 KW, prostornina motorja 4520 ccm. Cena: 21 800 eur.

TRIUMPH TR6:

Kabriolet, prva registracija leta 1975, moč motorja 78 KW, prostornina motorja 2498 ccm. Cena: 23 800 eur.

MERCEDES 560 SL:

Kabriolet, prva registracija leta 1986, moč motorja 169 KW, prostornina motorja 5549 ccm. Cena: 23 800 eur.

FORD MUSTANG:

Kabriolet, prva registracija leta 1986, moč motorja 157 KW, prostornina motorja 302 cu in (4,9 L). Cena: 29 800 eur.

CHEVROLET CORVETTE:

Kabriolet, prva registracija leta 1971, moč motorja 270 KM, prostornina motorja 350 cu in (5,7 L), 5950 ccm. Cena: 36 500 eur.

MERCEDES 380 SL:

Kabriolet, prva registracija leta 1984, moč motorja 116 KW, prostornina motorja 3839 ccm. Cena: 14 800 eur. avto motor Classic 34 / 79 December 2011

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

mali oglasi

PRODAM: BMW R-100 RS, letnik 1982, atraktiven, servisiran, odlično ohranjen, reg. 04/2012, certifikat, nove gume, nov akomulator, ugodno. Tel.: 070 863 573, 03 56 41 322(zvečer) Franc

PRODAM: Volvo 343 DL, osebno vozilo, letnik 1977, originalno vozilo, uporabljeno le izjemoma, a redno vzdrževano. Moč motorja 51 kW. Avtomatski menjalnik. Cena: 2200 eur. Tel.: 05/67-44-128 ali Janez (041972-586).

PRODAM ALI MENJAM: BMW 525 (bencin, 150KS) letnik 1977, rubin rdeč, 110000km, prvotno stanje, stalni certifikat, homologacija. Tel.: 031 246 880 PRODAM: VW Hrošč, popolnoma originalno stanje, obnovljen, strešno okno, certifikat, reg. 07/2012, letnik 1971. Tel.: 041 616 101

Kupon za brezplačni Mali Oglas ime in priimek: naslov: vsebina: Oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31/A, 3305 Vransko in na info@svamz.com

Prodaja in distribucija dodatne opreme, potrošnega materiala in rezervnih delov za motorna kolesa ter opremo za motoriste. Več na www.dtk-moto.si ali po telefonu 031/784-344.

www.dtk-moto.si

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

DTK MOTO D.O.O. CESTA V LOG 1 1330 KOČEVJE

Najstarejša regionalna radijska postaja v Sloveniji, z vami že od leta 1953.

izdelava in prodaja elektronskih vžigov

za avtomobile in motocikle preimerni za starodobnike

12V / 6V

Tone, o31 893 211

December pa je tudi čas za slovo od starega leta – organizirajte prednovoletno zabavo v restavraciji Potočka, z možnostjo glasbe ali kopanja.

Podarite svojim najdražjim darilne bone Term Snovik. Izbirate lahko med dvournimi ali celodnevnimi kartami za kopanje termalnih bazenih, obisk bazenov s savno, celodnevni wellness paket, ki vključuje kopanje savno, kosilo in masažo, ter darilne bone za masaža ali pedikuro.

Novo leto lahko dočakate na silvestrovanju ob bazenu. Zabava vključuje večerjo, živo glasbo, ples in animacijo. Vse to v kopalkah, v sproščenem vzdušju.

Energetika Vransko d.o.o. Vransko 66a 3305 Vransko Tel: 03 703 42 60

email: energetika.vransko@siol.net web: www.energetika-vransko.si Podjetje Energetika Vransko d.o.o. vam nudi:

Inženiring usluge za URE in OVE      

Lokalni energetski koncepti Energetski pregledi Študije izvedljivosti Investicijski programi Dokument identifikacije investicijskega projekta Projekti DOLB s projekti kotlovnice in kotlov

Sončna energija  

Fotonapetostne elektrarne po sistemu »na ključ« Velikopanelni sprejemniki sončne energije po sistemu »na ključ«

avto motor Classic 34 / 79 December 2011

Dobava in zagon daljinskega ogrevanja na lesno biomaso po sistemu »na ključ«     

Celotni inženiring z vsemi potrebnimi študijami Izdelava in dobava kotlov Toplovodnega omrežja Toplovodnih podpostaj Regulacije

Pasivne hiše

Energetika Vransko d.o.o. je lastnik 11 909 m zazidalnega zemljišča na eni najlepših lokacij na Vranskem. Z gradbenim inštitutom ZRMK, občino Vransko, PUP Velenje smo ustanovili konzorcij za izgradnjo devetih pasivnih hiš na lokaciji »Po Zavrteh«.

AVTOTAPETNIŠTVO Boštjan Kermavner s.p. tel. 01 422 84 77

Se želite na poroko pripeljati z angleškim “old-timerjem?” Pokličite

031 374 965 avto motor Classic 34 / 79 December 2011

• Prva revija za ljubitelje starodobnih vozil v Sloveniji. • Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze. • Društvo v javnem interesu na področju kulture.

Andrej z ženo Ano, ponosna lastnika certifikata SVAMZ, s svojima angleškima jeklenima konjičkoma: ROYAL ENFIELD SUPER METEOR, letnik 1955, št. certifikata 8270 in STANDARD, model nine de lux tudor, letnik 1934, št. certifikata 6601.

avto motor Classic 34 / 79 December 2011