Avto Motor Classic 28-73

Uradno glasilo SVAMZ - Slovenske veteranske avto moto zveze

Junij 2010, št.:28/73

Cena: 4,60 EUR

>> GRAB THE FLAG, PANNONIARING 2010

>> MKKS, PRVA POLOVICA 2010 >> MALI OGLASI

>> MUZEJSKA NOČ V CELJU

>> O NEOKLASIKAH, REPLIKAH IN ...

>> GROSSGLOCKNER TROPHY 2010

19 2 0 2

>> V SLUŽBI CARJA

>> RENAULT ALPINE A110

9 7718547

>> WORLD FIVA MC MEETING

>> SEJEM: AVTO IN VZDRŽEVANJE

ISSN 1854-7192

>> SLOVENIJA - RUSIJA

z nami do zadovoljstva

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 25 letno tradicijo, ki ob upoštevanju zakonov v svojih smernicah upošteva individualni, celostni in interdisciplinarni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še modernejše postopke dela. Zaradi učinkovitega naročanja (“online - naročanje”) in izvajanja vseh storitev ni nepotrebne izgube časa, saj se zavedajo, da sta porabljen čas in kakovost storitev za modernega človeka zelo pomembna.

Tehnični pregledi vozil Homologacija vozil

Zato ponudbo storitev vedno znova dopolnjujejo, saj se zavedajo, da je popolnost le te “ključ do uspeha”.

- prodaja pnevmatik in platišč - vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...)

- optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - prodaja rabljenih vozil - pooblaščeni servis vozil Hyundai - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - hitri servis - popravila platišč - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - tehnični pregledi in registracija vozil - kasko zavarovanje - odjava / prijava vozil - prepis vozila - odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila - kavarna Špan

Registracija vozil

Zavarovanje vozil Vse te storitve opravljamo tudi za starodobnike!

Leta 2001 so na podlagi izpolnjenih kriterijev z Obrtno zbornico Slovenije, pridobili certifikat kakovosti, št. V-001, kot KAKOVOSTNA VULKANIZERSKA DELAVNICA. Vizija in strategija vodstva je podjetje uspešno vodila od samih začetkov do cilja, to je, biti med najboljšimi.

Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili slogan “Z VIZIJO DO VRHA”.

In za vas, spoštovani kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”.

SVAMZ PRIPOROČA

AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze ISSN 1854-7192 Leto VIII, št.: 28/73, Junij 2010 Izhaja vsako četrtletje Naslednja številka bo izšla: Septembra 2010 Uredniški odbor: Andrej Pristov Emil Šterbenk Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. naklda: 5100 izvodov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo.

Izdajatelj: SVAMZ Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66 fax: 03/705 50 67 www.svamz.com info@svamz.com Fotografija na naslovnici: Renault Alpine A110 letnik 1972 lastnik: Ivo Prohaska

cafe racerski pregovor: "Anybody can ride a new motorcycle fast, but it takes a real skill and big balls to ride an old motorcycle fast!" (veÄ? o tem: Ä?lanek na str. 36)

kazalo 07 ::

SLOVENIJA - RUSIJA

10 ::

WORLD FIVA MC MEETING

14 ::

MUZEJSKA NOČ V CELJU

16 ::

SEJEM: AVTO IN VZDRŽEVANJE

17 ::

POD LUPO

24 ::

V SLUŽBI CARJA

26 ::

O NEOKLASIKAH, REPLIKAH IN ...

30 ::

RENAULT ALPINE A110

32 ::

MKKS, PRVA POLOVICA 2010

34 ::

GROSSGLOCKNER TROPHY 2010

36 ::

GRAB THE FLAG, PANNONIARING 2010

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

AVTOTAPETNIĹ TVO BoĹĄtjan Kermavner s.p.

tel. 01 422 84 77

restavratorska delavnica za vse znamke avtomobilov

0 40/77 11 4 4 info@aniso-si.com www.aniso-si.com

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

Ä?lani SVAMZ-a imajo 5% popust

SVAMZdogodki

Tri tedne pred odhodom na to vznemirljivo potovanje z oldtimerji bi vsakega zaÄ?ela loviti potovalna mrzlica.

Sam se ne ukvarjam veÄ? z vpraĹĄanji, kako bomo potovali, ali je logistiÄ?no vse dobro organizirano, ali bomo lahko uresniÄ?ili svoje Ĺželje in se zapeljali na RdeÄ?i Trg, ampak pred nas se postavlja veliko teĹžje vpraĹĄanje: ali bomo sploh lahko startali proti Rusiji?

Do vize za to vrsto potovanja namreÄ? ni tako enostavno priti, kot se morebiti sliĹĄi!

Eno je, Ä?e potujeĹĄ s turistiÄ?no agencijo, drugo pa, Ä?e se podaĹĄ v Rusijo z oldtimerji na lastno pest!

Po raznih razgovorih in sestankih na ruski ambasadi, sem kaj kmalu ugotovil, da bomo tako rekoÄ? Âťposkusni zajciÂŤ v tej dogodivĹĄÄ?ini. Z izdajo viz in ostalimi dokumenti, potrebnimi za vstop v Rusijo, se je zapletlo kar poĹĄteno! Vendar tiste trmaste, vztrajne in pogumne nekako zmeraj spremlja sreÄ?a, tako se je nasmehnila tudi meni (potem ko sem Ĺže mislil odpoklicati celotno potovanje).

Glede na to, da smo Ĺže poprej navezali stike z naĹĄo diplomacijo v Rusiji, predvsem z g. konzulom ter pooblaÄ?enim ministrom vitezom

JoĹžef Cirajem in g. Borislavom Kazankinom iz Moskve - ekspertom ekstremnih potovanj, ki je prav tako pokazal zelo velik interes za naĹĄ projekt, so se zadeve, po neĹĄtetih sestankih, zaÄ?ele poÄ?asi le razpletati.

Med reĹĄevanjem teh zapletov so nekatere ekipe, mogoÄ?e zaradi nerazumevanja birokracije, ki se nam Slovencem zdi danes Ä?isto nepotrebna, saj Ĺživimo na obmoÄ?ju, kjer Ĺže nekaj let ni veÄ? meja, kaj ĹĄe le viz, zaÄ?ele dvomiti v sam projekt. =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

dogodkiSVAMZ

G. Borislav Kazankin v Moskvi, dne 8.julija 2010, na mestu, kjer bomo parkirali svoja vozila.

Tu bi vse spomnil, da ni dolgo tega, ko smo tudi sami Ĺživeli v zaprti drĹžavi, kjer je ťvercanjeÂŤ kave in kavbojk bilo nekaj samoumevnega‌ Ĺ e enkrat se moram iskreno zahvaliti slovensko - ruski diplomaciji, ki je imela posluh za naĹĄe teĹžave, nam svetovala, pomagala ter uredila tudi diplomatsko noto. Tu bi predvsem poudaril maksimalno angaĹžiranost viteza JoĹžef Ciraja in gospoda Borislava Kazankina, ki je z veliko truda organiziral kompletno logistiÄ?no podporo v Ruski federaciji.

Muzej oldtimerjev v Moskvi, kjer je organizirana v petek tiskovna konferenca.

vozila. Sledil je obisk pri gospodu Francu Luknarju ter njegovi soprogi gospe Eriki.

Gospod Luknar je bivĹĄi konzul v Moskvi.

Sprejem je bil res topel ter spontan, kjer smo bili spet deleĹžni ogromno informacij ter povezav, ki so bile zelo dobrodoĹĄle pri nadaljnji organizaciji.

Medtem smo gostili v SrediĹĄÄ?u ob Dravi vojaĹĄkega ataĹĄeja ruske federacije polkovnika Vladimirja Kornenkova, ki nam je ponudil popolno podporo ter obljubil, da se bo udeleĹžil naĹĄega odhoda 30.julija, ali pa nas vsaj priÄ?akal v sami Moskvi.

Ne dolgo tega sem dobil vabilo na delovno sreÄ?anje z v. JoĹžef Cirajem na njegov dom v Komendo. Bil sem navduĹĄen, pa ne samo nad izidom najinega dvournega pogovora, ampak samim gostoljubjem in prijaznostjo gospoda, da ne govorim o obÄ?utkih, ki so me spremljali ob ogledu njegovega doma, opremljenega z prebogatimi zgodovinskimi eksponati, viteĹĄko sobo s fotografijami svetovnih politikov ter seveda fotografijo iz sprejema pri pokojnem papeĹžu Wojtili, njegovih starodobnih motociklov, ki imajo toÄ?no doloÄ?eno mesto v vsakem prostoru,...

Kontakte z g. Borislavom Kazankin gojimo Ĺže skoraj celo leto in so zdaj prerasli v pravi prijateljski odnos.

Nato sem govoril z g. Igorjem Furlanom, podpredsednikom DruĹĄtva Slovenija Rusija, ki nam je spet odprl marsikatera vrata brez Ä?akanja v vrsti. Ponudil mi je sreÄ?anje z ruskim ministrom za kulturo, ki bo na obisku v Sloveniji 25. julija ob spominski sveÄ?anosti pri ruski kapelici na VrĹĄiÄ?u. Dogovorila sva se, da se ne samo jaz, ampak tudi veÄ?ji del naĹĄih ekip, predstavi na sveÄ?anosti svoja

Logistiko v Ruski federaciji sva z gospodom Kazankinom speljala seveda na naĹĄe zadovoljstvo veÄ? kot odliÄ?no. Dobili smo tudi podporo blagovnih znam Mercedes, Audi VW, Renault v nadomestnih delih, vleko spremstva in podobno. Tudi medijska predstavitev je bila njegovo delo.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

V zvezi s projektom nas je 23. in 24. junija obiskal v SrediĹĄÄ?u ob Dravi, kjer sva kovala naÄ?rte organizacije samega poteka dogajanj v Rusiji ter sami Moskvi. Da je bil obisk prijetnejĹĄi, sva se za odmor odpravila po Jeruzalemu, opravila nekaj degustcij vina, pojedla dobro veÄ?erjo, ‌ vse skupaj je zbistrilo najine glave in porodila se je marsikatera zamisel oziroma reĹĄitev.

Delo je naporno in zahtevno, saj smo mo-

rali zaradi viznega reĹžima natanÄ?no doloÄ?iti dnevne destinacije in predvideti Ä?as postankov, upoĹĄtevajoÄ? razliÄ?ne zmoĹžnosti vseh naĹĄih vozil kot samega cestnega reĹžima po razliÄ?nih drĹžavah, kjer se bomo gibali. Tudi v sami Moskvi je potek dogajanj natanÄ?no doloÄ?en. Tako imamo organizirano tiskovno konferenco, katere se bodo udeleĹžili zelo vplivni ljudje iz ruske kot slovenske diplomacije ter politike (pustimo se presenetiti), prisotni bodo tudi predstavniki slovenskih blagovnih znam, ki delujejo v Ruski federaciji. Tiskovna konferenca bo v elitnem muzeju Autovile, v petek 06. avgusta, v soboto 7. avgusta imamo rezerviran dan za postanek RdeÄ?em trgu od 11.00 do 12.15, Ä?as za fotografiranje in razstavo naĹĄih vozil imoidoÄ?im, nato sledi voĹžnja na slovensko ambasado v ulico Mala Dimitrovka, kjer imamo ob 13.00 sprejem. V nedeljo imamo prost dan za oglede, v ponedeljek zjutraj pa odrinemo proti domu.

V petek 09. julija, ko piĹĄem ta kratki Ä?lanek ter z enim uĹĄesom posluĹĄam telefon v strahu, da je spet klic iz ruske ambasade v Ljubljani, globoko upam, da je zdaj konÄ?no vse urejeno. ÄŒe bi pa opisal sam potek pridobitve viz ter ostalo organizacijo, bi lahko napisal roman.

NaslednjiÄ? bom verjetno prepustil organizacijo komu drugemu, sam pa se rajĹĄi prepustil uĹžitkom branja naĹĄe revije ali se udeleĹžil kakĹĄnega sreÄ?anja kot udeleĹženec prireditve, ne pa kot organizator.

Franci Ĺ krjanec

SVAMZdogodki

Podpredsednik Svamz-a (11.junij 2010) je bil povabljen na delovni obisk v Komendo, na dom viteza JoĹžefa Ciraja, vodjo konzularnega oddelka.

G. Borislav Kazankin v pogovoru z Julijo Ĺ . med dvodnevnim obiskom v SrediĹĄÄ?u ob Dravi, dne 23. in 24. junija 2010.

EÄ‚ĹŠĆ?ĆšÄ‚ĆŒÄžĹŠĆ“Ä‚ ĆŒÄžĹ?Ĺ?ŽŜĂůŜĂ ĆŒÄ‚ÄšĹ?ĹŠĆ?ĹŹÄ‚ ƉŽĆ?ƚĂŊà ǀ ^ůŽǀĞŜĹ?ĹŠĹ?Í• ÇŒ ǀĂžĹ? ÇŽÄž ŽĚ ůĞƚĂ Ď­ĎľĎąĎŻÍ˜

ÄŒrnega olja vozniki ne maramao

razen Ä?e je to vrhunsko Ä?rno

olje iz oljarne SrediĹĄÄ?e

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

dogodkiSVAMZ Peter Grom

"World FIVA MC Meeting" LetoĹĄnjega FIVA relija so se udeleĹžile kar ĹĄtiri ekipe iz Slovenije: BrĹžan Marian in Breda s francoskim motorjem Terrot (letnik 1923), Ĺ irok Rado in Ivanka z BMW R12 (letnik 1935), MiloĹĄ Vrtovec in Zorka z Ariel Square Four (letnik 1950) in Âťmoja malenkostÂŤ Peter Grom in Ĺžena Milka z Nimbusom (letnik 1939).

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

SVAMZdogodki

Ker je bila pot dolga, smo jo popestrili tako, da smo jo razdelili na veÄ? etap in si na ta naÄ?in ogledali tudi nekaj turistiÄ?nih znamenitosti na poti do cilja: oddaljeni Basselli v Ĺ paniji.

Drugi dan voĹžnje smo v Franciji obiskali znameniti rimski most Pont du Gard iz leta 19. pred naĹĄim ĹĄtetjem, ki pa je v resnici le ostanek 50 km dolgega akvedukta, ki je napajal mesto Nimes na jugu Francije. Ime Pont du Gard pomeni 'most Ä?ez reko Gard', Ä?eprav je sedanje ime reke Gardon. LeĹži 25 km zahodno od Avignona. Pont du Gard je bil vpisan v seznam UNESCO svetovne dediĹĄÄ?ine leta 1985. Ogromen objekt je bil zgrajen na treh nivojih. Visok je 49 m, najdaljĹĄi nivo je dolg 275 m. NajniĹžji nivo ima 6 lokov, dolĹžina je 142 m, ĹĄirina je 6 m, viĹĄina 22 m. Srednji nivo ima 11 lokov, dolĹžina je 242 m, ĹĄirina je 4 m, viĹĄina 20 m. NajviĹĄji nivo ima 35 lokov, dolĹžina je 275 m, ĹĄirina je 3 m, viĹĄina 7 m. Objekt na fotograf ijah doĹživiĹĄ Ä?isto drugaÄ?e, kot ga je doĹživeti v Ĺživo. Spomenik buri duhove novodobnim arhitektom! V muzeju, ki je postavljen blizu monumentalnega spomenika, si lahko na maketi in fotograf ijah ogledamo celotno traso, ki je bila sicer pozidana na neĹĄtetih malih mostovih s sistemi za preusmerjanje pitne vode in za uravnavanje vodotoka.

Naslednji dan nas je pot vodila v Lourd, svetovno znan romarski kraj. Menim, da ga ni potrebno opisovati. Medtem ko smo si eni privoĹĄÄ?ili sprehod, so se drugi okopali v Sveti vodi. Prav ganljivo je bilo gledati trume vernikov, vseh narodnosti, vseh ras, ki so upajoÄ? na Ä?udeĹžno ozdra=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

dogodkiSVAMZ vitev potrpeĹžljivo stali v vrsti pred vodnjakom s sveto vodo, oz. teĹžko bolne in tiste na invalidskih voziÄ?kih, ki so jih vodili pod kamnito peÄ?ino, kjer se je mladi pastirki Bernadette veÄ?krat zaporedoma prikazala Mati BoĹžja.

Pozno popoldne smo zapustili Lourd ter prespali v hotelu na meji s kneĹževino Andoro. Pr vi postanek v Andori je bil na bencinski Ä?rpalki, kjer smo lahko natoÄ?ili bencin v naĹĄe avtomobile za dobrih 0,090 Âź na liter. Veselje je bilo popolno in to pri temperaturi 1 stopinja Celzija, ko smo z obÄ?udovanjem opazovali, kako je sredi poletja sneg pobelil andorske ceste in okoliĹĄko pirenejsko gorovje.

Bili smo na nadmorski viĹĄini 2400 m.Kot pravi turisti smo se tudi mi ustavili v eni od neĹĄtetih trgovin, kjer se da nakupovati tobaÄ?ne izdelke in parfume brez davka. V glavnem mestu Andore, Andorra la Vella, smo obiskali nacionalni muzej avtomobilov in motornih koles in na ta naÄ?in vsaj malo poteĹĄili naĹĄe zbirateljske nagone.

Naslednji dan smo prispeli na cilj naĹĄega sreÄ?anja, v ĹĄpansko turistiÄ?no mestece Puigcerda, ki se nahaja ob vznoĹžju ĹĄpanskih Pirenejev. Veselemu snidenju s starimi znanci so sledile formalnosti pri prijavi na sreÄ?anje, sam sem se pa udeleĹžil sestanka Motorcycle Commission, ki ga je vodil predsednik Thomas Kohler.

Tridnevna voĹžnja nas je vodila po 700 km dolgi poti (veÄ?ji del hribovitega dela Ĺ panije) in je potekala Ĺžal v veÄ?inoma zelo slabih vremenskih razmerah. Dobre volje ni manjkalo, kot skupina smo delovali enotno ter zelo prepoznavno in temu primerno s priznanji nagrajeni na poslovilnem gala veÄ?eru. Ogledali smo si lep del Ĺ panije, obiskali muzej Picassa v idiliÄ?ni gorski vasici Gosol, Sagrado Familia v Barceloni, prisostvovali nastopu folklorne skupine, obiskali veÄ? samostanov in cerkva in uĹživali ob kulinariÄ?nih posebnostih Ĺ panije. Za spomin smo udeleĹženci prejeli zanimive majhne Ĺžepne noĹže, s katerimi pa se je veÄ?ina uspeĹĄno porezala Ĺže ob odpiranju, saj so neverjetno ostri.

Organizatorka prireditve je bila Federacion Espanola Vehiculos Antiguos, ki jo vodil naĹĄ prijatelj J. M. Companys ob sodelovanju muzeja motociklov iz Basselle, ki ga vodi g. Mario Soler s hÄ?erko Cristino.

NajpomembnejĹĄi postanek na samem reliju je bil ravno v tem muzeju, kjer smo poleg ogleda dvorane na 1000 mĂ° imeli nekateri tudi Ä?ast, da smo si pogledali skrivne depoje, ki so nam zbirateljem izjemno zanimivi. Tu so razstavljena

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

SVAMZdogodki

motorna kolesa najrazliÄ?nejĹĄih proizvajalcev, v nekoliko manjĹĄem kletnem prostoru pa je stalna razstava ĹĄpanske motociklistiÄ?ne zgodovine, ki se je zaÄ?ela razvijati kmalu ob koncu drĹžavljanske vojne, ko je bila deĹžela zaradi faĹĄistiÄ?ne vladavine izloÄ?ena iz mednarodnih gospodarskih tokov. Tudi na podroÄ?ju motociklizma so morali poskrbeti za vse: nastale so tri nam nekoliko nepoznane tovarne Monessa, Bultaco in Ossa. Kaj veÄ? o teh zanimivih dvotaktnih motorjih bom pisal kdaj kasneje.

Prehodni pokal FIVA Âť Challange CupÂŤ, kjer je po zaslugi SVAMZ in Muzeja motociklov Vransko vpisano tudi ime Slovenija, je bilo predano AngleĹžem, ki bodo reli na jugu Anglije, v okolici Kenta, organizirali prihodnje leto.

Na povratku domov so nas naĹĄe spremljevalke (Ĺžene sotrpinke) prisilile ĹĄe v postanek v Monte Carlu. Medtem ko so si Ĺženske ogledovale zasidrane jahte bogataĹĄev, nekatere tako velike kot ljubljanski grad, smo si mi raje ogledovali parkirano f loto avtomobilov. To, verjemite, niso bili avtomobili Âťza siromakeÂť! Skupaj smo si ogledali ĹĄe zasebni muzej avtomobilov monaĹĄkega princa, se popeljali po znameniti progi, kjer za svetovno pr venstvo vozijo Formulo 1 (poznali smo jo sicer samo iz televizijskih prenosov) in se po 5000 km opravljene voĹžnje v desetih dneh prijetno utrujeni konÄ?no vrnili domov.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

dogodkiSVAMZ Pisarna SVAMZ, povzeto po lokalnih medijih in internetu

Z MUZEJSKIM AVTOMOBILOM V MUZEJ POLETNA MUZEJSKA NOÄŒ V CELJU, 19. 6. 2010 Pokrajinski muzej Celje pod vodstvom Franca Rozmana, je tudi letos sodeloval v tradicionalni, Ĺže deveti, akciji slovenskih muzejev, galerij in drugih razstaviĹĄÄ?, imenovani Poletna muzejska noÄ?, ki muzejsko- galerijske in druge kulturno umetnostne ustanove predstavlja kot prostore za sproĹĄÄ?eno in ustvarjalno preĹživljanje prostega Ä?asa. Tako so si lahko obiskovalci v soboto, 19. 6. 2010, med 18. in 24. uro brezplaÄ?no ogledali vse razstavljene muzejske zbirke: Ć” kulturno in umetnostno-zgodovinsko Ć” Lapidarij Ć” Alma M. Karlin, Poti Ć” SrednjeveĹĄki tlakovci na Slovenskem Ć” SvetiĹĄÄ?a ob reki Ć” Celeia, mesto pod mestom LetoĹĄnjo muzejsko noÄ? pa so organizatorji skupaj s partnerji iz Slovenske veteranske avto-moto zveze Slovenije in Hotela Evropa popestrili s tem, da so obiskovalcem poletne muzejske noÄ?i omogoÄ?ili voĹžnjo s starodobnimi avtomobili izpred Hotela Evropa v muzej, kjer so bila cel veÄ?er organizirana vodstva. Trasa voĹžnje je potekala po starem mestnem jedru, ki je bil ta veÄ?er prevozen za muzejske avtomobile. Pot je bila kroĹžna, da so se obiskovalci lahko po drugi poti vrnili do Hotela Evropa. Kljub zelo slabemu vremenu, se je prireditve udeleĹžilo ogromno ljudi, z vozili pa so zapeljali po Celju kar nekaj navdu-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

ĹĄenih druĹžin in posameznikov, ki se niso mogli upreti Ä?aru starodobnih vozil.

Zamisel o muzejski noÄ?i v sodelovanju s starodobnimi vozili kot naÄ?inu popestritve prireditve in kot naÄ?inu, kako pribliĹžati kulturno in tehniĹĄko dediĹĄÄ?ino, je zrasla pred nekaj leti v mednarodni organizaciji FIVA. V vseh veÄ?jih evropskih drĹžavah je postalo Ĺže nekako tradicionalno, da starodobna vozila spremljajo ta dogodek, letos pa se je prviÄ? to zgodilo tudi v Sloveniji.

SVAMZdogodki SodelujoÄ?im se iskreno zahvaljujemo.

Zvone Dolenc

Martin Skubic in Karli FerleĹž

Mirko Rems

NataĹĄa Grom in UroĹĄ Jerina

JoĹže BorĹĄtner

Sebastjan Bera

Alen Grum in Dean Daeckel

Miran Drame =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

dogodkiSVAMZ Pisarna SVAMZ, povzeto po lokalnih medijih in internetu

CELJE, 17. Celjski sejem, 15.–18. april 2010

SVAMZ se je, tako kot Ĺže 17 let zapovrstjo, udeleĹžil 17. Celjskega sejma, kjer je razstavljal na sejmu ÂťAvto in vzdrĹževanjeÂŤ sedem prestiĹžnih avtomobilov.

Zveza je imela lastno info toÄ?ko, v Ä?asu sejma pa je potekal tudi izobraĹževalni seminar za komisarje in sestanek predsednikov SVAMZ. Od 15. do 18. aprila 2010 so na celjskem sejmiĹĄÄ?u potekali ĹĄtirje sejmi, ki so vsebinsko povezani in tvorijo sejemski dogodek z dolgoletno tradicijo in bogato ponudbo. 17. sejem Avto in vzdrĹževanje, 9. sejem Moto Boom, 8. Sejem Logotrans in 7. Razstava gospodarskih vozil je kljub krizi, ki jo avtomobilska industrija ĹĄe kako obÄ?uti, so znova veliko pokazali.

Na sejmih je sodelovalo preko 170 direktnih razstavljavcev iz 15 drĹžav, ki so predstavili veÄ? kot 350 blagovnih znamk.

Organizator je popestril sejemsko dogajanje z razliÄ?nimi dejavnostmi, tako je na primer za sploĹĄno publiko bil glavni poudarek na varnosti v prometu, saj so se obiskovalci vse dni lahko udeleĹžili demonstracij in treninga v varni voĹžnji avtomobila pod budnim oÄ?esom g. Braneta KĂźzmiÄ?a. Na sejmu Moto Boom so bile na ogled praktiÄ?no vse najpomembnejĹĄe znamke motociklov in skuterjev, tudi najveÄ?ja atrakcija sejma - originalni motocikel Yamaha YZR-M1, s katerim je Valentino Rossi osvojil deveti naslov prvaka MotoGP, prviÄ? so bile na ogled demonstracijske voĹžnje demonstratorjev Gas Gas trial motorjev, ki so premagova-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

li razliÄ?ne ovire (avtomobili, kontejnerji, palete, koluti ipd.), v okviru sejma Logotrans je potekalo Ĺže 12. drĹžavno voznikov viliÄ?arjev za pokal Jungheinrich, na Razstavi gospodarskih vozil pa so tudi letos vsi tisti, ki imajo na slovenskem trgu najmoÄ?nejĹĄi poloĹžaj.

V sklopu sejma ÂťAvto in vzdrĹževanjeÂŤ smo razstavljali tudi mi, SVAMZ, kjer smo predstavili sedem luksuznih vozil naĹĄih Ä?lanov in nekaj motociklov. Imeli smo t.i. info toÄ?ko, kjer so lahko obiskovalci dobili vse potrebne informacije o delovanju naĹĄe zveze, starodobnih vozilih, certif ikatih in podobno. SploĹĄna ocena naĹĄega razstavnega prostora je bila po ocenah organizatorja sejma in obiskovalcev veÄ? kot dobra. VeÄ?ina nas je ocenila z oceno zelo uspeĹĄno (dopis Celjski sejem, z dne 11.05.2010). V raziskavi, ki so jo opravili na celjskem sejmu med razstavljavci in obiskovalci, so ugotovili, da smo znali pravilno in uspeĹĄno izpostaviti kljuÄ?ne prednosti sejma, kot so promocija in prepoznavnost.

Po koncu sejma, na zadnji dan, je SVAMZ organiziral na sami lokaciji v Modri dvorani ĹĄe izobraĹževalni sestanek s komisarji in predsedniki klubov SVAMZ. Seznanili smo se z novostmi, ki jih predvideva zakonodaja iz podroÄ?ja starodobnih vozil, naredili krajĹĄi povzetek o preteklem delu pisarne SVAMZ, se pogovorili o naÄ?rtih zveze, predstavniki posameznih klubov pa so predstavili pomembnejĹĄa sreÄ?anja, ki jih organizirajo v prihodnjih mesecih.

ZAKONIpodlupo

Iz predloga Zakona o motornih vozilih povzemamo nekatere Ä?lene, ki se nanaĹĄajo na starodobna vozila (podobno ureditev lahko po besedah zakonodajalca priÄ?akujemo do konca tega leta).

PRVA OBRAVNAVA, 7. 5. 2010 EVA: 2010-2411-0015

PREDLOG ZAKONA O MOTORNIH VOZILIH 26. Ä?len (starodobno vozilo) (1) FiziÄ?na ali pravna oseba, ki Ĺželi registrirati oziroma zaÄ?eti uporabljati vozilo kot starodobno, vloĹži pri strokovni organizaciji zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (v nadaljnjem besedilu: starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, Ä?e vozilo izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega Ä?lena.

(2) Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali veÄ? leti, ohranjeno in tehniÄ?no vzdrĹževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svojega zgodovinskega in tehniÄ?nega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.

K 26. Ä?lenu Poseben primer identifikacije vozila predstavljajo ÂťstarodobnikiÂŤ. Tudi vozila, za katera bi njihovi lastniki radi dosegli razvrstitev med starodobnike, je pred njihovo registracijo oziroma uporabo treba identificirati. Ta postopek pa je nato kombiniran s Âťposebnim postopkomÂŤ ocene tehniÄ?nega stanja, saj je pred odloÄ?itvijo o razvrstitvi treba ugotoviti, ali je vozilo starejĹĄe od 30 let ali je ohranjeno in tehniÄ?no vzdrĹževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in da se zaradi svojega zgodovinskega in tehniÄ?nega pomena ne bo uporabljalo za vsakodnevne prevoze.

Novost predstavlja vrnitev starostne meje od sedanjih 25 let, nazaj na 30 let. To pomeni, da se neko vozilo lahko razvrsti med starodobnike ĹĄele, ko doseĹže starost 30 let. Ta premik je bil izveden zaradi dejstva, da se je v zadnjem Ä?asu moÄ?no poveÄ?al dotok takih vozil v drĹžavo (od 1. maja 2006 do 1. maja 2007: 800 vozil, do 1. maja 2008: 1400 vozil, nato v ĹĄtirih mesecih Ĺže 800 vozil; od tega ena tretjina mlajĹĄih od 27 let).

Gre v veliki meri za vozila, za katera je upraviÄ?eno mogoÄ?e sklepati, da jih namerava lastnik uporabljati za vsakodnevne prevoze oziroma opravljanje del (bivalnik, Unimog, Pinzgauer, TAM, traktorji). Tako starostno mejo ima uvedeno veÄ? evropskih drĹžav.

Minister za promet bo predpisal pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da se lahko razvrstijo med ÂťstarodobnikeÂŤ, =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

podlupoZAKONI postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev in kategorije oziroma vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status (glej 12. Ä?len zakona).

32. Ä?len (pogoji za registracijo) (1) Vozilo se registrira na predlog lastnika vozila. Predlogu za registracijo vozila je treba priloĹžiti dokazila, Ä?e registracijski organizaciji niso dosegljiva na podlagi uradnih evidenc: 1. dokazilo o izvoru in lastniĹĄtvu vozila oziroma posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. ĹĄasija, motor); 2. potrdilo o skladnosti oziroma soglasje k registraciji, Ä?e gre za vozilo, za katero mora biti tako potrdilo oziroma soglasje v skladu s tem zakonom izdano; 3. dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov; 4. dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo motornih vozil; 5. potrdilo o tehniÄ?ni brezhibnosti vozila razen za vozila, za katera skladno s 51. Ä?lenom tega zakona tehniÄ?ni pregled ni obvezen.

(2) Ne glede na 1. toÄ?ko prejĹĄnjega odstavka se registrira starodobnik, traktor in traktorski priklopnik, Ä?e je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004, ter bivalni priklopnik, izdelan pred 1. januarjem 1998, Ä?e lastniĹĄtvo vozila ni sporno.

(3) Registracijska organizacija kljub priloĹžitvi potrdila iz 2. toÄ?ke prvega odstavka tega Ä?lena ne registrira vozila, Ä?e jo homologacijski organ obvesti o svoji ugotovitvi, da vozilo pripada tipu vozila, ki kljub podeljeni homologaciji pomeni resno nevarnost za cestni promet.

K 32. Ä?lenu Ta Ä?len podrobno opredeljuje dokazila, ki jih mora predloĹžiti lastnik vozila ob registraciji. Uvaja novost, da morajo imeti vozila za javni prevoz potnikov, zavarovane tudi potnike. DoloÄ?a tudi moĹžnost, da se brez dokazila o lastniĹĄtvu, vendar pod pogojem, da lastniĹĄtvo vozila ni sporno, lahko registrira starodobno vozilo, poleg tega pa tudi traktor in njegovpriklopnik, Ä?e je bil izdelan pred 1. majem 2004 in bivalni priklopnik, izdelan pred 1. januarjem 1998. Za dokazovanje nespornosti lastniĹĄtva, se v primerih odsotnosti dokumentov o lastniĹĄtvu, lahko uporabijo tudi drugi dokumenti, iz katerih je mogoÄ?e razbrati, da sedanji lastnik poseduje vozilo Ĺže dalj Ä?asa, lahko pa se to dokazuje tudi s priÄ?ami ali pa le s podpisano izjavo.

83. Ä?len (prehodno obdobje) ‌ (3) Do 31. decembra 2013 se status starodobnika lahko podeli vozilu, ki je starejĹĄe od 25 let, Ä?e izpolnjuje vse druge predpisane pogoje.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

K 83. Ä?lenu S tem Ä?lenom je urejeno vpraĹĄanje dokonÄ?anja upravnih postopkov, ki so zaÄ?eti pred uveljavitvijo predlaganega zakona, vpraĹĄanje prehodnega roka na podroÄ?ju starodobnikov in vpraĹĄanje roka za izvedbo naslednjega periodiÄ?nega tehniÄ?nega pregleda za doloÄ?ena vozila. Nedvoumno je doloÄ?eno, da se zaÄ?eti upravni postopki dokonÄ?ajo po dosedanjih predpisih.

Daje se prehodno obdobje za laĹžji prehod na ureditev, ki zviĹĄuje starostno dobo za starodobnike (s 25 let na 30 let). Za vozila, za katera je bil zadnji periodiÄ?ni tehniÄ?ni pregled opravljen v sedmem letu starosti, se doloÄ?a dveletno obdobje za naslednji pregled, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh lastnikov vozil glede na nedavno spremenjene roke za izvedbo tehniÄ?nih pregledov vozil. Ministrstvo za promet zaÄ?ne z vodenjem evidence iz 4. alineje prvega odstavka 63. Ä?lena tega zakona s 1. januarjem 2013 (evidenca izvajanja cestnega nadzora, ki je sedaj v pristojnosti Policije).

VPIS STATUSA STARODBNEGA VOZILA V PROMETNO DOVOLJENJE 1. Ministrstvo za promet DRSC je predpisalo novo obliko obrazcev, ki jih moramo upoĹĄtevati v postopkih identifikacije starodobnikov (vozila iz uvoza, najdena vozila ali brez dokumentov, ali vozila, ki Ĺželijo vpis statusa starodobnega vozila v prometno dovoljenje). Predpisani obrazci se zaÄ?no uporabljati z 19. julijem 2010.

Za veÄ? informacij pokliÄ?ite pisarno SVAMZ na 03/7055066 ali 041/989191!

2. V nadaljevanju podajamo krajĹĄo razlago na neĹĄteto vpraĹĄanj, ki jih dobimo v pisarno v zvezi vpisa statusa starodobnega vozila v prometno dovoljenje, v kolikor lastnik tega ĹĄe ni storil.

Vpis ĹĄe ni obvezen: Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Ur.l. RS, ĹĄt.

105/2009) pravi v 42. Ä?lenu: (1) FiziÄ?na ali pravna oseba, ki uvozi vozilo, lahko pri strokovni organizaciji vloĹži zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, Ä?e izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega Ä?lena.

(2) Starodobnik je vozilo, ki je starejĹĄe od 25 let, ohranjeno in tehniÄ?no vzdrĹževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi tega svojega zgodovinskega in tehniÄ?nega pomena praviloma ne uporablja za vsakodnevne prevoze.

(3) Kot starodobno vozilo po prejĹĄnjem odstavku se lahko

ZAKONIpodlupo

razvrsti vozilo, Ä?e izpolnjuje zahteve enega od ĹĄtirih razredov starodobnikov, ki jih glede na njihovo skladnost z originalno zgradbo doloÄ?a Mednarodna organizacija starodobnih vozil – FIVA:

poroÄ?ilom o uvrstitvi vozila v posamezen razred.

(6) Postopek razvrstitve vozila med starodobna vozila iz tega Ä?lena se lahko uporabi tudi za vozila, ki so v Republiki Sloveniji Ĺže registrirana in so ĹĄele kasneje izpolnila starostni pogoj.

– avtentiÄ?no vozilo – originalno vozilo – restavrirano vozilo, – sestavljeno vozilo

V kolikor lastnik Ĺželi opraviti celoten postopek, mora vozilo pregledati komisar SVAMZ! Za veÄ? informacij pokliÄ?ite pisarno SVAMZ na 03/7055066 ali 041/989191 med 8.00 in 17.00 med ponedeljkom in petkom!

(4) Razvrstitev vozila med starodobna vozila opravi strokovna organizacija na podlagi identifikacije vozila in dokumentov, ki jih predloĹži vlagatelj in iz katerih so razvidni proizvajalec, leto izdelave vozila in tehniÄ?ni podatki o vozilu, ter poroÄ?ila o uvrstitvi vozila v posamezen razred iz prejĹĄnjega odstavka, ki ga izda nacionalna organizacija starodobnih vozil, ki je Ä?lanica Mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. PoroÄ?ilo o uvrstitvi vozila v posamezen razred mora vsebovati tudi popoln zapisnik o oceni vozila in fotografijo vozila.

Posledice, ki bodo sledile iz vpisa v prometno dovoljenje in s tem v sistem MRLV: - registrske tablice za starodobna vozila bodo obvezne, - policija bo imela moĹžnost preverjanja, zakaj je starodobno vozilo prepogosto na cesti.

(5) Strokovna organizacija zavrne razvrstitev vozila med starodobna vozila, Ä?e ugotovi neskladnost med vozilom in

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

e e k k 1HZV 1HZV 1H 1H Ä? Ä? i n o v i n o v1HZV iÄ? v1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV

ZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1H 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1H

100 LET MICHELINOVIH KART Izid prvega Michelinovega vodiÄ?a po Franciji, ki ga je ustvaril proizvajalec gum, da bi osvojil zvestobo svojih strank s tem, da jim je olajĹĄal potovanja, je prav tako eden izmed kljuÄ?nih dogodkov za razvoj blagovne znamke Michelin in hitri porast gumarskega posla. Prav tako je bil odgovoren za Michelinovo zaloĹžbo popotnih vodiÄ?ev in informacij. Od leta 1900 je malo proizvodno podjetje iz centra Francije postalo globalna gospodarska druĹžba s podjetji po celem svetu in veÄ? kot 100.000 zaposlenimi. Blagovno znamko MICHELIN je sprva poznalo le nekaj tisoÄ? motoristov, zdaj pa je prepoznavna po celem svetu.

VodiÄ? je Ĺže veÄ? kot 100 let vir navdiha Michelinovih prispevkov k izboljĹĄanju mobilnosti in razvijanja turizma, ne le v Franciji, temveÄ? tudi v drugih drĹžavah.

Leta 1919 je Michelin odprl urad za itinerarje, ki je bil nekakĹĄen predhodnik spletne strani ViaMichelin in je skozi 20-letno obdobje pripravil veÄ? kot dva milijona potovalnih naÄ?rtov za potnike. Da bi ugodili Ĺželjam svojih strank, so pri Michelinu brezplaÄ?no razpoĹĄiljali podrobne dokumente o Ĺželjeni poti, ki so vsebovali informacije o mogoÄ?ih postankih, previdnostnih ukrepih, lokalnih turistiÄ?nih atrakcijah, naslove dobrih hotelov, restavracij, trgovin in servisov s pnevmatikami. Zaradi velikega povpraĹĄevanja po turistiÄ?nih informacijah je nastala ideja o vodiÄ?u z itinerarji. To je zaznamovalo izid prvega Michelinovega turistiÄ?nega vodiÄ?a, ki pa je hitro postal Michelinov ÂťZeleni vodiÄ?ÂŤ (povzeto po internetu).

200 LET PEUGEOT-A Leta 1810 postane mlin druĹžine Peugeot, v vasici v vzhodni Franciji, obrat za proizvodnjo valjanega jekla in rezil za Ĺžage. Leta 1818 je registrirana zaĹĄÄ?itna znamka jeklenih izdelkov, razĹĄiri se proizvodnja jeklenega orodja (Ĺžage, kladiva, dleta, kleĹĄÄ?e, maÄ?ete, sekire, pile ...).

Do leta 1824 je bilo zaposlenih Şe 70 delavcev, ki so dnevno obdelali 100–150 kg jekla, v letu 1867 ťivalne stroje, v 1900 likalnike, v 1920 pralne stroje in v letu 1960 celotno paleto gospodinjskih pri-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

pomoÄ?kov. V zaÄ?etku 80. let prejĹĄnjega stoletja izdelajo prvo Peugeot kolo "le Grand bi" - vizionarna ideja Armanda Peugeota. Konec 80. let pa na mednarodnem sejmu predstavijo kolesa ĹĄirĹĄi javnosti in prodrejo na trĹžiĹĄÄ?e. Leta 1889 Armand Peugeot lansira tricikel, ki ga poganja motor na paro, naslednje leto izdelajo prvi ĹĄtirikolesnik z Daimlerjevim dvo-cilindriÄ?nim motorjem in leta 1891 pride na

trĹžiĹĄÄ?e prvi serijski avtomobil: 64 primerkov v ĹĄtirih letih! "Peugeotovci" so uspeĹĄni tudi na podroÄ?ju kolesarskih dirk, kjer redno zmagujejo. Novo stoletje jim prinese prvo motorno kolo, in sicer bicikel z eno-cilindriÄ?nim motorjem in z zmogljivostjo 25–40 km/h. Leta 1912 Peugeot predstavi novo vozilo, t. i. "bĂŠbĂŠ" Peugeot. Za tisti Ä?as izjemno moderno vozilo zasnuje Ettore Bugatti. V Peugeotu pa poskrbijo za izvirno in odliÄ?no promocijo podjetja s cestnimi dirkami.

Po smrti Armanda Peugeota, leta 1919, njegovo delo prevzame ter enako ÂťzanesenjaĹĄkoÂŤ nadaljuje njegov neÄ?ak Robert. Po prvi svetovni vojni si opomorejo in predstavijo Quadrilette - ozek dvosed, s teĹžo manj kot 350 kg, tako se reĹĄijo pred neizogibnim propadom. Do leta 1930 proizvedejo veÄ? kot 60.000 vozil. Svetovna kriza zahteva nove prilagoditve trĹžiĹĄÄ?u. Konec 20. let lansirajo serijo 1 in model 201 predstavijo na salonu v Parizu, do leta 1934 pa proizvedejo ĹĄe zadnji model te serije - 601, s katerim se zaÄ?ne prvo sooÄ?anje s konkurenco (Renault, Citroen, Chrysler). Tudi druga svetovna vojna je huda preizkuĹĄnja. KritiÄ?na povojna leta so razlog za odloÄ?itev, da se osredotoÄ?ijo na izdelavo enega samega modela: nastaja projekt 203. Serija 3 ima izjemen komercialni uspeh in do predstavitve modela 404 leta 1960 izdelajo 686.000 vozil. Leta 1965 je podjetje v razcvetu, postane holding, pod imenom Peugeot S. A. Isto leto ÂťlansirajoÂŤ 204 in 504. RazliÄ?ici kupe in kabriolet oblikuje znani Pininfarina. Skupini PSA se prikljuÄ?ita Citroen (1976) in Chrysler Europe (1978).

Peugeot 205 doĹživi velik prodajni uspeh, ĹĄe posebno 205 GTI. Z devetdesetimi leti pa se odpre nova serija 6: 106, nato 306 (1993) in 806 (1994), ki je plod sodelovanja med PSA in Fiatom - nova izkuĹĄnja v oblikovanju enoprostorcev. V letu 1995 moÄ?no osebnost in ĹĄarm 406 dopolni ĹĄe razliÄ?ica kupe (1997), z oblikovalsko noto Pininfarine. Sledi pa ji rojstvo 206, leta 1998, ki zagotovi takojĹĄen uspeh in navduĹĄenje publike (povzeto po internetu).

e e e k k k HZV 1HZV 1HZV HZV Ä? Ä? Ä?V 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZ i i v v V 1HZV no no

HZV ZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1

OSMRTNICA

CLUB FERRARI CAVALLINO PATAVIUM

SporoÄ?amo Ĺžalostno novico, da je 23. junija umrl Costas Theoharis iz GrÄ?ije, naĹĄ dolgoletni prijatelj in sodelavec v FIVA, sicer predsednik SISPA kluba in E.O.O.E. kluba. Bil je velik entuziast in ljubitelj starodobnih vozil. Ĺ e lansko leto nam je na generalni skupĹĄÄ?ini FIVA v Torinu veselo razlagal, da bomo kmalu povabljeni na odprtje njegovega muzeja starodobnih vozil.

Bil je poln energije in novih zamisli. Ĺ˝al pa mu bitke z rakom, ki jo je pogumno in uspeĹĄno ÂťbilÂŤ zadnjih nekaj let, naposled le ni uspelo dobiti. Kot smo Ĺže sporoÄ?ili druĹžini in upravnima odboroma klubov, izrekamo vsem iskreno soĹžalje.

Nekaj deset Ferarrijev iz kluba Ferrari Cavallino Petavium iz Padove (Italija) je ÂťzapolniloÂŤ Bled konec junija. V soboto, 26. 6. so se ustavili v Radovljici, kjer jih je pozdravil Ĺžupan, imeli so tudi blagoslov vozil, v gostilni Lectar pa so se okrepÄ?ali, da so lahko nadaljevali pot do Bleda, kjer so preĹživeli celo nedeljo. NavduĹĄeni so bili nad gostoljubjem Slovencev.

SEJEM ESSEN 2010 Od 7. do 11. aprila 2010 je potekal tradicionalni Ĺže 22. sejem Techno-Classica v Essnu. Na veÄ? kot 110.000 kvadratnih metrov je razstavljalo veÄ? kot 1.000 razstavljavcev iz 30 drĹžav, razstavljenih je bilo 2.500 klasiÄ?nih avtomobilov in predstavljalo se je pribliĹžno 230 klubov.

Slike njihovega obiska v Sloveniji si lahko ogledate na internetni strani, na naslovu: http://www.veraclasse.it/fotogallery/motori/auto/club-ferrari-cavallino-patavium-in slovenia/4952/9/

GUIDO FERLUGA NaĹĄ primorski rojak in prijatelj iz Trsta, Guido Ferluga, je poÄ?astil 65. obletnico izkrcanja zaveznikov v Normandiji, in sicer z neverjetnim motoristiÄ?nim podvigom: z vojaĹĄko BSA M20 je v popolni opremi angleĹĄkega motorista prevozil pot iz Trsta do obale na Atlantskem oceanu ob Rokavskem zalivu v Franciji in nazaj, skupaj torej preko 4000 km. Noro!

Sejma se je udeleĹžil tudi generalni sekretar SVAMZ, saj je ob tej priloĹžnosti imela zgodovinska komisija FIVA svoje letno sreÄ?anje, katere je Ä?lan. Prisotni so bili ĹĄe Mark Rufer, predsednik komisije, Juergen Ockens, Patrick Rollet, Peter Henning, Hans–Holger Frenzel, Alfieri Maseratti, Claret Salvador in D. Dupont. Posebno pozornost so posvetili razreĹĄevanju problematike, kako oĹživeti popularnost muzejev in poveÄ?ati obisk v le- teh. =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

e e k k 1HZV 1HZV 1H 1H Ä? Ä? i n o v i n o v1HZV iÄ? v1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV

ZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1H 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1H

SLOVENIJA IMA TALENT

AUDI TRADITION VABI

Mlade ŞurerkeÂŤ iz TrĹžiĹĄÄ?a na Dolenjskem so se v oddaji ÂťSlovenija ima talentÂŤ dobro predstavile, zavidljiva je bila tudi njihova uvrstitev.

Naj pripomnimo, da Ĺžal njihovim sokrajanom, tekmovalcem na dirkah s starodobniki, to ne uspeva tako dobro.

Ekipa iz Muzeja motociklov Vransko se bo na dirkaliĹĄÄ?u Schottenring, 14. 8. 2010, udeleĹžila prvega sreÄ?anja dirkalnih motociklov DKW, do II. svetovne vojne takrat nepremagljivih dirkalnih moto-

OLDTIMERFEST NaĹĄ Ä?lan Martin Skubic se je pravkar vrnil iz ÂťOldtimerfest-aÂŤ v Prizrenu, glavnega mesta novoustanovljene drĹžave Kosovo. Na sestanku Kluba starodobnikov Savinjske doline je navduĹĄen pripovedoval o dogodku in pohvalil organizatorje, in sicer Odltimer klub Prizren.

Predsednik kluba Ehat OpeĹĄka je dobro poskrbel za organizacijo:

ciklov s kompresorskimi polnilniki. Posebno Ä?ast nam je, da bomo lahko bili prisotni z muzejskim motornim kolesom DKW SS 250 iz leta 1935. Schottenring velja sicer za enega najstarejĹĄih nemĹĄkih dirkaliĹĄÄ? (22. julija 1925).

VeÄ? o dogodku si boste lahko prebrali v naslednji ĹĄtevilki.

SUBOTICA

udeleĹžencev brezplaÄ?ne veÄ?dnevne prireditve, ki se je odvijala na podroÄ?ju celega Kosova, z noÄ?itvami v luksuznih hotelih z izvrstno kulinariko, je bilo pribliĹžno 160. NaĹĄ Martin je bil prvi Slovenec, ki se je udeleĹžil tega relija, z vozilom BMW Isetta. Prijatelj iz Beograda Boban z avtomobilom Triumph, pa prvi, ki si jo kot Srb upal v to nemirno novo nastalo drĹžavo, kjer za red ĹĄe vedno skrbijo mednarodne Ä?ete UNPROFOR-ja. Organizator je pogreĹĄal le udeleĹžence z motocikli. Za drugo leto so obljubili ÂťmegÂŤa prireditev, s traso v sosednjo Albanijo in nazaj. Mi gremo, kaj pa vi?

VeÄ? informacij dobite na naslovu: www. odtimerclubprizren.com!

KLUB "VAGABUND" IN KONJIĹ KI OLDTIMER KLUB "JEKLENI KONIÄŒEK" V SVAMZ sta se vÄ?lanili dve novi druĹĄtvi: mednarodno motociklistiÄ?no druĹĄtvo "Vagabund International" iz Celja, ki ga vodi g. Boris Pratnekar, legenda slovenskega motoristiÄ?nega novinarstva, in klub iz Slovenskih Konjic "Jekleni KonjiÄ?ek", ki ga vodi g. Ĺžupnik JoĹže Vogrin.

Oba kluba bomo predstavili v naslednji ĹĄtevilki naĹĄe revije.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

Kljub temu, da smo vabilo na sreÄ?anje starodobnikov v vojvodinsko prestolnico Subotica v Srbiji dobili pravoÄ?asno, se je sreÄ?anja udeleĹžila le manjĹĄa skupina iz Slovenije. Izjemno lepa mednarodna prireditev je bila tokrat Ĺže dvanajsta po vrsti. UdeleĹžili so se je tudi MadĹžari, nekaj Hrvatov in Nemcev. K odliÄ?nemu razpoloĹženju je pripomoglo Ä?udovito vreme, neomejene koliÄ?ine pijaÄ?e za klubskim ťankomÂŤ

organizatorja in odliÄ?na kulinarika. Krona prireditve je bila sveÄ?ana podelitev pokalov, ki je potekala v mestni hiĹĄi obÄ?ine Subotica, za katero pravijo, da je verjetno najlepĹĄa obÄ?ina v Evropi. Srbski kolegi nas ponovno vabijo naslednje leto, na veÄ?dnevni reli od Subotice do ÄŒrne gore, Jadranskega morja in nazaj.

e e e k k k HZV 1HZV 1HZV HZV Ä? Ä? Ä?V 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZ i i v v V 1HZV no no

HZV ZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1HZV 1

PRVO SREÄŒANJE MOTORISTK

MOTO KLUB BISTRC

ÄŒlanice MK Ĺ paron riders so organizirale prvo sreÄ?anje motoristk. PribliĹžno 30 predstavnic neĹžnega spola se je na pot z motorji podalo Ĺže dopoldne. Zbrale so se blizu Slovenske Bistrice, od koder so se peljale v Celje do Ĺ entvida, kjer so bile gostje MK Ĺ paron riders. Slednji so jih resniÄ?no dostojno pogostili in okrepÄ?ali s hrano in pijaÄ?o. Motoristkam se je pridruĹžila tudi naĹĄa Ä?lanica Friderika Romih iz Ĺ entjurja, sicer blagajniÄ?arka KSSD. (druga z leve)

Fotografije so nastale na 7. Moto zboru Moto kluba Bistrc, ki je potekal 5.6.2010 na trasi Ilirska Bistrica-Potok-NovokraÄ?ineTrpÄ?ane-Jasen-Ilirska Bistrica. UdeleĹžilo se ga je 52 vozil (70 voznikov in sovoznikov).

Poskrbljeno je bilo za oglede etnoloĹĄkih zbirk (muzeja v Jasenu in Hodnikovega mlina v Ilirski Bistrici), hrano, pijaÄ?o in glasbo.

Moto klub Bistrc Ĺže vrsto let sodeluje z VDC Koper in VDC Ilirska Bistrica, letos ob posebni priloĹžnosti - 15. Poletnih drĹžavnih igrah Specialne olimpiade Slovenije, 11.-13. Junija v Kopru. ZadolĹženi smo bili za prevoze udeleĹžencev med prireditvenimi lokacijami s starodobnimi vozili. Sodelovali so varovanci iz vse Slovenije; 53 ekip (50 iz Slovenije in 3 iz tujine), pribliĹžno 300 udeleĹžencev, od tega 30 varovancev iz Ilirske Bistrice. Na pobudo Moto kluba Bistrc so se olimpiade udeleĹžili tudi Ä?lani drugih zvez starodobnih vozil.

Pozor ! velika novost konÄ?no sedeĹži za

motorna kolesa Pretis gume posebne izdelave

GostiĹĄa Tone, Bevke 117, 1358 Log pri Brezovici, 041 210 603 =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

avtoZGODOVINA prevod pisarna SVAMZ

V SLUŽBI

Ne morem si kaj, da ne bi zdaj, ko se s skupino kolegov odpravljamo v Rusijo, malce pobrskal po zgodovini te deĹžele. Zanimal me je zaÄ?etek avtomobilizma v Rusiji in kot nalaĹĄÄ? mi je priĹĄel pod roke Ä?lanek sicer objavljen januarja v reviji Mercedes-Benz Classic.

V skrajĹĄanem prevodu izvemo, da njegovo veliÄ?anstvo Nikolas II., car vseh Rusov, ni bil kaj preveÄ? naklonjen tehniÄ?nim novotarijam in je rajĹĄi uporabljal klasiÄ?ne preizkuĹĄene vozove na konjsko vprego. AmeriĹĄki predsednik Theodore Roosvelt je carja celo obdaril z American Columbia elektromobilom Ĺže leta 1902, ki pa je ostal nerabljen v kotu carskega konjskega hleva. Prvo neuspelo voĹžnjo je doĹživel na parnem vozilu dvornega Ä?astnika barona Vla-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

dimira von Fredericha. Na dvor sta se vrnila peĹĄ, kar se pa takrat nikakor ni spodobilo za carja vseh Rusov. Pa vendar se je car imel ob priloĹžnosti obiska svojega sorodnika velikega vojvode Ernesta Louisa Hesseja v NemÄ?iji popeljati na prvo uspeĹĄno voĹžnjo z njegovim avtomobilom. VoĹžnja, dolga kar 25 km, na avtomobilu znamke Adler, ki je potekala brez kakrĹĄnih koki teĹžav iz Frankfurta v Mainu do Darmstadta, je carja prepriÄ?ala, da je vstopil v svet avtomobilizma. Medtem je princ Vladimir Orloff Ĺže dobil leta 1904 naroÄ?enega Mercedesa. S carjem sta si privoĹĄÄ?ila 9. junija izlet iz carjeve poletne rezidence do palaÄ?e Gatchin ter nazaj, skupno sta torej prevozila 60 km.

NavduĹĄen nad voĹžnjo je povabil tudi cesarico, da je prisedla. Princ Orloff je bil zadolĹžen za

opravljanje ĹĄoferske sluĹžbe v priÄ?akovanju, da prispe prvi naroÄ?eni avtomobil za carja: Mercedes seveda.

Kmalu pa se je carju porodila zamisel o ustanovitvi Carske avtomobilske eskadrilje. Nemudoma je bilo poslano ĹĄe naroÄ?ilo za tri Mercedesova vozila, ki so prispela v S. Petersburg kmalu. Pisalo se je leto gospodovo 1905.

Bili so to Mercedesi s po 45HP s karoserijami sedan in landaulet v rdeÄ?i, temno modri ter zeleni barvi.

Naslednje leto so se v zimski palaÄ?i v S. Petersburgu, na gradu Peterhof v Tsarskoje selo, v poletni rezidenci Gatchina in v rezidenci Livadija na Krimeji, priÄ?ela gradbena dela pozi-

ZGODOVINAavto

CARJA

Naprodaj za 5.500.000 EUR

dave carjevih avtomobilskih garaĹž. Za carjeve avtomobile se je skrbelo tako, kakor poprej za Ĺžlahtna Ĺžrebeta. Princ Orloff je postal glavni in odgovorni za vsa carjeva vozila. Kmalu so se naroÄ?ili ĹĄe luksuznejĹĄi mercedesi ter celo nekaj francoskih avtomobilov, kot so DelaunayBelleville. Avtomobilov je bilo toliko, da se je moralo kar 26 mladeniÄ?ev izuÄ?iti za poklicne ĹĄoferje in biti stalno na razpolago samemu carju oziroma dvorskemu osebju. Tu gre omeniti mladega francoza Adolpheja Kegresseja, ki se je kot mlad inĹženir naselil v S. Petersburgu ter po opravljanju razih sluĹžb na priporoÄ?ilo princa Orloffa znaĹĄel v vlogi osebnega carjevega ĹĄoferja. Denarja in prostega Ä?asa je tedaj bilo oÄ?itno na pretek in tako je ing. Kegresse izdelal tedaj verjetno prvi avtomobil, ki je bil

kos voĹžnji po snegu, spomladanskemu blatu ter tam, kjer so vsa obiÄ?ajna vozila pogreznila.

Izumil je veriĹžni pogon oziroma zadnje kolo je nadomestila veriga iz gumiranega traka. Tako opremljen avtomobil je pozimi leta 1913 prevozil 1 km v 57, 8 sekunde, kar pomeni pribliĹžno 60 km na uro. Njegov izum je bil zaĹĄÄ?iten s patentom v Rusiji in v Franciji. Car Nikolas se ni nikoli nauÄ?il ĹĄofirati je pa poskrbel, da je njegov sin in naslednik prestola Ĺže pri desetih letih dobil pravi pravcati avtomobilÄ?ek znamke Peugeot-bebe. S to sanjsko igraÄ?o, ki si jo ĹĄe danes le redko kdo lahko privoĹĄÄ?i, je lahko brezskrbno vozil in se uÄ?il ĹĄofiranja po parkih okoli carjevih rezidenc. Po dveh letih izkuĹĄenj je Ĺže obvladal prava oÄ?etova vozila. PriÄ?etek I. svetovne vojne je botroval nakupu ĹĄe marsika-

terega specialnega vozila, tudi takih, ki so bili opremljeni s kuhinjami ter drugimi pripomoÄ?ki. Sled sovraĹžnosti z NemÄ?ijo so na dvor prispeli Renault Pakard Rolls-Roice ter nazadnje tudi Ĺže v Rusiji izdelani Russo-Balt. Ko je bil car prisiljen v abdikacijo, se je v njegovih hlevih leta 1917 nahajalo, po nam znanih podatkih, 56 luksuznih avtomobilov.

Oktobrska revolucija ter poboj carja z druĹžino so iz zgodovine znani. Neznano pa je, kam je izginila celotna carjeva eskadrilja avtomobilov. Ohranjen ni niti eden. Gledamo lahko le fotografije vozil nekoga, ki je bil tako bogat, da jih je imel toliko, kakor noben drug vladar tedaj na svetu. =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

avtoNEOKLASIKA

Martin Cvilak

O neoklasikih, replikah in mojih izkuĹĄnjah s starodobniki Danes je tudi marsikateri neoklasik in replika Ĺže starodobnik. O teh avtomobilih je razmeroma malo znanega in napisanega. Ker gre tudi pri tem za podroÄ?je ohranjanja tehniÄ?ne kulture, sem se odloÄ?il napisati ta prispevek.

NeoklasiÄ?ni avtomobili niso nujno stoodstotne replike znanih modelov iz tridesetih let prejĹĄnjega stoletja. ÄŒeprav imajo videz le-teh, so se izdelovali med 50. in 80. letom predvsem v ZDA, v Evropi pa najveÄ? v Angliji. TehnoloĹĄko so bili naprednejĹĄi, upravljanje z njimi laĹžje in varnejĹĄe, voĹžnja udobnejĹĄa. Nekateri neoklasiki (Zimmer itd.) se maloserijsko proizvajajo v ZDA ĹĄe danes, a so vsaj zame preveÄ? ameriĹĄko ÂťnaÄ?iÄ?kaniÂŤ in zelo dragi, saj dosegajo cene med 100.000 in 300.000 â‚Ź.

Oboji, neoklasiki in replike, imajo poleg tehnoloĹĄkih predvsem finanÄ?ne prednosti za tiste ljubitelje,

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

ki ne vlagajo svoja sredstva v zbirke starodobnih avtomobilov. ÄŒe imamo takĹĄen avto, ga vzdrĹžujemo in obÄ?asno vozimo na sreÄ?anjih starodobnikov.

Gre za osebni hobi, ki pa takĹĄnemu starodobniku podaljĹĄuje Ĺživljenje, s tem se tudi ohranja del tehniÄ?ne kulture neke drĹžave. Menim, da je takĹĄnih imetnikov najveÄ?. ÄŒeprav so ti avtomobili tudi Ĺže starodobniki, stanejo bistveno manj kot originalni modeli, niso zelo zahtevni glede vzdrĹževanja in nabave rezervnih delov ter so brez posebnih varnostnih prijemov lahko prisotni na marsikaterem starodobniĹĄkem dogodku. ÄŒe ima nekdo Mercedes 540K Special Roadter iz leta 1938, ga zagotovo ne bo vozil naokoli, saj zaradi svoje cene in redkosti sodi v muzej ali celo v trezor in ne na cesto.

Ne dolgo nazaj je Bernie Ecclestone svojega 540K Special Roadster prodal na draĹžbi za 6 milijonov dolarjev!

Kakor koli, neoklasiki in tudi replike so paÄ? ljubiteljski primerki, ki svojim lastnikom ob veselju do voĹžnje nudijo estetske uĹžitke, tako kot to lahko nekaterim nudi novo stilno pohiĹĄtvo, klasiÄ?ni izgled hiĹĄe ... A tudi pri avtomobilih je seveda neka meja med kiÄ?em in estetetiko, med dragim in dostopnim. Gre tudi za stvar okusa, o Ä?emer pa se naÄ?eloma ne razpravlja, saj imajo vsake oÄ?i svojega ÂťmalarjaÂŤ, kot radi reÄ?emo. Mirno lahko napiĹĄem, da tako neoklasiki kot replike ne sodijo med statusne simbole, saj si takĹĄne avtomobile lahko privoĹĄÄ?ijo tudi ĹĄtudenti in upokojenci.

Kogar zanimajo takĹĄni avtomobili, naj na spletnem portalu Google odtipka Âťneoclassic car historyÂŤ, pa bo lahko ogromno izvedel in laĹžje presojal. Ĺ e posebej sta zanimivi belgijska internetna stran: http://users.telenet.be/citrobe/neoclUSA.htm

NEOKLASIKAavto

Originalni Mercedes 540K Special Roadster 1936–193. Izdelanih je bilo manj kot 30 primerkov, izkljuÄ?no po posebnem naroÄ?ilu. Na draĹžbah dosega cene 5–6 milijonov â‚Ź.

in internetna stran nemĹĄkega kluba starodobnih replik (ORC-Oldtimer Replica Club): http:// www.orc-deutschland.de

Replika 540K Special Roadster, proizvedena leta 1986 v mali butiÄ?ni tovarni Classic Factory v Kaliforniji. Po navadi jih izdelajo nekaj sto. TakĹĄne in podobne replike si lahko privoĹĄÄ?i marsikdo, saj se cene gibljejo med 10.000 in 20.000 â‚Ź.

Te replike imajo praviloma vgrajen GM ali Fordov osemvaljnik z avtomatskim menjalnikom. Karoserije so pritrjene na ĹĄasije in so iz plastike, ojaÄ?ane s steklenimi vlakni.

vi originalov izdelanih neoklasikov, lahko podatke dobijo v knjigi z naslovom: Mike Lawrence: A to Z of Sports Cars 19451990 (The encyclopedic Guide to more than 850 Marques and thousands of Models), izdana v Angliji leta 1991.

Bay View Books Limited, Motorbooks, ISBN 1-8709-81-8.

Na strani 255 je tudi slika in kratek opis avtomobila Phillips Berlina 1981.

NeoklasiÄ?ni avtomobil Phillips Berlina Coupe iz leta 1981, s karoserijo proizvedeno po vzoru Mercedesov 500K in 540K v butiÄ?ni tovarnici Phillips Motors Corp. na Floridi. V osnovi je avto chevrolejeva korveta C3 (Cherlovet Corvette). Teh avtomobilov je bilo izdelanih v treh letih okoli 200, in sicer na kompletno opremljenih novih korvetinih podvozjih. Danes se tu in tam pojavi kakĹĄna Berlina po ceni med 10.000 in 60.000 â‚Ź.

Podobno primerjalno slikovno gradivo lahko najdemo na internetu za znane modele jaguarjev, MG-jev, Fordov A in T, astonmartinov, austinhelijev, porĹĄejev in celo ferarijev. Cene originalov so tudi pri teh avtomobilih astronomsko visoke, medtem ko si oldtajmersko repliko ali neoklasika lahko omislimo skoraj vsi, ki imamo veselje voziti starodobnike ter z njimi spoznavati ceste in kraje, kamor po navadi nikoli ne zaidemo.

Tisti, ki jih zanima podroÄ?je redko omenjenih ĹĄportnih avtomobilov, njihovih replik in na osno-

Dokler sam nisem imel neoklasika, sploh nisem vedel, koliko raznih modelov je na trgu. Da bi bralci tega prispevka dobili predstavo o tem segmentu avtomobilske proizvodnje, prilagam tabelo veÄ?ine znanih znamk replik in neoklasikov. Na spletni strani SVAMZ lahko poiĹĄÄ?ete elektronsko obliko tega Ä?lanka. S klikom na posamezni model se vam prikaĹže fotografija in nekaj tehniÄ?nih podatkov z zgoraj omenjene belgijske spletne strani.

Evropske replike: Ć” Alfa Apal Forum Morgan Amazon Desande Lenham.H Panther Stimula Ć” Suncar Lomax Sbarro Saga Lynx Replike in neoklasiki Mercedesov: Ć” Forum Berlina Marlene Excalibur Baron SSK The Original Mercedes 500K Ć” Sbarro AmeriĹĄki neoklasiki: Ć” DeCourville Excalibur Diamante Creusere Phantom Di Napoli Diamond Ć” Moselle Johnson Chrysler Zimmer Classic GoldenEagle Gatsby Archer Ć” Griffin Clenet Doval Dante Sparks Spartan Tiffany Wasil Corsair AmeriĹĄke replike: Ć” Deusenbergh Bugatti Auburn Ford Cord

Ko sem pred petimi leti doÄ?akal upokojitev, sem si zaĹželel, da bi poleg svojega dolgoletnega konjiÄ?ka fotografiranja in zbiranja starih fotoaparatov, spet imel starodobnika. Ĺ˝e leta 1964, ko sem se prviÄ? zaposlil, sem si kot svoj prvi avto omislil predvojni kabriolet Ĺ kodo Popular iz leta 1938.

Moj prvi starodobnik leta 1966 – Ĺ koda Popular 1938 (prodan leta 1968) Celo leto sem ga obnavljal in ga konÄ?no tudi registriral. UdeleĹžil sem se prvega starodobniĹĄkega relija v takratni ÂťJugiÂŤ, ki ga je organizirala Ä?asopisna hiĹĄa Tedenska Tribuna, in sicer na trasi Ljubljana–Velenje Ljubljana. Ko sem se kasneje vrnil s sluĹženja vojaĹĄkega roka in se poroÄ?il, je moja ĹĄkodica morala v prodajo. Stanovanje, druĹžina in sluĹžba so zahtevali celega Ä?loveka in o starodobniku so ostali le spomini ter nekaj fotografij.

Kot Ĺže reÄ?eno, sem se po upokojitvi odloÄ?il nabaviti starodobnika, ki bi mi bil v veselje. Pregledal sem celo goro revij, knjig in internetnih ponudb ter se odloÄ?il, da pridejo v poĹĄtev le avtomobili, ki niso starejĹĄi od 30 let. V petih desetletjih sem namreÄ? prevozil veliko kilometrov brez nesreÄ?e ter na lastni koĹži obÄ?util, da morajo biti avtomobili primerno opremljeni in gume odliÄ?ne, Ä?e se ĹželiĹĄ varno pre=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

avtoNEOKLASIKA vaĹžati v Ä?edalje hujĹĄem prometu. Zaradi varnosti sem Ĺželel imeti starodobnika, ki Ĺže ima disk zavore in dvokroĹžni zavorni sistem, glede udobja pa servo ojaÄ?evalnik ter klimatsko napravo. Moram pa poudariti, da starodobnika nikoli nisem potreboval za vsakodnevno voĹžnjo. Moje starodobniĹĄke zahteve so v glavnem izpolnjevali okoli 30 let stari ameriĹĄki in nekateri angleĹĄki avtomobili.

Ob tem dodajam ĹĄe zanimivost: ameriĹĄki avtomobili izdelani za Kalifornijo, so morali imeti obvezen katalizator Ĺže v 70. letih prejĹĄnjega stoletja!

Po dolgem premisleku sem se odloÄ?il za jaguarja XJ S3 Souvereign, limuzino iz leta 1982. Zdelo se mi je, da se bo tudi moja boljĹĄa polovica oz. sovoznica rada vozila z njim na razna starodobniĹĄka sreÄ?nja, kajti udobje, varnost in ohranjenost tega avtomobila so bili odliÄ?ni. Avto je ves Ä?as imel le en lastnik v NemÄ?iji. Tudi cena je bila primerna, saj je v NemÄ?iji starodobno vozilo tisto, ki dopolni 30 let, v Sloveniji pa 25. Cena tega jaguarja serije 3 je bila precej niĹžja od le nekaj let starejĹĄega jaguarja serije 2, ker mu je do starosti 30 let manjkalo ĹĄe 5 let. In tako sva se z Ĺženo veselo zaÄ?ela udeleĹževati starodobniĹĄkih izletov.

Moj drugi starodobnik leta 2007 – Jaguar XJ 12V Souvereign 1982 (naprodaj) A, glej ga zlomka, nekega dne sem sluÄ?ajno dobil ĹĄe ponudbo za starodobnika iz Amerike. PovpraĹĄevanja sem namreÄ? po internetu poĹĄiljal kar nekaj mesecev, preden sem kupil jaguarja. Ĺ lo je za ponudbo avtomobila, za katerega ĹĄe nikoli nisem sliĹĄal – Phillips Berlina Coupe, letnik 1981, in sicer t. i. neoklasik na osnovi mercedesa 540K iz leta 1938.

Ko sem pogledal vse slike, ki jih je posredovala trgovina, ki Ĺže desetletje in veÄ? prodaja izkljuÄ?no le replike in neoklasiÄ?ne avtomobile, sem se takoj odloÄ?il. Bila je to ljubezen na prvi pogled. NamreÄ?, mercedesa 500 in 540K sta bila Ĺže od nekdaj avtomobila mojih sanj, a Ĺžal le sanj. Avto je bil ĹĄportni, tako kot moja ĹĄkodica iz ĹĄtudentovskih Ä?asov.

Takoj sem poklical lastnika trgovine in se dogovoril o nakupu. Verjel sem mu na besedo, da je to redek avtomobil, da je v dobrem stanju, vozen in sposoben vkljuÄ?itve v moderni promet. Ĺ lo je namreÄ? za posebno obliko korvet C3, ki jih je malo podjetje na Floridi proizvedlo le 200 v letih od 1979 do 1983. V tistih Ä?asih so zaÄ?eli izdelovati precej bolj znane neoklasike Excaliburje, in sicer prav tako na tovarniĹĄko novih C3 podvozjih. Excaliburja sem prviÄ? videl pred leti, ko sem bil na sluĹžbeni poti v ZDA. Pritegnil je mojo pozornost, a mi nikoli ni bil vĹĄeÄ?, saj se mi je zdel preveÄ? ÂťnaÄ?iÄ?kanÂŤ. Phillips pa je ohranil podobo in mere mercedesa 540K spe-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

cialnega roadsterja, le da je imel namesto platnene strehe snemljivo stekleno streho (T hardtop), kar se mi je zdela varnostno odliÄ?na reĹĄitev, pa ĹĄe avto lahko v minuti spremenim v kabriolet, Ä?e vreme to dopuĹĄÄ?a.

VeÄ? o tem avtomobilu sem napisal v SVAMZ revijah Avto Motor Classic ĹĄt.:17/2007 in 21/2008.

Danes, ko teÄ?e Ĺže Ä?etrto leto odkar vozim ta avto, sem z njim izredno zadovoljen. Za svojega jaguarja pa brez neke velike nuje iĹĄÄ?em novega lastnika, ki bo ljubiteljsko skrbel zanj in ga ohranil v Sloveniji. ÄŒe v Sloveniji ne najdem primernega kupca, bo ta avto Ä?ez dve leti, ko bo imel 30 let, verjetno zanimiv starodobnik v EU, a seveda takrat za drugo ceno.

Moj tretji starodobnik leta 2009 – Philips Berlina Coupe 1981 (posebna izvedba Corvette C3), neoklasik narejen po vzoru na Mercedes 540 K Special Roadster iz leta 1938.

6 .252ã

3URJUDP VSODYDUMHQMD

6SUHMHP Y SULVWDQX LQ SRJRVWLWHY V NUXKRP VROMR WHU GRPDþLP åJDQMHP 3ULþHWHN SORYEH V SUHGVWDYLWYLMR ÀRVDUMHY =DQLPLY

]D. ,0 , 6 3/ $ 9$ 5-½, 1$ '5$9,

7SVAMZdogodki

,=/(

$ 1

1 $ ' &(/

Na Koroškem je fajn!

JODVEHQL LQ ]DEDYHQ DQLPDFLMVNL SURJUDP ÀRVDUVNL NUVW SRJRVWLWHY V WUDGLFLRQDOQR ÀRVDUVNR PDOLFR JRODå SR OHQWD ]DEHOMHQD ] JUXPSL NUXK ÀRVDUVND NDYD ]D GREUR YROMR JODVER LQ VWUHåER SRVNUELMR ÀRVDUML ÀRVDUVNH IUDMOH LQ PX]LNDQWL ] ]DQLPLYLP DQLPDFLMVNLP SURJUDPRP

ƐŽďŽƚĂ͕ ϳ͘ϴ͕͘ Žď ϭϭ͘ϬϬ͖ ŶĞĚĞůũĂ͕ ϭϱ͘ϴ͕͘ Žď ϭϱ͘ϬϬ͖ ŶĞĚĞůũĂ͕ ϴ͘ϴ͕͘ Žď ϭϬ͘ϬϬ͖ ēĞƚƌƚĞŬ͕ Ϯϲ͘ϴ͕͘ Žď ϭϭ͘ϬϬ͖ ƐŽďŽƚĂ͕ ϭϰ͘ϴ͕͘ Žď ϭϰ͘ϬϬ͖ ƐŽďŽƚĂ͕ Ϯϴ͘ϴ͕͘ ϭϰ͘ϬϬ͖

ƚŽƌĞŬ͕ ϯϬ͘ϴ͕͘ Žď ϭϰ͘ϬϬ͖ ƐŽďŽƚĂ͕ ϭϭ͘ϵ͕͘ Žď ϭϰ͘ϬϬ͖ ƐƌĞĚĂ͕ ϮϮ͘ϵ͕͘ Žď ϭϮ͘ϬϬ͖ ƐŽďŽƚĂ͕ Ϯϱ͘ϵ͕͘ ϭϰ͘ϬϬ ƉĞƚĞŬ͕ ϯ͘ϵ͕͘ Žď ϭϱ͘ϬϬ͖ ƉĞƚĞŬ͕ ϭϳ͘ϵ͕͘ Žď ϵ͘ϬϬ͖ ƐƌĞĚĂ͕ ϴ͘ϵ͕͘ Žď ϭϰ͘ϬϬ͖ ƐŽďŽƚĂ͕ ϭϴ͘ϵ͕͘ Žď ϭϰ͘ϬϬ͖

E ͗ ^W> s Z: E: WK Z </ Z s/͗ ϭϵ͕ϱϬΦ ͬ K^ /

E ͗ EK E sE/ / > d͗ Ϯϯ͕ϱϬΦ ͬ K^ /

,QIR LQ UH]HUYDFLMH 7HO 0 ( PDLO LQIR#VSODYDUMHQMH FRP ZZZ VSODYDUMHQMH FRP ZZZ QDNRURVNHP VL .29,16., ,='(/., *$/9$1,=$&,-$

VZMETI

+/6).!42!$%º

,%3./º"2$/º º º62(.)+! ºº 4EL º º ºº&AKS º º

*DOYDQL]DFLMD LQ REGHODYD NRYLQVNLK SUHGPHWRY

2JUDMH VWRSQLåĀQH EDONRQVNH RJUDMH IUDQFRVNLK RNHQ «

EUXåHQMH SROLUDQMH QLNODQMH NURPDQMH FLQNDQMH

.DUQLVH PL]H

5RPDQD =UQHF V S +UXåHYVND /MXEOMDQD 7HO )D[ ( SRåWD LQIR#]UQHF FRP ,QWHUQHW ZZZ ]UQHF FRP

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

avtoZGODOVINA

(povzeto po: Manfred Gantenbrink, Renault- Alpine â&#x20AC;&#x201C; Freunde, Alpine Post)!

Ogledalce, ogledalce na steni povej, kdo ima najlepĹĄi A 110 v deĹželi tej?

Ivo Prohaska iz DomĹžal je mladosten 63-letni Ä?lan SVAMZ, ki ponosno vozi edino to vozilo v Sloveniji. Ĺ˝e nekaj let je Ivo tudi Ä?lan zdruĹženja Alpine Renault. LjubeÄ?e skrbi za svoje vozilo in se redno udeleĹžuje njihovih sreÄ?anj.

Do leta 1967 je Ĺživel v Ĺ vici ter delal kot mehanik pri GM-Opel. Po vrnitvi v Slovenijo je Ĺživel najprej v Mariboru, kmalu se preselil v DomĹžale, kjer danes vodi delavnico za servisiranje avtomobilov Volvo.

Od nekdaj je gojil skrito ljubezen do Renaultovih ĹĄportnih avtomobilov, sploh Alpine. Pravega denarja za nakup tega prestiĹžnega Ĺžrebca ni bilo, vse do dne, ko mu je 84-letna mati umrla in mu zapustila stanovanje. Z izkupiÄ?kom od prodaje se je odloÄ?il, da ji postavi najlepĹĄi spomenik, ki ga

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

bo imel vsak dan ob sebi ter ga bo spominjal nanjo.

Kupil je Alpino!

Z denarjem v torbi se je podal po NemÄ?iji na intenzivni lov za avtomobilom njegovih sanj Alpine A110. Z iskanjem je nabiral izkuĹĄnje in doĹživljal, da so ga hoteli veÄ?krat oslepariti.

Tak avtomobil je takrat stal od 25.000 â&#x201A;Ź in veÄ?, tudi v najslabĹĄem moĹžnem stanju. Na eni od povratnih voĹženj, na avtocesti Innsbruch â&#x20AC;&#x201C; Kufstein, je naletel na avtomobil Alpino A310 z motorjem V6, z registrsko oznako Munchen. Uspel ga je le fotografirati. SreÄ?a se mu je nasmejala nekaj kilometrov naprej na poti proti domu, ko se je ustavil na bencinski Ä?rpalki. Tam je bil parkiran prav ta avtomobil. Od lastnika je izvedel, da je

podoben avtomobil v ĹĄe kar solidnem stanju na prodaj pri njegovem znancu in to za 28.000 â&#x201A;Ź. Po ogledu avtomobila se je kmalu odloÄ?il za nakup, ampak ni zdrĹžal, da ga ne bi predelal po svojem okusu. NaĹĄemu Ivu je paÄ? originalnost na drugem mestu, na prvem pa uĹžitek! Zamenjal je platiĹĄÄ?a s platiĹĄÄ?i znamke Gotti 195/13 + 225/13 Dunlop, tudi sedeĹži so bili zamenjani z bolj ĹĄportnimi in nenazadnje tudi motor z motorjem modela A5 s spremenjenimi glavami cilindra ter dvojnim Weber uplinjaÄ?em. Avtomobil je opremil s 5-stopenjskim menjalnikom.

Skratka, Ivo je postavil svoji mami enega najdraĹžjih spomenikov daleÄ? naokoli (povzeto po: Manfred Gantenbrink, Renault- Alpine â&#x20AC;&#x201C; Freunde, Alpine Post)!

Oglejte si fotografije!

ZGODOVINAavto

Kratka zgodovina Alpine: Ć&#x201D; 1922 - 17. maja se rodi Jean RĂŠdĂŠlĂŠ v Dieppe na Nizozemskem. Njegov oÄ?e dela za Renault kot preizkusni inĹženir vozil.

Svet avtomobilizma ga navduĹĄuje Ĺže od malih nog. Ć&#x201D; 1946 - Jean RĂŠdĂŠlĂŠ konÄ?a trgovsko ĹĄolo, po konÄ?ani ĹĄoli ustanovi Dieppe podjetje, ki ga poimenuje "SociĂŠtĂŠ des Grands garages de Normandie", kjer prodaja Renaultova vozila.

Vmes pripravlja svojega Renault 4CV, s katerim se namerava udeleĹžiti lokalne dirke (prve se udeleĹži leta 1950), kmalu zatem Ĺže tekmuje na Rally Monte Carlo, kjer je zelo uspeĹĄen. Ć&#x201D; 1953 - Renault prosi RĂŠdĂŠlĂŠ, da pripravi pet dirkalnih vozil za tekmovanje na Mille Miglia. Sodelujejo zelo uspeĹĄno: vozila so dosegla prva mesta v svojih kategorijah. Ć&#x201D; 1954 - Jean RĂŠdĂŠlĂŠ in prijatelj Louis Pons zmagata na Coupe des Alpes na predelanem in izboljĹĄanem 4CV. V spomin na zmago poimenuje svoje novo podjetje "SociĂŠtĂŠ des Automobiles Alpine", kjer se odloÄ?i delati in razvijati dirkalna vozila. ZaÄ?ne z Alpine

A106 Mille Milles, ki je bil med najbolj atraktivnimi na avto-salonu ÂťParis SalonÂŤ leta 1954. Ć&#x201D; 1960 - predstavi ĹĄirĹĄi javnosti model A108, pod imenom ÂťBerlinette Tour de FranceÂŤ, prav tako na pariĹĄkem avto-salonu.

Znameniti A110 model bo izhajal prav iz tega modela. Ć&#x201D; 1962 - Model A110 predstavi javnosti v Parizu. Istega leta predstavi Renault R8: vse kljuÄ?ne dele v Alpini, kot so na primer zavore in vzmetenje izhajajo iz renaultovega modela R8. Ć&#x201D; 1965 - A110 opremi z 1300 ccm motorjem, ki je osnovan po Gordinijevem motorju. Ć&#x201D; 1966 - Preneha s proizvodnjo A108. Ć&#x201D; 1969 - Uporabi motor Renault R16, da predstavi trgu Alpino A110 z 1600 ccm. Ć&#x201D; 1970 - Renault prevzame veÄ?ino Alpine. Ć&#x201D; 1971 - Alpine zmaga na mednarodnem ÂťRally ChampionshipÂŤ z modelom A110.

Model A310 predstavi na Genevskem sejmu vozil. Ć&#x201D; 1973 - Alpine z A110 postane svetovni prvak. Ć&#x201D; 1974 - Za nove modele 1600 SX, SI in

SC Alpina razvije nov sistem vzmeti, ki jih predstavi z modelom A130, naslednikom A110.

Alpinin tovarniĹĄko zgrajen tekmovalni Renault 17 Gordinis pridobi vso javnost na ÂťRegardless Rally - World Rally Championship RoundÂŤ v Michiganu USA. Dejstvo, da francoska vlada prepove cestnohitrostne dirke, zelo moÄ?no vpliva na samo Alpinio poslovanje. Ć&#x201D; 1975 - ZadnjiÄ? z A110 odpeljejo reli. Ć&#x201D; 1977 - Julija Alpine preneha s proizvodnjo A110. Zadnja Berlinette je zelena 1600 SX. Sicer so bili sklenjeni dogovori o sodelovanju z bolgarskimi, ĹĄpanskimi in mehiĹĄkimi druĹžbami, ki bi nadaljevale izgradnjo teh vozil, pa vendar nobena od Berlinette ni dosegala takĹĄne popularnosti ali uspehov kot Alpinine. Guy FrĂŠquelin v Alpine A310-V6 "Calberson" je sicer ĹĄe zmagal na francoskem drĹžavnem prvenstvu. Ć&#x201D; 1996 - Renault se odloÄ?i, da bo model A610 zadnja Alpine. Ć&#x201D; 2007 - Jean RĂŠdĂŠlĂŠ umre pri 85. letih. Ć&#x201D; 2007 - Renault se odloÄ?i, da bo obudil klasiÄ?ne Alpina modele.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

Besedilo in fotografije: Emil Ĺ terbenk

Mercedes klasik klub Slovenija

v prvi polovici leta 2010

V Ä?etrtem letu delovanja smo pri Mercedes klasik klubu Slovenija storili korak naprej na podroÄ?ju klubskega druĹženja. Osrednji dogodek klubskega Ĺživljenja ĹĄe naprej ostaja dvodnevno letno sreÄ?anje, dodali pa smo ĹĄe meseÄ?ne klubske voĹžnje, ki jih samoiniciativno organizirajo posamezni Ä?lani in smo jih zaradi praktiÄ?nih razlogov omejili na deset posadk. VeÄ? druĹženja v manjĹĄih skupinah zbliĹžuje Ä?lane iz razliÄ?nih krajev Slovenije.

Organizirali smo dve spomladanski voĹžnji: Savinjska in Ĺ aleĹĄka dolina ter Primorska (Sveti Peter nad Dragonjo). V drugem junijskem vikendu smo zelo uspeĹĄno organizirali in speljali letno sreÄ?anje â&#x20AC;&#x201C; Bohinj 2010.

Poleg tega smo v klubu za tehniÄ?nega sekretarja pridobili gospoda Frenka UdovÄ?a iz Ljubljane. Pripravljamo tradicionalni stenski koledar za leto 2011, ki ga bomo natisnili vsaj dva meseca prej, kot nam je to uspelo s koledarji za zadnji dve leti. Vsebinski in oblikovalski pristop je popolnoma nov, vendar naj do uradne predstavitve ostane preseneÄ?enje. V zadnjem letu smo znatno obogatili izbiro artiklov, ki jih krasi klubski logo (naĹĄitki, nalepke, polo majice, vetrovke, kape s ĹĄiltom, kovinske znaÄ?ke za maske hladilnikov â&#x20AC;Ś) ter jih je mogoÄ?e naroÄ?iti na klubskem spletnem naslovu: mercedeskks@gmail.com

Ĺ tevilo Ä?lanov ĹĄe vedno naraĹĄÄ?a.

Prva muzejsko obarvano spomladanska voĹžnja je potekala po Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini. Zaradi slabega vremena se je v nedeljo, 18. aprila zbralo pet posadk, katerih Ä?lani smo preĹživeli posebej pri-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

jetno nedeljo. Po zajtrku pri Gromski streli smo si ob odliÄ?nem vodenju gospe Grom ogledali Muzej motociklov na Vranskem. Nekaj po 11. uri smo se na poti proti Velenju ustavili pri gospodu Obermayerju na Polzeli in z njim pokramljali o izkuĹĄnjah pri obnavljanju njegovih starodobnih traktorjev. Ob traktorjih ima pod svojo streho tudi dve vozili s sre-

brno trikrako zvezdo â&#x20AC;&#x201C; Mercedesa 170 in Unimoga. V Velenju smo se spustili 180 m pod povrĹĄje, pokukali v prav vsak kot Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije in si Âťprivezali duĹĄoÂŤ z rudarsko malico.

Ogled tega muzeja je poslastica za ljubitelje tehniĹĄke dediĹĄÄ?ine. Enako velja tudi za lani odprti muzej usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju. Le-ta s svojo sodobno postavitvijo

MKKSsreÄ?anja in izleti

prinaĹĄa nov veter v prikaz stare tehnike in tehnologije ter ĹĄirĹĄi pregled dogajanj v zadnjih dveh stoletjih. Po ogledu ĹĄtirih muzejskih zbirk smo si zasluĹžili pozno kosilo, ki so nam ga postregli v prijetni domaÄ?i gostilni ÂťPri VidiÂŤ v Zavodjnah.

Od tam smo se Ĺže po temi odpeljali proti svojim domovom.

vsak postanek pripravil naÄ?rt parkiranja, promet pa so zelo uÄ?inkovito usmerjali bohinjski gasilci, za kar se jim posebej zahvaljujemo. Skoraj polovica udeleĹžencev je ostala ĹĄe drugi dan, ki je potekal precej bolj leĹžerno â&#x20AC;&#x201C; izletniĹĄko. Iz Stare FuĹžine smo se po Zgornji dolini odpeljali do Koprivnika in se sprehodili do Vodnikovega razglednika, odkoder se dobro

vidijo Bohinjska Bistrica, celotna Zgornja dolina ter Bohinjsko jezero in okoliĹĄke gore. Obiskali smo kmetijo v dolini Radovne na 700 m nadmorske viĹĄine in sreÄ?anje sklenili z nedeljskim kosilom v gostilni v Zgornji Radovni, preden pa smo se razĹĄli, smo Ĺže pripravljali naÄ?rte za naslednje letno sreÄ?anje.

V nedeljo, 23. maja, nas je v Sveti Peter (nad Dragonjo) povabil dr. Peter Voj. S parkiriĹĄÄ?a gostilne Idila v Padni (ob cesti Koperâ&#x20AC;&#x201C;Dragonja) smo se z naĹĄim gostiteljem odpeljali do Svetega Petra.

DruĹžina Voj nas je doÄ?akala v prijetnem okolju, na lokaciji, s katere je Ä?udovit pogled na SeÄ?oveljske soline, v posebno lepem vremenu pa se vidi daleÄ? po italijanski obali do GradeĹža in Lignana, celo do Dolomitov. Tudi naĹĄ Triglav je ob dobri vidljivosti videti Âťkot na kroĹžnikuÂŤ.

Seveda smo ljubitelji starodobnih vozil najveÄ?jo pozornost namenili zbirki Mercedesov SL in Mercedesu 170 Cabrio a.

NaĹĄe gospe so se bolj zanimale za skrbno urejeno zeleno okolje. Po okusnem mediteranskem kosilu, ki smo ga poplaknili z zelo pitnim lokalnim vinom, smo se sprehodili ĹĄe do Tonine hiĹĄe â&#x20AC;&#x201C; etnoloĹĄkega muzeja, kjer so nam domaÄ?ini zaupali nekaj skrivnosti o tradicionalnem pridobivanju olivnega olja v torkljah in o trdem Ĺživljenju njihovih prednikov.

5. sreÄ?anje Mercedes klasik kluba Slovenija se je odvilo pod taktirko Frenka UdovÄ?a. Na breg Bohinjskega jezera smo se pripeljali z 28 starodobnimi vozili. Program je bil pester, saj smo po kraljevem zajtrku v piceriji Don Andro s starodobno turistiÄ?no ladjico na elektriÄ?ni pogon pluli po Bohinjskem jezeru, za tem pa smo se z gondolo odpeljali na Vogel in uĹživali v Ä?udovitem razgledu na Julijce. Malo po 13. uri se je kolona odpeljala skozi Staro FuĹžino do Srednje vasi, kjer smo si privoĹĄÄ?ili skromno kosilo. Na poligonu osnovne ĹĄole v Bohinjski Bistrici smo zelo uspeĹĄno speljali spretnostno voĹžnjo, kjer so naĹĄi Ä?lani dokazali, da dobro obvladajo svoja dokaj velika vozila. Za sprostitev smo si ogledali ĹĄe muzej TomaĹža Godca. Proti veÄ?eru smo se odpeljali do Stare FuĹžine, kjer smo v penzionu Bohinj sreÄ?anje zakljuÄ?ili s podelitvijo priznanj in pokalov najuspeĹĄnejĹĄim tekmovalcem ter pristno domaÄ?o veÄ?erjo. Organizacija je bila naravnost odliÄ?na, saj je vse teklo popolnoma po naÄ?rtu. Gospod Frenk je za =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

sreÄ?anja in izletiDIRKE Besedilo: Andrej Pristov

GROSSGLOCKNER

19. junija je potekala dolgo priÄ?akovana dirka na visokogorski cesti na Grossglockner, sicer ena naprestiĹžnejĹĄih dirk za klasiÄ?ne motocikle v Evropi, izdelane pred letom 1962. Ĺ tart dirke je bil na 1140 m nadmorske viĹĄine, cilj pa na kar 2428 m.

Proga pa je merila 12,9 km, torej je bilo treba premagati 1383 m viĹĄinske razlike.

Dirke se je udeleĹžilo kar 190 udeleĹžencev iz veÄ?ine evropskih drĹžav, med katerimi so seveda prevladovali domaÄ?ini - Avstrijci, takoj za njimi pa so jim po udeleĹžbi sledili, ne boste verjeli, AngleĹži. Prireditvi primerni so bili tudi motocikli, med katerimi je bilo najveÄ? angleĹĄkih strojev, predvsem Norton International ter Manx, poleg njih pa smo lahko videli veliko ĹĄtevilo Rudge-ov in Velocette. Poleg omenjenih znamk so ÂťdirkaliÂŤ (sicer ne tako ĹĄtevilÄ?no, kot prej omenjene znamke) tudi Vincent Black Shadow, Bro-

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

ugh Superior SS 100, New Imperial GP ter Excelsior Manxman. Nikakor ne smemo zanemariti tudi izjemno hitrih trikolesnikov Morganov s svojimi impozantnimi JAP V-motorji, ki so med drugim postavili tudi najboljĹĄe Ä?ase, in sicer je najhitrejĹĄi potreboval (v izredno slabih vremenskih razmerah) nekaj sekund veÄ? kot 10 minut. Med ÂťcelinskimiÂŤ motocikli so najbolj izstopali neverjetno hitri predvojni ĹĄvicarski Motosacochi ter nemĹĄki BMW R57. Nedvomno pa je bil zvezda prireditve nemĹĄki DKW SS 250, ki ga je vozil dirkaÄ? slovenske ekipe C.R.T. ÂťSapcaÂŤ Jani Grom. Slovenijo sta zastopala ĹĄe Zorica Pristov na Triumph Tiger 90, ki je postavila najboljĹĄi Ä?as med Ĺženskimi tekmovalkami, ter Dejan Breznik na Manx Tritonu, ki pa je postavil najboljĹĄi Ä?as med Slovenci.

Tokratno prireditev je poleg izjemnih stro-

jev in velike udeleĹžbe zaznamovalo tudi vreme, saj je popoldan, v prvi polovici druge voĹžnje, zaÄ?elo moÄ?no sneĹžiti in to Ĺže na nadmorski viĹĄini okrog 1500 metrov, viĹĄje od 2000 metrov pa se je sneg prijemal ceste, tako da je moral posredovati sneĹžni plug! VoĹžnjo so na sreÄ?o prekinili, saj bi lahko priĹĄlo do poĹĄkodb tako strojev kot tekmovalcev. V dopoldanskem Ä?asu je skozi oblake nekajkrat pokukalo sonce, drugaÄ?e pa je veÄ? ali manj deĹževalo in tako je naziv, ki ga je letos k glavnem naslovu prireditve dodal organizator Thomas Fritsch, Isle of Man of the Alps, priĹĄel do izraza v popolnem smislu. Thomas, sicer dirkaÄ? na Norton Interantional, se je ob koncu zahvalil vsem in pozval na naslednji trophy, ki se bo zgodil leta 2012.

DIRKEsreÄ?anja in izleti

trophy 2010 oziroma zimske radosti v mesecu juniju

SneĹžni meteĹž med dirko

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

sreÄ?anja in izletiDIRKE Avtor: Dejan Breznik - Triton

Andrej Pristov, Triton 750

GRAB THE FLAG V skladu s cafe racerskim pregovorom: ÂťAnybody can ride a new motorcycle fast, but it takes a real skill and big balls to ride an old motorcycle fastÂŤ se je dirkaĹĄka ekipa C.M.O.C. kluba, sekcije Sapca, skozi dolge zimske mesece zagreto pripravljala na prvo letoĹĄnjo dirko starodobnih, dirkalnih motociklov Grab the Flag 2010. Dirke se vsako leto odvijajo na ĹĄtirih razliÄ?nih dirkaliĹĄÄ?ih, v razliÄ?nih obmejnih drĹžavah. Prva dirka se po pravilu odvija med prvomajskimi prazniki, in sicer na zahtevnem in zavitem madĹžarskem dirkaliĹĄÄ?u Panoniaring. LetoĹĄnja je potekala od 30. 4. do 2. 5. 2010. UdeleĹžili smo se je trije slovenski predstavniki, dirkaÄ?i: Jani Grom, Andrej Pristov in jaz. Seveda smo na prvi dirki oz. na progi pogreĹĄali naĹĄega dobrega prijatelja Emila Korparja, ki nam je v zimskih mesecih pripravil motorje za dirkanje. Emil je s potrpeĹžljivostjo in natanÄ?nostjo pripravil oba Tritona, pri Ä?emer je bil zlasti moj (kupljen preko e-bay) pravi arheoloĹĄki eksponat. Nikoli ne bom pozabil, kako je potekal nakup mojega Tritona, draĹžbo preko internetne strani e-bay, Ä?akanje do izteka zadnje sekunde in moja najviĹĄja ponudba, ki je obrodila sadove, nakup motorja Triton letnik 1957. Motor je sestavljenka med Nortonom in Triumphom, zmes tehniÄ?no najbolj dovrĹĄene angleĹĄke tehnologije iz 50 let: Featherbed okvir z Roadholder prednjimi vilicami in 750 ccm agregatom znamke Triumph.

Na spletnih straneh in na raÄ?unalniĹĄkem monitorju je seveda vse delovalo Ä?udeĹžno, brezhibno, tako da sem tudi sam podlegel

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

angleĹĄkemu bliĹĄÄ?u, ki pa se je izkazal v povsem drugaÄ?ni luÄ?i. Prodajalec je preko internetne strani zatrjeval, da je agregat OK, da se sicer ne zavrti v najviĹĄje obrate, vendar je zvok ÂťzdravÂŤ, njegova moÄ? pa velikanska (motor naj bi bil po dobesednem opisu prodajalca Âťvery beefyÂŤ!) Pod besedico beef se pri AngleĹžih skriva marsikaj, ne gre samo za ime domaÄ?e Ĺživali goveda; tako se npr. londonski straĹžarji v bogato okraĹĄenih rdeÄ?ih uniformah imenujejo Beefeateryi-govedojedci, ki Ĺže stoletja varujejo utrdbo Tower, pa Beef steaki - goveji zrezki, ki jih ponujajo na razliÄ?ne naÄ?ine v vsakem boljĹĄem angleĹĄkem pubu â&#x20AC;Ś Ta beseda je imela zame odloÄ?ilno moÄ? pri nakupu Tritona.

Izkazalo pa se je, da sem pravzaprav postal Âťnasmojeni govedojedecÂŤ. Glede na pozitiven opis prodajalca sem bil torej naivno in zmotno prepriÄ?an, da je glavna odlika mojega motorja â&#x20AC;&#x201C; moÄ?an kot govedo. Po konÄ?anem virtualnem nakupu se je seveda izkazalo obratno in ko je nekega sivega deĹževnega in jesenskega popoldneva Triton prispel na dvoriĹĄÄ?e pred Emilovo delavnico, je bil motor Ĺže na prvi pogled pomilovanja vreden. Po natanÄ?nem pregledu in vĹžigu je Emil postavil klavrno diagnozo: vsi deli v agregatu so bili neprimerni za dirkalnik, bodisi iztroĹĄeni, zasilno nameĹĄÄ?eni ali nepravi.

Prav tako je bilo potrebno posegati v okvir, izpuha, kolesa, zavore, leĹžaje, pletenice, klipone in nazadnje povsem obnoviti magnet. Po ĹĄest meseÄ?nem napornem delu na dirkalniku in naroÄ?anju obilice rezervnih delov iz UK, kar je bil svojevrsten Ä?ar Ĺže zara-

di upoĹĄtevanja letoĹĄnjih naravnih faktorjev (vulkanski pepel iz Islandije je oviral tekoÄ?o dobavo nadomestnih delov z letalsko poĹĄto) je projekt na koncu vendarle uspel.

Tako so bili vsi dirkalniki (z mojim vred) ÂťnaredÂŤ za prvo dirko. Andrejev Triton je potreboval le malenkostne popravke, prav tako Janijev Matchless G50, Emil pa se dirke s svojim Seeley-em ni mogel udeleĹžiti, saj Ĺže stari slovenski pregovor pravi, da je kovaÄ?eva kobila veÄ?krat bosa kot ne. Emil je namreÄ? porabil ves Ä?as in trud za pripravo naĹĄih motorjev. Na dirko smo se vsi intenzivno pripravljali tako psihiÄ?no kot fiziÄ?no, Ä?ez zimo smo namesto uĹžitkov na snegu ure preĹživljali v fitnes centru, kjer smo nabirali kondicijo. Tudi z dirkaĹĄko teorijo smo se ÂťubadaliÂŤ v dolgih zimskih veÄ?erih in s preseneÄ?enjem sem ugotovil, da teorija in izkuĹĄnje drugih dirkaÄ?ev, ki jih pridobivaĹĄ iz literature, pomagajo pri premagovanju strahu in izboljĹĄanju tehnike voĹžnje.

Na dirkaliĹĄÄ?e na Panoniaring smo prispeli v Ä?etrtek pozno popoldan, vreme pa je bilo za razliko od prav katastrofalnega skozi vso pomlad, izjemno lepo, sonÄ?no in toplo skozi vse tri dni dirkanja. Na dirkaliĹĄÄ?u smo s preseneÄ?enjem ugotovili, da so bili v garaĹžah (paddock-ih oz. box-ih) in po parkiriĹĄÄ?u okoli glavne tribune nameĹĄÄ?eni Ĺže skorajda vsi preostali udeleĹženci iz NemÄ?ije, Italije, Avstrije, Ĺ vice, MadĹžarske, Ä&#x152;eĹĄke in preostalih bliĹžnjih EU drĹžav. Skupno ĹĄtevilo prijavljenih je bilo 202, dejansko udeleĹženih pa pribliĹžno 150 dirkaÄ?ev z razliÄ?nimi

DIRKEsreÄ?anja in izleti

Janez Grom, Matchless G50

Pannoniaring 2010

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

sreÄ?anja in izletiDIRKE

Dejan Breznik, Triton 750

dirkalniki, v kategorijah Vintage, Postvintage, Seniorklasse, Junior and Classic 350, Classic 500 in Sportsmen und Classic 750, kjer sva s ĹĄtevilkama 30 in 136 tekmovala Andrej in jaz, ter Konigsklasse, kjer je s ĹĄtevilko 148 ÂťkraljevalÂŤ Jani. Brez pretiravanja lahko zapiĹĄem, da so bili naĹĄi motocikli predmet obÄ?udovanja ostalih udeleĹžencev in obiskovalcev. Tako je bila naĹĄa domovina, kakor tudi zveza SVAMZ in naĹĄ klub C.M.O.C, uspeĹĄno ÂťprezentiranaÂŤ.

V petek zjutraj je sledil prvi trening. Ĺ˝e po prvih nekaj krogih sem ugotovil, zakaj je znanec v Ljubljani nekoÄ? ob kavi, z nemirom v oÄ?eh zatrjeval, da je Panoniaring peklenska pista in da je prav tam razbil svoj nov motocikel znamke Honda. ÂťPista je bolj namenjena dirkanju z avtomobili, s F 1,ÂŤ je zatrjeval. ÂťOvinki oz. kljuke so, kot bi ĹĄel z roko okoli zadnjice v Ĺžep!ÂŤ TakĹĄne in podobne izjave sem posluĹĄal pred dirkanjem in zdaj sem bil sam ujet v kombinacijo desnih in nekaj levih zavojev, ki so se razprostirali po sicer preglednem veÄ? kot 4 km dolgem dirkaliĹĄÄ?u.

ObÄ?utek, ko se prviÄ? podaĹĄ s starodobnim dirkalnikom na takĹĄno vrsto dirkaliĹĄÄ?a me je na prvem treningu spravljal ob Ĺživce in delal sem ogromno napak, bilo me je tudi strah.

Imel sem obÄ?utek, da zavore sploh ne delujejo in bodo vsak trenutek razpadle, da motor skaÄ?e kot podivjan konj, povrhu vsega pa so me vsi ostali tekmovalci v vsakem krogu

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

brezbriĹžno prehitevali po zunanji ali notranji liniji. Nisem in nisem se mogel otresti strahu in ujeti pravi ritem, za razliko od prijatelja Andreja, ki sem ga veÄ?krat gledal pred seboj v daljavi, kako tekoÄ?e, hitro in z velikim nagibanjem premaguje zavoje in pasti postavljene na progi. Zgodil se je tudi prvi padec, o Ä?emer je priÄ?ala dolga Ä?rna sled zadnjega kolesa na asfaltu in v pesku stojeÄ? motocikel, ki ga je v Ä?rnem, s peskom posutim kombinezonu razoÄ?arano in v zadregi drĹžal dirkaÄ? in Ä?akal na Âťrimljanski vozÂŤ. DrĹžal se je togo in videlo se je, da za vse na svetu, niti z najmanjĹĄo kretnjo, noÄ?e izdati, da je pri padcu utrpel poĹĄkodbo, da trpi zaradi boleÄ?ine â&#x20AC;Ś Voz je moja prispodoba v trenutkih, ki bi se jim najraje izognili vsi dirkaÄ?i, pa Ä?eprav je to neizogiben sestavni del dirkanja, ob padcu te namreÄ? iz zaledja oz. peĹĄÄ?enih iztekov proge v box-e odpelje vleÄ?na sluĹžba, prizor pa je pomilujoÄ?. Na zadnjem delu odprtega kombija (kasonu) se navadno nahaja padli dirkaÄ?, ki v podrsanem in umazanem kombinezonu sedi na svojem poĹĄkodovanem in s travo umazanemu dirkalniku. ÂťOÄ?itno, da je ĹĄel poraĹženi dirkaÄ? v tem zavoju po gobe â&#x20AC;ŚÂŤ pomislim sam pri sebi. Malo zatem, ko sem opazil tisto grozeÄ?o Ä?rno sled, ki mi je za hip zategnila oprijem obeh rok, sem avtomatiÄ?no odvzel plin in poÄ?asi zapeljal skozi zadnjo kombinacijo ovinkov. S tem pa je bilo prvega treninga tudi konec. Skupaj z Andrejem sva

se zapeljala do naĹĄega tabora in takoj po tem, ko sva izpregla najina dirkalnika, priÄ?ela z mrzliÄ?nim pregledom. Andrejev motor je bil prav tako kot moj zamaĹĄÄ?en in prva neusmiljena voĹžnja je na obeh agregatih pustila posledice. Moj Triton je puĹĄÄ?al olje na edinem preostalem delu, ki ga nisem zamenjal, na bloku motorja, Andrejev pa je skrivnostno puĹĄÄ?al nekje na sredini motorja â&#x20AC;Ś Hvala bogu se je v vmesnem Ä?asu v naĹĄ tabor pripeljal Emil s svojo boljĹĄo polovico TonÄ?ko in takoj priskoÄ?il na pomoÄ? ter ugotovil vzrok.

Takoj smo potrebovali filc, ki ga jasno nismo imeli, smo pa ga za liter domaÄ?ega slovenskega vina pridobili od prijaznih sosedov (lastnikov predvojnih veteranskih motorjev, navajenih na obÄ?asne izlive olja â&#x20AC;Ś), tako da je bila napaka do drugega treninga, ki je sledil v popoldanskem Ä?asu, vsaj za silo odpravljena.

Andrejev motor je pa utrpel resnejĹĄo okvaro, kar se je izkazalo v nadaljevanju drugega treninga. Na motorju je namreÄ? poÄ?il aluminijasti rezervoar za olje in vsebina se je izlivala prav na progo, kar je povzroÄ?ilo dvig zastavice (uh, katere barve Ĺže â&#x20AC;Ś). Vendar pa je bila tudi ta napaka odpravljena za isto domaÄ?o valuto, tako je tudi njegov rezervoar obdelala spretna varilska roka drugega soseda. Toliko o sosedskem poĹžrtvovalnem odnosu, ki je vladalo na dirkaliĹĄÄ?u, spontano, brez nepotrebnega kupÄ?kanja in parol, kar pri nas v domovini le redko vidimo â&#x20AC;Ś

DIRKEsreÄ?anja in izleti

Drugi trening je potekal manj napeto, saj sva skupaj z Andrejem podrobno analizirala najino prvo voĹžnjo. Njegove izkuĹĄnje in vzpodbuda sta v veliki meri pripomogli k mojemu bistveno boljĹĄemu rezultatu, sledila je bolj agresivna, a hkrati bolj samozavestna voĹžnja in dobil sem obÄ?utek, kateri del proge mi ustreza bolj kot drugi. PrviÄ? sem dobil obÄ?utek, da sva z motorjem postala kompatibilna, kot eno, menjalnik, ki je sicer ĹĄportni angleĹĄki; prva prestava navzgor, ostale navzdol in se nahaja na desni strani dirkalnika, mi ni veÄ? povzroÄ?al prevelikih teĹžav, zaÄ?ela se je tudi hitrejĹĄa voĹžnja skozi ovinke z dotikom kolena in enakomerno zaviranje pred ovinki pa pospeĹĄevanje, pogled daleÄ? naprej â&#x20AC;Ś Kljub mojemu trudu pa sem jasno opazil, da se je tudi voĹžnja mojega prijatelja izboljĹĄala, pridobil pa sem obÄ?utek, da prve dirke ne bom priÄ?el prav iz zadnje startne pozicije. Zadovoljna sva z Andrejem konÄ?ala najin drugi trening in zveÄ?er sva si skupaj s celotno ekipo privoĹĄÄ?ila hladno madĹžarsko pivo in Guinness. Jani je prvi trening v skupini Konigklasse zamudil zaradi obveznosti doma, drugi trening pa je priÄ?el ÂťkraljevskoÂŤ napadalno kot lev. Na najbolj zaprtem delu proge pa doĹživel neprijetno preseneÄ?enje, ker mu je manj veĹĄÄ?i nemĹĄki dirkaÄ?, iz skupine ÂťLast SupperÂŤ, nerodno in nenadoma zaprl pot in je zato moral zapeljati s proge. PovzroÄ?itelj se je sicer ĹĄe isti veÄ?er opraviÄ?il za nespametno potezo, vendar s tem ni mogel spremeniti slabe volje, ki je tisti veÄ?er pritiskala na Janija.

Sledil je nov dan in prva dirka, ki smo se je vsi udeleĹžili optimistiÄ?no in z velikim navduĹĄenjem. Po pregledu startne liste sem z olajĹĄanjem ugotovil, da nisem povsem pri repu, medtem ko je bil Andrej v sami ťpiciÂŤ, v igri za najboljĹĄa mesta. ÂťZdaj gre zares!ÂŤ sem pomislil, in globoko izdihnil zrak pod Ä?elado, medtem ko sem poÄ?asi z preostalimi

dirkaÄ?i prevozil ogrevalni krog in se namestil na svojo startno pozicijo. V glavi sem si izdelal celo naÄ?rt: priÄ?nem suvereno, a vendar ne Âťna polnoÂŤ, nato pa pospeĹĄujem ritem vse do zadnjega - 8. kroga. NajvaĹžnejĹĄe je pa seveda bilo, da ne smem pasti! Za hip sem se spomnil, kako je dr. John Wittner v sredini 80. let nagovarjal svojega dirkaÄ?a Smrz-a, ki je dirkal na Le mans-u III v vztrajnostnih dirkah. Denarja je bilo vedno premalo za privatni tim dr. Johna, zato je bil na voljo samo en motor, oz. najveÄ? dva motorja. Ni torej Ä?udno, Ä?e je bilo njegovo zadnje navodilo dirkaÄ?u vedno enako in je zvenelo nekako takole: ÂťBodi v sredini vse do konca dirke Smrz, nato vozi na ÂťpolnoÂŤ v zadnjih treh krogih.

Nabij jih, vendar pa tudi glej, da ne padeĹĄ.

Imamo le en motor, Ä?e padeĹĄ te bova z mehanikom UBILA!ÂŤ Bistveno je torej, da prvo dirko dokonÄ?am, se pripeljem mimo tiste kariraste Ä?rno-bele mahajoÄ?e zastavice, pa seveda ne kot zadnji.

Pravzaprav niÄ? kaj ambiciozni naÄ?rti â&#x20AC;Ś Zamah z zastavo pomeni zaÄ?etek dirke, vsi motorji zahrumijo v en glas, vendar nepopisnega truĹĄÄ?a sploh ne sliĹĄim tako intenzivno, se mi pa najeĹži koĹža in me hkrati spreleti nepopisno zadovoljstvo in sreÄ?a â&#x20AC;Ś vendar pa Ĺže pred vstopom v prvi desni ovinek ugotovim, da je z motorjem nekaj hudo narobe in ravno sedaj na samem zaÄ?etku. Prehitijo me tudi tisti od zadaj sam pa v prvem zavoju ugotovim, da mi je poÄ?ila pletenica sklopke. ÂťOooo, groza, sâ&#x20AC;Śt,ÂŤ zavpijem v vizir Ä?elade in prestavim v viĹĄjo prestavo brez sklopke. Diham globoko in se poskuĹĄam skoncentrirati, nato pa kar med voĹžnjo skozi drugi ostri zavoj sprejmem sklep: dirko bom odpeljal kar brez sklopke in menjal neposredno v tretjo in Ä?etrto prestavo â&#x20AC;Ś v drugo paÄ? ni ĹĄloâ&#x20AC;Ś Emil me bo pa nekam poslal, ko pridem v box s sesutim menjalnikom, ki ga je trudoma namestil. In vnel se je boj, kaj boj ... Taktika

IBIS

je torej v hipu odpadla, ostal je le ĹĄe en cilj: ostati na progi do konca za vsako ceno! Od samega zaÄ?etka dirke dalje sem moral voziti brezkompromisno, brez najmanjĹĄe panike, s kontrolo strahu in ÂťpodiranjemÂŤ zavojev do skrajnosti. Kombinacije desnih in levih zavojev so na treh delih proge zahtevale uporabo druge prestave, kar je bilo pri meni sedaj nemogoÄ?e. HoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ sem moral med dirko paziti na natanÄ?no in ne preveÄ? grobo pretikanje in odloÄ?no hitro in skrajno nagibanje v zavojih. Na najbolj ostrih odsekih sem se vozil po drsnikih skozi celoten zavoj in zaradi prevelike prestave mrzliÄ?no opazoval, kako mi zaradi prevelike vstopne hitrosti priÄ?enja ÂťuhajatiÂŤ proga. Nemalokrat sem se Ĺže videl v travi oz. v peskovniku Âťna poti v malineÂŤ, kot v Ĺžargonu pravimo ... Proga pa mi je ustrezala vsaj na nek naÄ?in, namreÄ? zato, ker ima veÄ?inoma desne zavoje, ki mi osebno bolje leĹžijo.

Andrej je torej v resnici branil naĹĄo Ä?ast, priÄ?el je dobro in hitro in pospeĹĄeval in prehiteval je ostale tekmovalce iz kroga v krog.

Nato sem skozi ostri levi zavoj, ki mi je vedno povzroÄ?al teĹžave, za hip opazil dirkaÄ?a, ki je odstopil motor, mi je bil pa po obliki nekako poznan, vendar se je vse odvilo preveliko naglico. Dirka je bila prekinjena, ker pa smo do takrat prevozili 6 krogov je bila hkrati uspeĹĄno konÄ?ana. Zapeljal sem v naĹĄ tabor in imel sem obÄ?utek, da sem se kljub vsemu dobro odrezal, kar se je pozneje izkazalo kot resniÄ?no. Pripeljem se vesel in zadovoljen v box (tudi menjalnik je ostal cel), vendar Andreja ni od nikoder, zato se priÄ?nem ozirati naokrog in izpreĹžem Tritona.

Skupina, ki se je pripeljala na dirkanje iz Slovenije ni bila sestavljena samo iz treh dirkaÄ?ev in Emila, paÄ? so naĹĄ tim predstavljale tudi naĹĄe Ĺživljenjske sopotnice. Brez njihovega truda in pomoÄ?i bi naĹĄi rezultati izostali â&#x20AC;Ś Brez Andrejeve Zorice, Emilove TonÄ?ke,

PreĹĄernova 5, Ljutomer gsm: 041 683 538

digitalni TISK transparenti - vizitke - vabila - ĹĄtampiljke nalepke, sitotisk, tampotisk... =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

sreÄ?anja in izletiDIRKE Janijeve Taje in moje Martine, seveda pa tudi ne brez naĹĄih dveh Ä?lanov Mareta ÂťMarkiÄ?ijaÂŤ in Tomota ÂťPiviÄ?ijaÂŤ bi bili vsi dirkaĹĄki napori jalovi.

Ves Ĺženski del ekipe je opravljal vrsto nalog tehniÄ?ne narave; od vĹžiganja motorjev, pregleda, tesnitve, vijaÄ?enja in Ä?iĹĄÄ?enja: od olja zamazanih agregatov, gum â&#x20AC;Ś do priprave okusnih jedi in oskrbe s hladnimi napitki. No, za porabo hladnih napitkov smo tako, kot je to pri nas v navadi zveÄ?er poskrbeli predvsem moĹĄki â&#x20AC;Ś vendar pa si sedaj brez poĹžrtvovalne pomoÄ?i Ĺženskega dela ekipe, ne morem predstavljati uspehov. Kako so bile napete naĹĄe partnerice v Ä?asu dirkanja, vedo povedati le one, vendar pa so bili trenutki, ko smo Ä?akali Andreja po koncu prve dirke Ä?edalje bolj napeti in ubijajoÄ?i, ĹĄe posebej za Zorico.

Naposled je le prispel kombi naloĹžen z Andrejem in v tistem trenutku sem se zavedal, da je bil dirkaÄ? na tistem kot kaÄ?a zavitem levem zavoju prav on. Andrej se je skozi vso dirko boril viteĹĄko, a so okoliĹĄÄ?ine in ostali vzroki; slaba izbira gum, neraven asfalt na tem odseku proge in najverjetneje prevelika hitrost in pregretost gum v zakljuÄ?nem delu dirke, prispevali k odstopu, ki se je zanj nazadnje konÄ?al neprijetno. Ĺ ele po vrnitvi domov je Andrej izvedel, da ima nekaj neprijetnih poĹĄkodb, ki pa bodo do naslednje dirke na Ä&#x152;eĹĄkem â&#x20AC;&#x201C; Most, v avgustu 2010, zaceljene in pozabljene kot lanski sneg.

Na dirki v svoji klasi se je Jani, kljub poĹĄkodbi motorja odrezal kot vedno in z navduĹĄenjem smo spremljali njegov nastop, vendar pa mu tudi v drugo niso bile naklonjene zvezde, saj je proti koncu dirke, ponovno zaradi napake drugega, odstopil. Motor pred njim je zaradi tehniÄ?ne okvare priÄ?el izpuĹĄÄ?ati olje, na katerega je kot prvi zapeljal Jani s svojim dirkalnikom in padec je bil neizbeĹžen.

DirkaĹĄka usoda je nepredvidljiva in ĹĄe tako tehniÄ?no pripravljen dirkaÄ? in motocikel nista jamstvo za zmago, saj na progi vse preveÄ?krat prevladujejo nepredvidljivi faktorji.

V nedeljo je potekala druga dirka, in sicer v okrnjeni postavi, ki se je Andrej in Jani nista udeleĹžila; prvi zaradi poĹĄkodbe roke, drugi zaradi okvare motorja. Emil pa je do nedeljskega treninga in starta druge dirke namestil pletenico sklopke tako, da je bil moj Triton ponovno nared. Sam sem na treningu ĹĄe izboljĹĄal Ä?as in s tem pridobil ĹĄe boljĹĄo startno pozicijo. Drugo dirko sem tako priÄ?el neobremenjeno in brez posebnih priÄ?akovanj. Bil sem bolj sproĹĄÄ?en, ĹĄe vedno je veljalo prvo pravilo: ne pasti, pojavilo pa se je tudi drugo: prehiteti nekaj tekmovalcev.

Ponovno sem bil prepoÄ?asen ob startu dirke, in sicer zaradi poÄ?asnega in predolgega spuĹĄÄ?anja sklopke. bal sem se namreÄ?, da bi mi zaradi nenadnega oprijema sklopke ugasnil motor â&#x20AC;Ś Tritona s tako veliko kompresijo pa na rinjenje zagotovo ne bi veÄ? vĹžgal ...

Zbral sem se in dodal plin, nato pa se pognal v tisti prvi desni ovinek, ki ga je bilo potrebno zvoziti Âťna noĹž in na pamet, brezkompromisnoÂŤ. Tokrat sem imel obÄ?utek, da motor blesti, deloval je tekoÄ?e, sklopka brezhibna, menjalnik kot nov, kliponi se niso veÄ? krivili med voĹžnjo zaradi pretiranega oprijema in krÄ?evite drĹže dlani â&#x20AC;Ś Po prvem krogu sem se Ĺže priÄ?el nevarno bliĹžati skupini pred seboj.

V ciljni ravnini sem zato hotel pospeĹĄevati na vso moÄ?, vendar je motor ob ostrem dodajanju roÄ?ice za plin priÄ?el pokaĹĄljevati, prenehalo je ĹĄele ob roÄ?nem nastavljanju oz. prestavljanju roÄ?ice za predvĹžig. Po pravilni namestitvi pa se je agregat razbesnel, vendar pa je bilo za takĹĄno operacijo potrebno spustiti krmilo in vleÄ?i roÄ?ico predvĹžiga sem in tja â&#x20AC;Ś Skupina pa se je zaradi izgube Ä?asa ponovno oddaljila. ÂťTorej z motorjem tudi tokrat ni ravno vse v najboljĹĄem redu,ÂŤ sem besnel. Skupina pred menoj se je raztegnila, ostala sta dva dirkaÄ?a, ki sem ju ponovno dohajal, vendar pa ju nisem in nisem mogel prehiteti, prav zaradi prej omenjenih teĹžav z nastavitvijo predvĹžiga.

Danes se mi zdi nenavadno, vendar sem v

zadnjih krogih med divjo voĹžnjo skozi zavoje in nastavljanjem predvĹžiga, hladnokrvno razmiĹĄljal, kako bom ukanil oba nasprotnika in ju prehitel navkljub mojim teĹžavam. V glavi sem torej izdelal naÄ?rt, ki sem se ga drĹžal in je na koncu obrodil sadove. ÂťOba lahko prehitim le v tretjem hitrem in ĹĄirokem desnem ovinku, ki mi izjemno odgovarja, vkljuÄ?no s kombinacijo, ki sledi v nadaljevanju; takoj ko ju prehitim v zakljuÄ?ku ovinka moram oba dirkaÄ?a zaradi teĹžav pri pospeĹĄevanju zapreti do naslednje kombinacije ovinkov â&#x20AC;ŚÂŤ sem tuhtal. V tretji desni zavoj smo tako dejansko pripeljali skoraj istoÄ?asno, na dotik gume.

Videl sem, da je hrumenje motorjev oba tekmovalca pred menoj spravljalo ob Ĺživce in v zavoju sem na vso moÄ? in hitro poloĹžil motor na desno, drsel po kolenu in pritiskal roÄ?ico plina. Takoj za sredino zavoja sem manever zakljuÄ?il in naglo poravnal motor, prehitel sem oba po notranji strani po najkrajĹĄi liniji in pridobil dovolj prednosti, da me oba na kratki ravnici nista mogla prehiteti, Ä?eprav sta mi dihala za ovratnik, za trenutek smo si bili ponovno vĹĄtric â&#x20AC;Ś Sledila je kombinacija zavojev v desno in nato v levo, prostora za prehitevanje pa nisem dopustil. Po zadnji kombinaciji je tekmovalni duh pri obeh nasprotnikih popustil in do ciljne ravnine sem se vozil sam tako, da sem ciljno Ä?rto prevozil ponosen in vesel. Ä&#x152;as sem v treh dneh dirkanja vidno izboljĹĄal; skoraj za 20 sekund in sem se tako na drugi dirki v svoji klasi Sportsmen und Classic 750 uvrstil na 4. mesto, poleg tega pa sem pridobil izkuĹĄnje, saj sem prehitel nekaj ostalih tekmovalcev.

Na koncu so sledile Ä?estitke prijateljev in nakup vrhunsko posnetih fotografij profesionalnih fotografov, ki nam bodo ostale kot trajen spomin na prijetne trenutke preĹživete na prvi dirki Grab the Flag.

Seveda se Ĺže vsi veselimo prihodnje dirke, ki bo potekala na Mostu na Ä&#x152;eĹĄkem.

pri Ljutomeru, =RPK IKPKN H=OOE?

'QJEF Tel.: 02 5888 186, Mob.: 041 328 395, E-poĹĄta: gorica@vipoll.si KriĹževci

Luksuzna pozlačena, emajlirana značka

Polo majčka, rjava

T-majčka, bela

S, M, L, XL, XXL

S, M, L, XL, XXL

50,00 EUR

15,00 EUR

5,50 EUR

Jubilejna pozlačena, emajlirana značka

Medeninasta tablica predvojna vozila

Medeninasta tablica povojna vozila

15,00 EUR

35,00 EUR

35,00 EUR

Značka za obleko pozlačena, emajlirana

Našitek za obleko

Nalepka za vozilo

80x50mm

100x70mm

5,00 EUR

BREZPLAČNO

98x88mm, luknjici za pritrditev

65mm, vijak za pritrditev na hrbtni strani

23x27mm

12,00 EUR

Znesku zaračunamo še poštnino.

Vse te artikle lahko naročite v pisarni SVAMZ na Vranskem ali na tel.:03 705 50 66, gsm: 051 30 55 96, elektronska pošta: info@svamz.com

Ä&#x152;LANI SVAMZ-a POZOR M.A.J. klub & JEFRA Racing d.o.o.

Nam nudi 10% popust na zavorne diske EBC

IZDELKI IZ PLEKSI STEKLA KRILI D.O.O., VRZDENEC 85, HORJUL 1354 tel.:(01) 750 03 33, krili@siol.net

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

26. majski shod jeep v Ilirski bistrici

PIJTE Ä&#x152;ISTO VODO

VODNI FILTER SAMO 0,02EUR ZA LITER

tel.:040 414 191

VaĹĄ partner v avtoliÄ?arstvu, industriji, in navtiÄ?ni proizvodnji CRD d.o.o.

LetaliĹĄka cesta 29 1000 Ljubljana SLOVENIJA

w w w. c r d . s i

Telefon: +386 1 54 11 954 Telefax: +386 1 54 11 679 E-poĹĄta: crd@crd.si =RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

albumNAĹ E DRUĹ˝INE Ko spregovorijo spominske fotografije iz druĹžinskih albumov naĹĄih Ä?lanov! Vabljeni k sodelovanju!

Fotografije nam poĹĄljite v uredniĹĄtvo ali v elektronski obliki na info@svamz.com, v najveÄ?ji moĹžni resoluciji, raje v originalu, da jih primerno pripravimo za objavo v glasilu. Zraven nam opiĹĄite kraj dogodka, datum, osebe, ki so na fotografijah in po moĹžnosti pripiĹĄite ĹĄe kakĹĄno anekdoto, vezano na sam dogodek.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

mali oglasi

Prodam: Mercedes Benz SLC 280, l.

1977, certifikat starodobnika, tehnično brezhiben, dobro ohranjen, električni pomik strehe in stekel, avtomatik, bordo rdeče barve.

Tel.: 040 900 340

Prodam: Landrover 149D, l. 1968, certifikat, diesel 2286cm, zelene barve, 4x4, renoviran motor, zajmenjana bateriaj in zavore, 9 sedežev, dobro ohranjen in garažiran.

Tel.: 064 115 585

Prodam: Zastava 750 l. 1978, v celoti restvriran, bež barve, cca 30.000km po generalni, certifikat.

Tel.: 040 318 259 01 2325 549

Prodam: Opel Ascona 1.6 A type, l.

1970 Tel.: 040 614 703

Prodam: Citroen CX, l. 1986, 2.0, plin, certifikat, cena: 1000EUR Tel.: 051 816 554

Prodam: Vespa PX 200E, l. 1978, in PX 200E l. 1980, restravrirani.

Tel.: 041 625 492 Prodam: Golf 1, letnik 1985, 4 vratni, jgld, ima nove zavore, nove gume, amortizerje, ima tehnični. Tel.: 031/359300 Prodam: Honda CB 900 F, letnik 1979, dobro vzdrževana, urejena, vozna. Cena 2000 Eur. Tel.: 031 763 180

Prodam: Lada 1300S l.: 1987, ohranjena kot nova, nikoli na soli, rdeče barve, primerna za ljubitelja.

Tel.: 040 318 259, 01 2325 549

Kupon za brezplačni Mali Oglas ime in priimek:

naslov:

vsebina:

Oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31/A, 3305 Vransko in na info@svamz.com

Prodam: Guzzi ercole 500 letnik 1967, trikolisnik se nahaja v stari Gorici (italija). boom_art@yahoo.it

Prodam angleĹĄki moped Raleigh Runabout. Edini v Sloveniji. Moped je vozen in v originalnem stanju. Cena samo 790EUR. Tel.:041 768 942

Prodam: TOMOS (Ä&#x152;EBELICA), tip avtomatik A3ML, letnik 1986, zelo dobro ohranjen. Naslednje leto moĹžno pridobiti status starodobnega vozila.

Tel.: 041 319 205

Prodam NSU-Pretis 175ccm dirkalni motocilkel. Motocikel je v brezhibnem stanju in pirpravljen za dirke veteranov.

Cena 2990EUR. Prodam Ariel 350 letnik 1958 Tel.: 041 768 942 tekmovalni motocikel idealen za gorski preizkus na Ljubelj. Cena 3700EUR. Tel.:041 768 942

9,12*5$'1,Ă&#x2018;792 =25-$1

a

Tinjska gora 090, 2316 Zg. LoĹžnica, Slovenia, Tel. +386 02 818 44 45, 041 474 179, E-poĹĄta: bozidar.zorjan@siol.net

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

4V RQb V Q SW\QK MS

Velika nagrada Beograda, 1967- 1969, Grand Prix of Belgrade Velika Nagrada Beograda je knjiga, ki je izĹĄla pri zaloĹžbi Paragon (Zemun), avtorja NebojĹĄa Ä?orÄ&#x2018;eviÄ&#x2021;. Izredno zanimivo besedilo v knjigi nas vrne v leta tovariĹĄtva in bratstva tudi na dirkah s takratnimi vozili, veÄ?inoma prilagojenimi za cestne dirke. Pravega dirkaliĹĄÄ?a takrat v Jugoslaviji ni bilo, zato so bile izredno priljubljene dirke po glavnih mestih bivĹĄih republik. Iz knjige izvemo vse o dirkalnih Zastavah 600 oz. 750, Abarth-ih, Fiat 1300, Ford Taunusih, NSU Prinz, ki so jih vozile takratne legende jugoslovanskega avtomobilizma.

VW Golf 1 Nekdaj priljubljeno vozilo, mogoÄ?e tudi zaradi tega, ker ga je bilo moĹžno nabaviti pri nas, saj so ga izdelovali v tovarni avtomobilov v Sarajevu. Ĺ˝al se jih vozi po cesti vedno manj, vendar v registru SVAMZ beleĹžimo kar nekaj Golf 1. Za odliÄ?no poznavanje tega vozila in pravilno vzdrĹževanje ter obnovo priporoÄ?amo knjigo VW Golf 1, avtorja Jens Meyer, izdane pri zaloĹžbi Kult Klassiker, leta 2010.

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF

Prva revija za ljubitelje starodobnih vozil v Sloveniji.

Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze.

DruĹĄtvo v javnem interesu na podroÄ?ju kulture.

Renato Kumer

DKW l. 1944

=RPK IKPKN H=OOE? 'QJEF