Avto Motor Classic 29-74

Page 1

Uradno glasilo SVAMZ - Slovenske veteranske avto moto zveze

September 2010, št.:29/74

Cena: 4,60 EUR

>> SCHOTTEN GP >> PARNO KOLO ROPER

>> POD LUPO >> NOVIČKE

>> "MOSKVA 2010 REPORT", 1. DEL

>> MALI OGLASI

19 2 0 2

>> GENERALNA SKUPŠČINA FIVA V SLOVENIJI

>> IZLETI IN SREČANJA LETOŠNJE SEZONE

9 7718547

>> LASERSKO VARJENJE

ISSN 1854-7192

>> SLOVENIJA - MOSKVA

z nami do zadovoljstva

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 25 letno tradicijo, ki ob upoštevanju zakonov v svojih smernicah upošteva individualni, celostni in interdisciplinarni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še modernejše postopke dela. Zaradi učinkovitega naročanja (“online - naročanje”) in izvajanja vseh storitev ni nepotrebne izgube časa, saj se zavedajo, da sta porabljen čas in kakovost storitev za modernega človeka zelo pomembna.

Tehnični pregledi vozil Homologacija vozil

Zato ponudbo storitev vedno znova dopolnjujejo, saj se zavedajo, da je popolnost le te “ključ do uspeha”. - prodaja pnevmatik in platišč - vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - prodaja rabljenih vozil - pooblaščeni servis vozil Hyundai - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - hitri servis - popravila platišč - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - tehnični pregledi in registracija vozil - kasko zavarovanje - odjava / prijava vozil - prepis vozila - odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila - kavarna Špan

Registracija vozil

Zavarovanje vozil Vse te storitve opravljamo tudi za starodobnike!

Leta 2001 so na podlagi izpolnjenih kriterijev z Obrtno zbornico Slovenije, pridobili certifikat kakovosti, št. V-001, kot KAKOVOSTNA VULKANIZERSKA DELAVNICA. Vizija in strategija vodstva je podjetje uspešno vodila od samih začetkov do cilja, to je, biti med najboljšimi. Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili slogan “Z VIZIJO DO VRHA”. In za vas, spoštovani kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”.

SVAMZ PRIPOROČA

AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze ISSN 1854-7192 Leto VIII, št.: 29/74, September 2010 Izhaja vsako četrtletje Naslednja številka bo izšla: Decembra 2010 Uredniški odbor: Andrej Pristov Emil Šterbenk Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. naklda: 5100 izvodov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo. Izdajatelj: SVAMZ Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66 fax: 03/705 50 67 www.svamz.com info@svamz.com Fotografija na naslovnici: PUCH 250TF letnik 1951 lastnik: Sebastjan Bera

Yesterday’s vehicles on tomorrow’s roads

NaĹĄa NataĹĄa je omoĹžila se VaĹžno to je obvestilo, zgodil se velik je ĹĄpetir. NaĹĄa NataĹĄa je omoĹžila se, UroĹĄ iskreno ti Ĺželimo boĹžji mir. Je ata Grom tam od veselja skakal, prav po vojaĹĄko je korakal in kazal svoj visoki Ä?in.

kazalo 07 ::

MOSKVA TOUR 2010

08 ::

FIÄŒO IN SVAMZ NA MOS-u 2010

09 ::

IV. FESTIVAL CODELLI

10 ::

NASLOVNICA: PUCH TF

12 ::

NASLOVNICA: TAM, 2001

14 ::

PARNO KOLO ROPER

16 ::

POD LUPO

18 ::

LASERSKO VARJENJE

22 ::

NOVIÄŒKE

26 ::

ZGODOVINA ELEKTRIÄŒNEGA AVTOMOBILA

28 ::

VETERAMA

29 ::

LET ' S BUG

30 ::

SCHOTTEN GRAND PRIX

34 ::

V8 SREÄŒANJE

35 ::

OPEL KADETT SREÄŒANJE

36 ::

STROKOVNI OBISK V BEOGRADU

39 ::

JEKLENI KONJIÄŒEK

40 ::

MOSKVA 2010 REPORT

Pa se je slekel in preoblekel tako kot mi, da se ve in zna, kako so izgledala ta leta stara ĹĄtirideseta. In smo ju skup pospremili mi pred oltar in pred boga. Sledila res je rujna kapljica in ker od nje ne da se Ĺžvet, je treba blo tud kaj ÂťpoĹžretÂŤ. In mize se ĹĄibile so, pa saj vse skup bi ĹĄe kar ĹĄlo, a kaj, ko jedi so spet priĹĄle, ĹĄe slajĹĄe, kot so prej bile, da Ä?lovek ne ve, kaj naj poÄ?ne, al nej od ŞretjaÂŤ tam umre. Zato je tam fejst glasba bla, se je plesalo, kar se da, eni tvist, drug, kar paÄ? zna, vaĹžn, da se fajn ima. Na koncu torta je priĹĄla in ura huda jutranja, al vam se vsem skup Ĺže ne zdi, da cajt bi bil, da greste dam preden bo ura tri. Upam, da Turjak tam gori ĹĄe stoji, vama mladoporoÄ?enca pa Ĺželimo vsi, da bi sreÄ?na vkup bila, ĹĄe dolgo let zaljubljena, pa kljub vsemu se mi zdi, da blo bi fajn, Ä?e bi ĹĄe kdaj vkup priĹĄli. Na sreÄ?no skupno pot!

Marko in Anka

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

AVTOTAPETNIĹ TVO BoĹĄtjan Kermavner s.p.

tel. 01 422 84 77

Ĺ TVO RU

STARIH V OZ

IL

D

Moskva 2011 SLOVENIJA SR

E DI

Ĺ ÄŒE OB DR A

VI

Potovanje starodobnih vozil

V organizaciji il voz 15 kva Mos ni 10 m d k g 21 bur 750 00- .Peter 4 p t eta a - S 12 g i R km vi - 000 + a r 6 av b D drĹž e o Ä? 9 ĹĄ i d Sre

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

DruĹĄtvo starih vozil SrediĹĄÄ?e ob Dravi http://www.drustvo-starihvozil.com E-poĹĄta: franc.sredisce@gmail.com Tel: + 386 (0) 41 27 91 67

SVAMZdogodki besedilo: Petja Grom, fotografije: arhiv organizatorja

ÂťMOSKVA TOUR 2010ÂŤ,

=DNOMXÄ€HN

Za natanÄ?en potopis pustolovskega potovanja v Moskvo in nazaj bo v treh nadaljevanjih poskrbel sam udeleĹženec tega potovanja - g. Emil Ĺ terbenk. S tem krajĹĄim prispevkom pa vam Ĺželimo sporoÄ?iti, da se je potovanje uspeĹĄno zakljuÄ?ilo in da smo se vsi vrnili domov sreÄ?no, brez veÄ?jih poĹĄkodb. Glede na pisanje in poroÄ?anje domaÄ?ih in tujih Ä?asopisov verjamemo, da je to dejstvo naĹĄim zvestim bralkam in bralcem Ĺže znano. Odpotovali smo 30. julija iz SrediĹĄÄ?a ob Dravi. Ob slovesu, ki ga je spremljala kulturno-etnografska prireditev, nas je poleg 1000 domaÄ?inov pozdravilo ĹĄe predstavniĹĄtvo ruske ambasade iz Ljubljane, lokalno politiÄ?no vodstvo in g. Ĺžupan Jurij Borko ter mnogo prijateljev iz sosednjih klubov HrvaĹĄke in celo daljne Srbije. VeÄ? dni smo potovali do meje z Latvijo in Rusijo, po veÄ? kot dese-

tih urah Ä?akanja na meji, smo bili konÄ?no od RdeÄ?ega trga v Moskvi oddaljeni le ĹĄe 560 km. Zadnji del poti smo po obupnih ruskih cestah prevozili v piÄ?lih 12 urah. Moskvo smo doĹživeli v dimu zaradi neĹĄtetih gozdnih poĹžarov, ki so takrat ogroĹžali glavno mesto Rusije. Na vseh naĹĄih spominskih panoramskih fotografijah se v ozadju ĹĄiri nenavadna meglica! Povsod smo bili sprejeti z odprtimi rokami, najprijetnejĹĄi pa je bil sprejem in kosilo na slovenskem veleposlaniĹĄtvu, za kar gre prav iskrena zahvala ga. veleposlanici Adi Filip-Slivnik in ataĹĄeju v. Ciraju. Biti tako daleÄ? od doma in se poÄ?utiti v Rusiji na tem koĹĄÄ?ku >>slovenske zemlje<< kot doma, je nepopisano lep obÄ?utek! Ob povratku je moj avtomobil MG TD 1952 doĹživel veÄ?jo okvaro na motorju. Tako sem kot edini udeleĹženec tega potovanja bil prisiljen vozilo naloĹžiti in ga pripeljati domov z avtovleko.

pet slavnostno priÄ?akali domaÄ?ini, sorodniki, politiÄ?ni predstavniki lokalnih oblasti in diplomati. Sprejem je bil nepozaben ob snemanju televizije ter intervjujih za razne radijske postaje. Majhen klub, iz nam skoraj neznanega kraja na skrajnem vzhodu Slovenije, je pod vodstvom svojega energiÄ?nega predsednik Franca Ĺ krjanca in Ĺžene Julije, ki ga je ves Ä?as samega podviga bodrila in opominjala, Ä?esa smo SVAMZovci sposobni, speljal organizacijsko zelo zahtevno sreÄ?anje uspeĹĄno do konca! Podvig je pomemben in veliÄ?asten prav v primerjavi s podobnimi evropskimi, saj po nam znanih podatkih takĹĄne preizkuĹĄnje ni opravil ĹĄe nihÄ?e! SreÄ?anje je odprlo nove poti sodelovanja med nami, udeleĹženci, ki smo se zbrali iz cele Slovenije, in ljubitelji starodobnih vozil iz Rusije. Vse pogumne in drzne lastnike starodobnih vozil vabimo, da izkusite tovrstno dogodivĹĄÄ?ino ĹĄe sami in se pridruĹžite Franciju Ĺ krjancu na >>Moskva tour 2011<<! Vabljeni!

Dne 17. avgusta, po osemnajstih dnevih potovanja, so nas v SrediĹĄÄ?u ob Dravi zo=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

dogodkiSVAMZ besedilo: Alen Grum, fotografije: Marko Leber

FIÄŒO Klub in SVAMZ na 43. MOS-u v Celju

FiÄ?o klub Slovenija se je udeleĹžil 43. mednarodnega obrtnega sejma, ki je trajal od 8. 9. do 15. 9. 2010. Namen udeleĹžbe je bila promocija FiÄ?o kluba, obujanje starih spominov s fiÄ?ki ter promocija zveze SVAMZ. Na sejmu je bilo 13 fiÄ?kov raznoraznih barv in letnikov, med njimi najstarejĹĄi Fiat 600, letnik 1955, in fiÄ?ko s ĹĄtirimi vrati: Seata 800, letnik 1964, ter Fiat 500, letnik 1968. Odziv obiskovalec je bil odliÄ?en, pridobili smo nekaj novih Ä?lanov, sklenili nova poznanstva, sliĹĄali smo raznorazne dogodivĹĄÄ?ine obiskovalcev s fiÄ?ki, od tega, kako so se odpravljali na morje, koliko se jih je vozilo v fiÄ?ku ter druge stvari, ki so jih poÄ?eli z legendarnim fiÄ?kotom. Pridobili smo tudi nekaj kontaktov, naslovov za rezervne dele, ki jih vedno potrebujemo. Veliko zanimanje je bilo tudi za zvezo SVAMZ. Odgovarjali smo na veliko vpraĹĄanj, kot na primer: koliko let mora imeti vozilo, da postane starodobnik, kako do certifikata in podobno. Na koncu smo bili vsi lastniki fiÄ?kov zadovoljni, polni navduĹĄenja, upamo, da se nam ĹĄe kdaj ponudi takĹĄna moĹžnost.

restavratorska delavnica za vse znamke avtomobilov

0 40/77 11 4 4 info@aniso-si.com www.aniso-si.com

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Ä?lani SVAMZ-a imajo 5% popust

SVAMZdogodki

IV. FESTIVAL STARODOBNIH VOZIL CODELLI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIĹ ÄŒU V LJUBLJANI Med 17. in 18. septembrom je potekal IV. Festival starodobnih vozil Codelli. Zaznamovan je bil z zelo slabim vremenom in deĹžjem, ki sta prav v teh dneh povzroÄ?ila poplave po vsej Sloveniji. Le te so botrovale tudi slabi udeleĹžbi razstavljavcev kot tudi obiskovalcev. Nekaj dvoran je bilo na pol praznih, prodajna razstava antikvariatov pa je v celoti odpadla. Sejem je tako bil namenjen zgolj druĹženju in sreÄ?evanju slovenskih zbirateljev, tujcev skorajda ni bilo, kaj ĹĄele priloĹžnostnih obiskovalcev. Poleg Ĺže znanih vozil, smo vseeno videli tudi nekaj novih, lepo urejenih vozil, kar dokazuje, da se zbiratelji trudijo pri obnovi. Z zanimanjem smo si ogledali avtomobil Overland, letnik 1916, za katerega je lastnik sicer trdil, da je ĹĄe v avtentiÄ?nem stanju. Ĺ˝al je naĹĄe strokovno izurjeno oko ugotovilo, da gre za samo prastaro slabo obnovo tega vozila. Prava zvezda samega festivala pa je bila skupina avtomobilov udeleĹžencev ÂťMoskva tour 2010ÂŤ, ki so zasedali tretjino kupolaste dvorane. Dva dni so bili na razpolago s svojimi potopisnimi dogodivĹĄÄ?inami iz tega nenavadnega potovanja do Moskve in nazaj. Ob mizi organizatorja, polni prekmursko-ĹĄtajerskih dobrot, je nekaj udeleĹžencev na Ä?elu s Francijem Ĺ krjancem, sicer glavnim organizatorjem potovanja in predsednikom kluba DruĹĄtva starih vozil SrediĹĄÄ?e ob Dravi, Ĺže kovalo naÄ?rte za ponovitev tega potovanja prihodnje leto.

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

naslovnicaPUCH TF

PUCH TF besedilo: Sebastjan Bera, fotografije: Marko Leber, internet

je naslednik Pucha S4. Nastanek tega motorja sega v zaÄ?etek 40-ih let, ko so razvili nov motocikel ÂťPuch 250NÂŤ (N kot nov) z dolgohodnim motorjem. Od leta 1943 se je motor testiral in konec vojne je bil primeren za serijsko proizvodnjo. Ko sta direktor in inĹženir ugotovila, da s tem motorjem niso dovolj konkurenÄ?ni, so se v tovarni odloÄ?ili, da bodo serijsko proizvodnjo ustavili. ZaÄ?eli so z novo konstrukcijo motorja z teleskopskim vzmetenjem obeh koles, gladko zunanjostjo in sodobno obliko. Novi TF (nem. teleskopsko vzmetenje) je moral biti konÄ?an do marca 1948, do Ĺ˝enevskega salona. Prototip so dobesedno konÄ?ali v zadnji minuti. Leta 1948 so izdelali samo tri primerke Puch-a TF, ki se je precej razlikoval od novejĹĄih TF-jev, katere so zaÄ?eli serijsko izdelovati leta 1949. Eden od teh treh bi se naj nahajal v muzeju v Avstriji (Hardberg). V prvi ĹĄtevilki po vojni nastale strokovne revije ÂťMotorradÂŤ so napisali slednje: ÂťMotor

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

ni veÄ? preÄ?no v smeri voĹžnje, ampak je grajen kot pri 125. ViliÄ?no ojnico sta zamenjali dve ojnici. Sklopka se je iz zadnjega kolesa preselila v sam agregat. Podvozje je konstrukcija iz kvadratnega profila in cevi, teleskopskih vilic in teleskopskega vzmetenja, z moĹžnostjo nastavljanja trdote zadnjega kolesa.ÂŤ Te lastnosti je ta model obdrĹžal vse do prenehanja produkcije leta 1954. Vendar je vseeno trajalo nekaj Ä?asa, da je ta model sploh naĹĄel pot do motoristov v Avstriji. Proizvodnja tega modela se je priÄ?ela leta 1949 in zakljuÄ?ila leta 1954, skupno so izdelali 59.601 kosov. Do leta 1952, do serijske ĹĄtevilke 352.710, so bili izdelani v rumenkasto oker barvi (slonova kost), od leta 1952, do konca proizvodnje leta 1954, so bili v Ä?rni barvi. Od leta 1951, do leta 1954, so izdelali tudi ĹĄportno razliÄ?ico TF-ja, Puch 250 TFS, skupno 400 kosov, kateri je premogel 15.2 KM, pri 4700 obratih na minuto.

TehniÄ?ni podatki: Dvotaktni Valj: 1 Bati: 2 Hlajenje: zraÄ?no Vrtina: 2x45 mm Hod: 78 mm Prostornina: 248 cm3 Kompresijsko razmerje: 1:6.2 MoÄ?: 12 KM pri 4.500 vrtljajih na minuto NajveÄ?ja hitrost: 110 km/h UplinjaÄ?: P 30/2 Sklopka: 6 lamelna v oljni kopeli Gume: 19/3.25 Suha teĹža: 147 kg Vzmetenje: teleskopsko

PUCH TFnaslovnica

HIĹ NIK 6V 12V 24V

trajni polnilec svinÄ?eve baterije 6V 12V 24V

POĹ LJEMO PO POVZETJU

ZA ÄŒLANE SVAMZ SAMO 50EUR.

Imate probleme z vĹžiganjem vaĹĄega vozila, ker ga niste Ĺže dalj Ä?asa uporabljali? Ko imate vaĹĄe vozilo nekaj Ä?asa parkirano, ga prikljuÄ?ite na akumulatorski hiĹĄnik in zagotavljamo vam, da bo tudi Ä?ez nekaj let vĹžgalo, kot da bi pravkar priĹĄlo iz tovarne. Akumulatorski hiĹĄnik vam bo ohranjal svinÄ?evo baterijo v polni zmogljivosti (13,8V), v 10 do 24 urah pa vam jo bo tudi napolnil. TPE ELEKTRONIKA, TehnoloĹĄke inovacije d.o.o., Ul. Milojke Ĺ trukelj 13, 5250 Solkan, Telefon:H=OOE? 05 3300366, E mail: tpe@siol.net =RPK IKPKN

0ALPAI>AN

naslovnicaTAM 2001

TAM 2001 besedilo: AleĹĄ SevĹĄek, fotografije: Marko Leber

Vozilo TAM 2001 z motorjem Perkins 64 KS, letnik 1973, sem kupil leta 2003 na licitaciji od slovenske vojske v nevoznem stanju z okvaro motorja, prevoĹženih pa je imel 64.000 km. Ker mi je bil neuniÄ?ljiv "TamiÄ?" zelo zanimiv, sem se odloÄ?il, da ga spravim k Ĺživljenju. Restavriranje karoserijskih in mehanskih delov je trajalo skoraj leto dni, leseni deli so ĹĄe originalni. Cerifikat strodobnika sem dobil leta 2005. Sedaj deluje brezhibno in je ĹĄe sposoben prepeljati kakĹĄen tovor. VoĹžnja z njim je pravi uĹžitek, saj Âťprede kot maÄ?kaÂŤ.

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

VODNI FILTER

PIJTE ฤ ISTO VODO

SAMO 0,02EUR ZA LITER

tel.:040 414 191 .29,16., ,='(/., *$/9$1,=$&,-$

VZMETI

+/6).!42!$%ยบ

,%3./ยบ"2$/ยบ ยบ ยบ62(.)+! ยบยบ 4EL ยบ ยบ ยบยบ&AKS ยบ ยบ

*DOYDQL]DFLMD LQ REGHODYD NRYLQVNLK SUHGPHWRY

2JUDMH VWRSQLรฅฤ QH EDONRQVNH RJUDMH IUDQFRVNLK RNHQ ยซ

EUXรฅHQMH SROLUDQMH QLNODQMH NURPDQMH FLQNDQMH

.DUQLVH PL]H

5RPDQD =UQHF V S +UXรฅHYVND /MXEOMDQD 7HO )D[ ( SRรฅWD LQIR#]UQHF FRP ,QWHUQHW ZZZ ]UQHF FRP

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

zgodovinaROPER

PARNO KOLO ROPER, replika iz leta 1894 Ĺ˝ilica me zopet ni pustila pri miru in pred letom dni sem se odloÄ?il za izdelavo kolesa na paro, replika kolesa Roper iz leta 1894. Kot vedno sem tudi tokrat izhajal iz znanja o poznavanju parnih strojev, logike in fotografij iz interneta. Pri tovrstnih replikah ni pomembno, da je vozilo do podrobnosti izdelano kot original, temveÄ?, da bistveno ne odstopa od originala, ima podobne karakteristike kot original, in seveda z vgrajenimi varnostnimi sistemi in izboljĹĄavami, ki jih v tedanjih Ä?asih ĹĄe niso poznali.

Original iz leta 1894 Lanska zima mi je minila, kot bi mignil, v glavnem z izdelavo naÄ?rtov, izraÄ?unov in skic. Izdelavo sem priÄ?el z odliÄ?nim odlitkom iz sive litine, ki so mi ga ulili v livarstvu KopaÄ?. Cilinder parnega stroja je namreÄ? izdelan iz sive litine in daje z batom, izdelanim iz brona in obroÄ?ki iz sive litine, odliÄ?ne rezultate, tako glede razteskov, obdelave, obrabe, kompresije ‌ Sledilo je veÄ? kot 50 ur rez-

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

besedilo in fotografije: Marko Hvale

kanja in struĹženja ‌ izdelan je bil parni stroj. Zadnje pesto na kolesu je potrebno popolnoma predelati, saj potrebujemo gred namesto osi, na katero sta vezana batni in razvodniĹĄki (parni) pogon. Vse skupaj se pritrdi na okvir, ki je pritrjen na mestu, kjer so drugaÄ?e pedala. V mojem primeru sem za osnovo izbral vojaĹĄko kolo iz leta 1942, ki je bil zaradi nosilca za puĹĄko Ĺže originalno podaljĹĄan za 10 cm. Za kotel, ki sem ga izdelal iz brezĹĄivne rostfrei cevi (bog mi odpusti ta greh), si samo Ĺželim, da bo zdrĹžal Ä?im dlje brez rje, ki je nekaj obiÄ?ajnega pri kotlovni ploÄ?evini. Sledila je torej predelava zadnjega kolesa, montaĹža parnega kotla, povezava kolesa s parnim strojem in povezava vseh varnostnih ventilov, piĹĄÄ?alk in cevi s kotlom in parnim strojem.

do 3 km dodobra naloĹžiti peÄ?. Pogledi preseneÄ?enih sosedov, veliko zavistnih pogledov ‌ Trud se je izplaÄ?al. Izdelava je stala okoli 4000 EUR, v stroĹĄke pa seveda ni vkljuÄ?eno moje delo. Visoka cena? Kakor za koga. Zame je parno kolo neprecenljive vrednosti, voĹžnja boĹžanska ‌ pa ĹĄe naĹĄ Peter ga nima v muzeju ‌ Neprecenljivo. Vse, ki vas parno kolo zanima, vljudno vabljeni k meni na Ig.

Potem pa ... deĹž ‌ deĹž ‌ deĹž ‌ Postajal sem vedno bolj nervozen ‌ in konÄ?no je posijalo sonce. ResniÄ?no!

Moje parno kolo na prvi voĹžnji

Nacepil sem nekaj trsk, zdrobil nekaj kilogramov premoga (hvala ĹželezniÄ?arskemu muzeju za slezijc), natoÄ?il vodo in Ä?akal. ÄŒez deset minut je manometer zaÄ?el veselo kazati voljo, da gre navzgor proti 10 barom ‌ in ‌ krst. Parni strojÄ?ek je zapihal, iz dimnika se je pokadila neizrabljena para. Kolo je delalo nad vsemi priÄ?akovanji, hitrost je bila zavidljiva za tiste Ä?ase, 20 km/h, vode sem imel dovolj za 5 km brez dolivanja vode (sreÄ?a pokonÄ?nega kotla), premog je veselo dogoreval, tako, da je bilo potrebno na 2

Sestavni deli parnega stroja

IZLETI SVAMZ Prvi tradicionalni izlet bo namenjen ogledu veÄ?jih muzejev v Stuttgartu, NemÄ?ija, in okolici ter bo predvidoma tajal tri dni. Odpotujemo konec januarja 2011! Cena izleta bo pribliĹžno 280 Eur/ osebo (v ceno je vkljuÄ?en prevoz, vstopnine v muzeje in hrana). UdeleĹženci letoĹĄnjega izleta na MadĹžarsko imajo prednost pri prijavi in popust na ceno udeleĹženca! Drugi izlet bo namenjen manjĹĄemu ĹĄtevilu udeleĹžencev, ki bi si radi v miru ogledali najveÄ?jo razstavo starodobnih vozil v Evropi ÂťTechno Classica EssenÂŤ, med 30. marcem in 3. aprilom 2011 v Essnu. Tridnevni ogled sejma z dvema noÄ?itvama v luksuznem hotelu, oddaljenim samo 5 minut od sejmiĹĄÄ?a, bo predvidoma 300 Eur/ osebo. Vse informacije dobite v pisarni SVAMZ oz. na info@svamz.com! Ob prijavi je potrebno poravnati 50% kotizacijo!

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

podlupoSAZAS

PRIREDITVE

IN GLASBA DruĹĄtva se veÄ?krat obrnejo na naĹĄo pisarno z vpraĹĄanjem, kako je z obveznostmi, ki jih imajo do SAZAS-a in podobnih organizacij pri pripravi sreÄ?anj ali prireditev, Ä?e gostijo izvajalce glasbe, kot so npr. DJ ali glasbene skupine, ali pa samo predvajajo glasbo s pomoÄ?jo radiev, glasbenih stolpov, raÄ?unalnikov in podobno. Vse nevladne organizacije, ki prirejajo kulturne ali zabavne prireditve, na katerih se vrti glasba, morajo pred tem dobiti ustrezno dovoljenje SAZAS-a ter mu po prireditvi sporoÄ?iti, katero glasbo so na prireditvi predvajale. SAZAS potem prireditelju sporoÄ?i viĹĄino nadomestila, ki ga mora organizator plaÄ?ati za uporabo glasbe. Obveznost plaÄ?ila nadomestila mora organizator poravnati ne glede na to, ali je bila prireditev brezplaÄ?na ali plaÄ?ljiva ter ne glede na to, ali so bili izvajalci za svoj nastop plaÄ?ani ali ne. ZdruĹženje SAZAS je organizacija za kolektivno zaĹĄÄ?ito avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev na podroÄ?ju malih avtorskih pravic (t.i. pravice javnega oddajanja in izvajanja glasbenih del) in na podroÄ?ju mehaniÄ?nih avtorskih pravic (pravica snemanja, reprodukcije in razmnoĹževanja avtorskih del na nosilcih zvoka), kot se predstavljajo na svoji internetni strani www.sazas.org. To pomeni, da na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, pooblastil domaÄ?ih avtorjev in pogodb o medsebojnem zastopanju s tujimi avtorskimi druĹĄtvi uveljavlja avtorske pravice za veÄ? kot dva milijona domaÄ?ih in tujih avtorjev vseh glasbenih zvrsti – od zaÄ?etnikov, ki si ĹĄele utirajo pot v svet glasbe, do najbolj znanih imen svetovne glasbene scene. V ZdruĹženju SAZAS tako razpolagajo z ustreznimi bazami podatkov, ki vsebujejo informacije o avtorjih in njihovih glasbenih delih z vsega sveta, s pripadajoÄ?o informacijsko tehnologijo, profesionalnimi kadri in izkuĹĄnjami, na podlagi katerih svojim Ä?la-

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

nom ter Ä?lanom sestrskih avtorskih druĹĄtev zagotavljajo najviĹĄji moĹžen nivo zaĹĄÄ?ite, uporabnikom glasbenih del pa najenostavnejĹĄi zakonit dostop do celotnega svetovnega glasbenega repertoarja. Pravice avtorjev in obveznosti glede plaÄ?evanja nadomestil ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Avtor, ki ustvari doloÄ?eno glasbeno avtorsko delo, ima tako Ĺže na podlagi zakona pravico, da se sam odloÄ?i, ali se bo njegovo delo priobÄ?ilo javnosti ali ne (da ga bo on sam ali pa kdo drug izvajal ali ne). Po 1. odst. 159. Ä?l. ZASP je priobÄ?itev varovanih avtorskih del, v primeru zabavnih in kulturnih prireditev, obveznost prireditelja. Prav tako mora prireditelj na podlagi istega Ä?lena v 15 dneh po priobÄ?itvi del (torej po prireditvi) poslati SAZAS sporede vseh uporabljenih del, ki so jih izvajali na sami prireditvi/ sreÄ?anju. ZASP pa pozna tudi izjemo, ko ni potrebno prijaviti izvajanih del sami organizaciji SAZAS, ampak je dovolj, Ä?e se npr. na prireditvi izvaja izkljuÄ?no glasbena dela avtor, pri katerih ima sicer tudi sam avtorske pravice (tako glede besedila, melodije ‌), organizator dogovori s to osebo (kot avtorjem) individualno za samo nadomestilo. >> Obrazec za individualno upravljanje<<). V tem primeru je ĹĄe vedno potrebno poslati obvestilo SAZAS-u, ne bo pa SAZAS-u potrebo plaÄ?ati nadomestila. Nadomestilo oziroma honorar pa bo morda potrebno plaÄ?ati temu avtorju, ki bo svoja dela izvedel. Na podlagi prejetega seznama predvajanih del in pod pogojem, da so bila na prireditvi predvajana avtorsko zaĹĄÄ?itena glasbena dela, SAZAS odmeri nadomestilo za njihovo uporabo (obrazci za priobÄ?itev avtorskih del: www.sazas.org). Nadomestilo pa se ne obraÄ?una, Ä?e so se na prireditvi predvajala/izvajala izkljuÄ?no ljudska umetniĹĄka dela, katerih avtor ni znan (npr. stare slovenske ljudske pesmi) ali

pa Ä?e gre za avtorska dela, katerih avtor je umrl pred veÄ? kot 70 leti. Po poteku 70 let od smrti avtorja njegovo delo namreÄ? ni veÄ? avtorsko-pravno varovano (59. Ä?len ZASP). V teh primerih SAZAS-u ni potrebno plaÄ?ati nadomestila, ĹĄe vedno pa je potrebno o prireditvi poroÄ?ati (da so se predvajala doloÄ?ena dela; seveda je potrebno tudi navesti, katera). Na podlagi prejetega poroÄ?ila o predvajanih glasbenih delih in drugih podatkih o prireditvi (cena vstopnice, ĹĄtevilo obiskovalcev ‌) SAZAS nevladni organizaciji kot prireditelju odmeri nadomestilo za uporabo glasbenih del. ViĹĄino nadomestila ureja Pravilnik o javni priobÄ?itvi glasbenih del, ki v Tarifniku loÄ?i med razliÄ?nimi vrstami prireditve (koncerti resne glasbe, proslave, zabave ‌) in vrsto obraÄ?una (glede na prihodek, pavĹĄalno ‌). Pravilnik omogoÄ?a tudi plaÄ?ilo do 50% niĹžjega nadomestila, Ä?e je prireditelj nepridobitna organizacija, registrirana za dobrodelno dejavnost. V praksi bodo to lahko predvsem druĹĄtva in zavodi, ki izvajajo dobrodelne ali humanitarne dejavnosti ter ustanove, ustanovljene z dobrodelnim namenom. Pravice domaÄ?ih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov ter pravice tujih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov pa so v Sloveniji zaĹĄÄ?itene ĹĄe preko t.i. Zavoda IPF. Zavod IPF zbira tako nadomestila za javno priobÄ?evanje le za tiste fonograme, ki so bili izdani v komercialne namene ali dani na voljo javnosti na naÄ?in, ki omogoÄ?a posameznikom dostop do njih s kraja in v Ä?asu, ki ju sami izberejo (npr. internetna uporaba fonogramov ali pa uporaba fonogramov v mobilni telefoniji, na naÄ?in, ki omogoÄ?a posluĹĄanje posameznih fonogramov po izbiri posameznika), kot piĹĄejo na svoji internetni strani www.zavod-ipf.si. Na podlagi Pravilnika o uporabi fonogramov in njegovega tarifnega dela Zavod IPF zbira nadomestila za javno uporabo fono-

EÄ‚ĹŠĆ?ĆšÄ‚ĆŒÄžĹŠĆ“Ä‚ ĆŒÄžĹ?Ĺ?ŽŜĂůŜĂ ĆŒÄ‚ÄšĹ?ĹŠĆ?ĹŹÄ‚ ƉŽĆ?ƚĂŊà ǀ ^ůŽǀĞŜĹ?ĹŠĹ?Í• ÇŒ ǀĂžĹ? ÇŽÄž ŽĚ ůĞƚĂ ϭϾϹϯ͘

gramov, zbrana nadomestila pa v skladu s Pravilnikom razdeljuje med upraviÄ?ence do nadomestil, imetnike sorodnih pravic. Pri razdeljevanju sredstev v kar najveÄ?ji meri upoĹĄteva dejansko uporabo, tako da denar res dobijo tisti, katerih glasba je bila predvajana. V trgovskem srediĹĄÄ?u, pri frizerju, v Ä?akalnici pri zobozdravniku, v pisarni, med kosilom v gostilni, na prireditvi ali zveÄ?er v klubu - glasba se sliĹĄi povsod. Predvajanje glasbe v javnosti je Ĺže skoraj samoumevno, vendar pa to ne pomeni, da je tovrstna uporaba glasbe zastonj. Za predvajanje glasbe v javnosti – zunaj domaÄ?ega kroga – potrebujete dovoljenje izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. To velja tudi za radiodifuzne organizacije in druge izdajatelje radijskih ali televizijskih programov, ki uporabljajo glasbo v svojem programu, v etru, na kablu ali internetu, in za organizatorje prireditev, ki predvajajo fonograme v javnosti. Organizatorji modnih revij, koncertov, novoletnih plesov ali drugih prireditev, kjer se glasba predvaja v javnosti, potrebujejo za to ustrezno licenco od Zavoda IPF. Pri Zavodu IPF organizator prireditev pridobi dovoljenje izvajalcev in proizvajalcev fonogramov za uporabo njihovih posnetih izvedb v javnosti. Pri obÄ?asni uporabi je za ureditev ustrezne licence in plaÄ?ila nadomestila za uporabo odgovoren organizator oziroma uporabnik. ÄŒe za prostor, kjer bo potekala prireditev, ĹĄe ni sklenjen sporazum o javni priobÄ?itvi fonogramov, mora organizator Zavodu IPF prijaviti javno uporabo glasbe in plaÄ?ati dogovorjeno nadomestilo vsaj pet dni pred zaÄ?etkom prireditve. ViĹĄino nadomestila doloÄ?a Tarifa Zavoda IPF za javno priobÄ?itev fonogramov. Vse te in podrobnejĹĄe informacije najdete na njihovi internetni strani. Vir: www.sazas.org, www.zavod-ipf.si, revija Intergrator, ĹĄt. julij 2010, izdajatelj ZDOS

IBIS

PreĹĄernova 5, Ljutomer gsm: 041 683 538

digitalni TISK transparenti - vizitke - vabila - ĹĄtampiljke nalepke, sitotisk, tampotisk... POSEBNE UGODNOSTI ZA ÄŒLANE SVAMZ! Zavarovalnice Vam ob predloĹžitvi certifikata za starodobno vozilo in Ä?lanske izkaznice za tekoÄ?e leto ponudijo gotovinski p o p u s t v v i ĹĄ i n i d o 9 0 % . SVAMZ vam ob sklenitvi zavarovanja za VaĹĄe starodobno vozilo v glavni pisarni na Vranskem nudi ĹĄe 5,00 Eur dodatnega popusta (oz. 10,00 Eur za Ä?lane klubov priÄ?lanjenih SVAMZ)! Ob sklenitvi zavarovanja prejmete tudi brezplaÄ?no majÄ?ko SVAMZ! Ne zamudite priloĹžnosti in izkoristite ugodnosti! Za veÄ? informacij pokliÄ?ite 041/989191!

KriĹževci pri Ljutomeru, Tel.: 02 5888 186, Mob.: 041 328 395, E-poĹĄta: gorica@vipoll.si =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

znanostLASERSKO VARJENJE Uporaba laserja za sanacijo avtomobilskih delov in delov drugih motornih vozil J. TuĹĄek*, M. HrĹženjak**, P. Klemen**, B. JeĹž** *Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojniĹĄtvo AĹĄkerÄ?eva 6, 1000 Ljubljana **TehnoloĹĄki konzultantski center Trnovska 8, 1000 Ljubljana ÄŒlanek obravnava lasersko navarjanje za popravilo poĹĄkodovanih delov za avtomobile in druga motorna vozila. Predstavljen je laser kot orodje za izdelavo zvarov in navarov, navedene so prednosti laserskega varjenja v primerjavi z obloÄ?nim postopkom in prikazanih je nekaj praktiÄ?nih primerov uporabe laserja za popravilo obrabljenih, razpokanih ali drugaÄ?e poĹĄkodovanih delov. KljuÄ?ne besede: lasersko varjenje, avtomobilski del, poĹĄkodba, obloÄ?no varjenje

Uvod

3.

VeÄ?ina avtomobilskih delov, delov drugih motornih vozil in delov motorjev z notranjim zgorevanjem je med obratovanjem obremenjenih z veliko dinamiÄ?no silo in mnogi od njih tudi z visoko temperaturo. Zaradi obremenitve se na povrĹĄini obremenjenih delov pojavijo napake, razpoke in obraba. Za veÄ?ino delov je najcenejĹĄa in pogostokrat najugodnejĹĄa odloÄ?itev zamenjava obrabljenega dela z novim. V mnogih primerih pa te moĹžnosti nimamo, ker so rezervni deli Ĺže poĹĄli ali je nadomestni del teĹžko dostaviti zaradi velike oddaljenosti tovarne, ki te dele izdeluje ali pa je poĹĄkodba na starem delu tako majhna, da je popravilo smiselno in ekonomiÄ?no upraviÄ?eno. VeÄ?ina poĹĄkodb na delih, ki so izdelani iz kovinskih materialov je moĹžno sanirati z varjenjem. Do danes oziroma do nedavnega smo skoraj izkljuÄ?no za reparaturno varjenje upo-

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

rabljali razliÄ?ne obloÄ?ne postopke varjenja s taljivo oplaĹĄÄ?eno elektrodo ali z golo Ĺžico po postopkih MAG/MIG ali pa varjenje TIG z netaljivo volframovo elektrodo. V novejĹĄem Ä?asu pa se je pojavilo lasersko varjenje, ki je odliÄ?no dopolnilo in ne nadomestilo obloÄ?nim postopkom varjenja.

dolĹžini in z enako frekvenco. Danes poznamo ĹĄtevilne laserske naprave, ki se razlikujejo po naÄ?inu pridobitev laserskega Ĺžarka, namenu uporabe, po valovni dolĹžini, po moÄ?i, po razporeditvi energije v laserskem Ĺžarku, po opremljenosti s pomoĹžno opremo in ĹĄe po mnogih drugih reÄ?eh.

Lasersko varjenje je relativno nov tehnoloĹĄki postopek oziroma novo orodje, ki omogoÄ?a popravilo manjĹĄih napak, kot so obraba, okruĹĄki, razpoke in manjĹĄi zlomi na kakovostnih delih, ki so mehansko in trdnostno zelo obremenjeni in zahtevni ter zaradi tega toplotno utrjeni, kar pomeni, da je reparatura zelo zahtevna.

V varilni in sorodnih tehnikah v praksi praktiÄ?no uporabljamo le dve vrsti laserjev. Prvi je plinski CO2 laser z valovno dolĹžino 10.6 m, ki ga uporabljamo predvsem za toplotno rezanje jekla in barvnih kovin in redkeje za zvarjanje. Za varjenje in predvsem za reparaturno varjenje pa v najveÄ?ji meri uporabljamo Nd:YAG laser z valovno dolĹžino 1.06 m.

2.Kaj

Na sliki 1 je prikazana razlika med navadno, za Ä?loveka vidno in lasersko svetlobo, ki pa v najveÄ? primerih za Ä?loveka ni vidna. Laserski Ĺžarek je torej koherentna svetlobna energija, ki niha samo z eno frekvenco. Prav zaradi

je lasersko varjenje

Laser je skoncentrirana in koherentna svetlobna energija z eno samo frekvenco. Vsi energetski svetlobni delci nihajo v isti valovni

Slika 1: Primerjava med laserskim Ĺžarkom oziroma svetlobo in navadno za ljudi vidno svetlobo

%UH] NRKHUHQFH

1DYGDQD YLGQD VYHWORED

.RKHUHQFD

/DVHUVND

LASERSKO VARJENJEznanost

tega je lasersko svetlobo moĹžno skoncentrirati v fokus in v tej toÄ?ki doseÄ?i energijo z visoko gostoto tudi do 1010 W/m2 ali celo veÄ?. Prenos laserske energije iz Ĺžarka na varjenÄ?evo povrĹĄino je v vseh primerih lokalno zelo skoncentriran in glede na varjenec in njegovo maso relativno nizek in je moÄ?no odvisen od vrste materiala, od stanja povrĹĄine varjenca in od vrste laserskega Ĺžarka. V sploĹĄnem, pri laserskem varjenju poznamo dva osnovna principa prenosa energije iz laserskega Ĺžarka na varjenec. Prvi princip je prenos toplote s Âťprevajanjem toploteÂŤ in drugi je princip ÂťkljuÄ?avniĹĄke luknjeÂŤ (Key – hole – effekt). Pri varjenju s prevajanjem toplote uporabljamo laserje z niĹžjo moÄ?jo in pri tem z laserskim Ĺžarkom dobimo relativno nizko globino uvara in relativno veliko ĹĄirino uvara. Pri varjenju s key-hole efektom moramo uporabiti laser veÄ?je moÄ?i in viĹĄje koncentracije v fokusu, da laserski Ĺžarek s svojo energijo del materiala upari in prodre globoko v varjenec, kar omogoÄ?a zvarjanje veÄ?jih debelin. Za reparaturno varjenje obrabljenih strojnih delov skoraj izkljuÄ?no uporabljamo princip laserskega varjenja s Âťprevajanjem toploteÂŤ. Na sliki 2 je shematsko prikazana naprav za lasersko reparaturno varjenje obrabljenih, razpokanih ali kako drugaÄ?e poĹĄkodovanih strojnih delov. Sem ĹĄtejemo razna orodja, gredi, zobnike, teÄ?aje, leĹžaje in ĹĄe nekatere druge dele. Laserska naprava, kot je prikazana na sliki 2, producira lasersko svetlobo v trdnem kristalu (1) s pomoÄ?jo bliskavice (2), ki z moÄ?no svetlobo v Nd:YAG kristalu vzbuja atome. Ko se vzbujeni atomi vraÄ?ajo v prvotno osnovno stanje, oddajajo Ĺžarke z enako valovno dolĹžino. Tisti Ĺžarki ki so usmerjeni v osi kristala nato potujejo direktno ali pa po odboju od nepropustnega ogledala (3) skozi polpropustno ogledalo (4) v optiÄ?ni kabel (5) in po njem do optiÄ?nega sistema (6) in nato po zraku do varjenca (7,8). Lasersko reparaturno varimo tako, da fokus laserskega Ĺžarka (8) leĹži na varjencu oziroma, Ä?e uporabljamo varilno Ĺžico, na njeni povrĹĄini (slika 3). Praviloma mora biti premer fokusnega Ĺžarka pri varjenju z Ĺžico veÄ?jega premera kot pa premer Ĺžice. Optimalno varjenje doseĹžemo, Ä?e je premer Ĺžarka v fokusu veÄ?ji za 50 % od premera varilne Ĺžice.

UHPHUD YDULOQH ĂĽLFH

Slika 2: Shematski prikaz Nd: YAG laserja: 1 – aktivni medij v katerem se razvije laserska svetloba, 2 – bliskavica, 3 – nepropustno ogledalo, 4 – polpropustno ogledalo, 4 – optiÄ?no vlakno za prenos laserskega Ĺžarka, 6 – optiÄ?ni sistem, 7 – obdelovanec, 8 – ĹžariĹĄÄ?e Ĺžarka (fokus), 9 – Ä?asovni delilnik Ĺžarka, 10 – energetski delilnik Ĺžarka. Na sliki 3 je prikazan pravilno razmerje med premerom laserskega Ĺžarka in varilne Ĺžice. Laserski Ĺžarek mora med taljenjem Ĺžico ÂťobjetiÂŤ preko polovice povrĹĄine. Za lasersko varjenje je poleg lege fokusa laserskega Ĺžarka in njenega premere zelo pomemben parameter tudi porazdelitev energije v laserskem Ĺžarku. Ta je lahko eno ali veÄ?rodovna. Enorodovna porazdelitev je lahko Gaussova ali pa polkroĹžna. Pri veÄ?rodovni porazdelitvi energije pa lahko dobimo poljubno obliko porazdelitve energije v laserskem Ĺžarku. Za reparaturno varjenje, ko varimo z dodajnim materialom v obliki okrogle Ĺžice je najprimernejĹĄa polkroĹžna porazdelitev energije v laserskem Ĺžarku.

Slika 3: Primerno razmerje med premerom laserskega Ĺžarka v svojem ĹžariĹĄÄ?u in premerom varilne Ĺžice, ki jo rabimo kot dodajni material za reparaturno varjenje Na sliki 3 pa je shematsko prikazano lasersko reparaturno varjenje. Na sliki vidimo laserski Ĺžarek, varilno Ĺžico, sistem za dovod zaĹĄÄ?itnega plina in varjenec. Tak sistem reparaturnega varjenja orodij danes uporabljamo najpogosteje povsod po svetu. Varilno Ĺžico na mesto varjenja dovajamo roÄ?no. Laserski Ĺžarek s svojim ĹžariĹĄÄ?em pada pravokotno na Ĺžico in jo del segreje do viĹĄje temperature kot je taliĹĄÄ?e materiala iz katerega je Ĺžica. Raztaljena kapljica, ki preide iz Ĺžice v var (oziroma navar) mora imeti preseĹžek energije, da raztali ĹĄe nekaj plasti atomov na povrĹĄini varjenca in z njimi tvori nove kristale iz obeh materialov (osnovnega in dodajnega).

ODVHUVNL ĂĽDUHN

ĂĽLF

Slika 4: Shematski prikaz laserskega reparaturnega varjenja obrabljenih povrĹĄin: 1 – laserski Ĺžarek, 2 – varilna Ĺžica, 3 – obdelovanec, 4 – fokus laserskega Ĺžarka, 5 – optiÄ?ni sistem, 6 – dovod zaĹĄÄ?itnega plina, X – dobra plinska zaĹĄÄ?ita, Y – slaba plinska zaĹĄÄ?ita

Sistem kot je prikazan na sliki 4 ni najprimernejĹĄi, kljub temu, da se takĹĄen zelo pogosto uporablja v praksi. Kot smo omenili, pri laserskem varjenju Ĺžico dovajamo na mesto varjenja roÄ?no, kar pomeni, da mora operater na laserski napravi imeti veliko izkuĹĄenj in da mora biti talentiran za te vrste opravil. Iz slike lahko tudi vidimo, da se zaĹĄÄ?itni plin na mesto varjenja dovaja pravokotno na vzdolĹžno os varilne Ĺžice. Talina vara je sicer na ta naÄ?in dobro zaĹĄÄ?itena pred atmosfero, toda sama Ĺžica, ki je prav tako segreta do viĹĄje temperature pa v toÄ?ki Y (Glej sliko 4!) pride v stik atmosferskim zrakom, kar slabo vpliva na kakovost navarjene plasti. Po naĹĄi oceni, bi bila zelo dobra reĹĄitev, da izdelamo pripravo z dvojno tanko cevjo. Skozi notranjo cev bi na mesto varjenja dovajali tanko varilno Ĺžico in skozi zunanjo zaĹĄÄ?itni plin. Konstrukcija opisanega sistema je Ĺže v pripravi za izdelavo naÄ?rta, za izdelavo prototipa in v pripravi za prijavo patenta.

3.Primeri

uporabe laserskega navarjana za obrabljene avtomobilske dele in dele drugih motornih vozil in plovil Na sliki 5 je prikazana gred z zobnikom. Na votli gredi je zelo dobro vidna obraba na povrĹĄini, na kateri so tekli leĹžajni valjÄ?ki. Obraba se je pojavila, kot je prikazano na sliki 5b, po celotnem obsegu gredi in na ĹĄirini ÂťxÂŤ. Prav tako pa je na gredi izdelan zobnik, ki ima poĹĄkodo=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

znanostLASERSKO VARJENJE van zob. PoĹĄkodba je vidna na sliki 5c. To so minimalne poĹĄkodbe, ki jih je moĹžno sanirati samo z varjenjem. Toda vsi postopki obloÄ?nega varjenja so pregrobi. Z obloÄ?nim postopkom sicer lahko prikazane poĹĄkodbe popravimo, toda zaradi visokega vnosa energije zelo moÄ?no pokvarimo lastnosti osnovnega materiala okoli navara. Gred je namreÄ? po izdelavi toplotno poboljĹĄana, kar pomeni, da ima visoko trdoto, visoko trdnost in tudi relativno visoko Ĺžilavost. Mehanske lastnosti osnovnega materiala prikazane gredi so zelo zahtevne in so bile doseĹžene s pravilno izbranim materialom in pravilno toplotno obdelavo. Z naknadnim lokalnim vnosom toplote, kar se dogodi pri obloÄ?nem varjenju pa je praktiÄ?no nemogoÄ?e obdrĹžati enake mehanske lastnosti po celotnem volumnu gredi. Poleg tega je gred votla in bi pri lokalnem ogretju gredi priĹĄlo do trajnih mehanskih deformacij, ki jih po varjenju praktiÄ?no ni mogoÄ?e odpraviti. Prav zato je lasersko varjenje tako moÄ?no pridobilo na pomenu, ker je napake prikazane na sliki 5 moĹžno odpravljati zelo kakovostno, brez spremembe lastnosti osnovnega materiala brez deformacij. Z laserskim Ĺžarkom lahko zelo natanÄ?no in kontrolirano vnaĹĄamo energijo, kar pomeni, da osnovnega materiala ne ÂťpregrejemoÂŤ. Laserski Ĺžarek mora padati pravokotno na Ĺžico, jo raztaliti in v talino vnesti toliko energije, da na osnovnem materialu raztali le nekaj plasti atomov, kateri nato tvorijo z dodajnim materialom nova kristalna zrna. Zelo pomembno je da so povrĹĄine varjenca in dodajnega materiala popolnoma Ä?iste.

D

Na sliki 7 je prikazan makro obrus lasersko navarjene aktivne povrĹĄine ventila za motorje z notranjim zgorevanjem. Iz slike vidimo dimenzijo nanesene plasti, ki znaĹĄa le dobri dve desetinki milimetra. Prav tako vidimo, da je povrĹĄina navara relativno zelo ravna, kar pomeni, da je potrebna obdelava laserskih navarov po varjenju zelo majhna. Kakovost laserskih navarov v najveÄ?ji meri doloÄ?amo s kemiÄ?no sestavo dodajnega materiala. To velja tudi za navare na strojnih delih, ki jih obnavljamo in uporabljamo v avtomobilski industriji.

PP

PP

Slika 7: Lasersko navarjena aktivna povrĹĄina ventila motorja z notranjim zgorevanjem Na sliki 8 pa je prikazana poĹĄkodovana in z laserjem sanirana odmiÄ?na gred. Narejeni so bili trije navari kot so oznaÄ?eni na sliki. Vidimo , da je povrĹĄina snacije z laserskim Ĺžarkom in s tanko Ĺžico zelo majhna. Danes ne poznamo drugega naÄ?ina kot je laser za reparaturo tako majhnih napak.

PP

PP PP

E

[

F

Slika 5: PoĹĄkodovana votla gred z zobnikom, ki jo je moĹžno uspeĹĄno sanirati le z laserskim varjenjem Na sliki 6 je prikazana poĹĄkodovana aktivna povrĹĄina ventila motorja z notranjim zgorevanjem. Tudi ta poĹĄkodba je relativno majhna in jo lahko popravimo samo z varjenjem, toda ne z obloÄ?nim postopkom, ker je ÂťpregrobÂŤ. Tudi tu je lasersko varjenje praktiÄ?no edina moĹžna reĹĄitev.

Y

Slika 8: PoĹĄdovana odmiÄ?na gred (slika spodaj) in z laserskim Ĺžarkom in s tanko Ĺžico sanirana (zgoraj) 4.ZakljuÄ?ki

PP

SRĂŁNRGEH QD DNWLYQL SRYUĂŁLQL

Na koncu Ä?lanka lahko napravimo samo en zelo pomemben zakljuÄ?ek. Lasersko zvarjanje in navarjanje predstavlja novo tehnologijo, ki jo v Sloveniji uporabljamo Ĺže nekaj let in omogoÄ?a obnovo obrabljenih povrĹĄin, okruĹĄenih robov, manjĹĄih razpok in drugih poĹĄkodb na strojnih elementih, ki jih uporabljamo v avtomobilski industriji. VeÄ? informacij o laserskem varjenju in o reparaturnem laserskem navarjanju ter sanaciji poĹĄkodovanih delov: Janez TuĹĄek

Slika 6: Obrabljena aktivna povrĹĄina ventila motorja z notranjim zgorevanjem

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

tel.: 041 684 761

Luksuzna pozlačena, emajlirana značka

Polo majčka, rjava

T-majčka, bela

S, M, L, XL, XXL

S, M, L, XL, XXL

50,00 EUR

15,00 EUR

5,50 EUR

Jubilejna pozlačena, emajlirana značka

Medeninasta tablica predvojna vozila

Medeninasta tablica povojna vozila

15,00 EUR

35,00 EUR

35,00 EUR

Značka za obleko pozlačena, emajlirana

Našitek za obleko

Nalepka za vozilo

80x50mm

100x70mm

5,00 EUR

BREZPLAČNO

98x88mm, luknjici za pritrditev

65mm, vijak za pritrditev na hrbtni strani

23x27mm

12,00 EUR

Znesku zaračunamo še poštnino.

Vse te artikle lahko naročite v pisarni SVAMZ na Vranskem ali na tel.:03 705 50 66, gsm: 051 30 55 96, elektronska pošta: info@svamz.com

e e k k Ä? Ä? i n o v i n o v iÄ? v

Âť8. ÄŒIVIJAĹ KA FIÄŒIJADAÂŤ, 1. - 3. 10. 2010, Ĺ ABAC, REP. SRBIJA

FiÄ?o sekcija SVAMZ, FiÄ?o klub Slovenija, se je drugiÄ? zapored odpravila na sreÄ?anje fiÄ?kotov v Ĺ abac. Odprava je ĹĄtela tri fiÄ?kote in Chrysler NewYorker iz leta 1977. Gostitelji so nas priÄ?akali v tradicionalnem srbskem slogu in nas skozi celotno sreÄ?anje razvajali na vse mogoÄ?e naÄ?ine. SreÄ?anja se je udeleĹžilo okoli 40 avtomobilov, najstarejĹĄi je bil iz leta 1962. Brez kakrĹĄnih koli teĹžav smo prevozili okoli 1.100 km.

svojih odjemalcev in trendom razvoja. ElektriÄ?na polnilnica je sestavljena modularno: iz navadne vtiÄ?nice 220V (navadna vtiÄ?nica sluĹži polnjenju skuterjev in manjĹĄih vozil) in standardizirane vtiÄ?nice za veÄ?ja vozila (npr. Prius Toyota avtomobil). Polnilna postaja ima inĹĄtalirano vso potrebno zaĹĄÄ?ito. PovpreÄ?no polnjenje vozila traja 30 minut, starejĹĄi modeli vozil se polnijo nekoliko dlje, tudi 3 ure. ElektriÄ?no vozilo lahko tako z enim polnjenjem prevozi od 100 – 400 km pri hitrosti 100 – 140 km/h. Polnilne postaje po Sloveniji so postavljene tako, da se lahko vozila na elektriÄ?ni pogon gibljejo brez veÄ?jih teĹžav, povpreÄ?no so postavljene na 70 km, veÄ?ina teh postaj pa se nahaja za enkrat na Gorenjskem.

Polnilne postaje po Sloveniji so postavljene tako, da se lahko vozila na elektriÄ?ni pogon gibljejo brez veÄ?jih teĹžav, povpreÄ?no so postavljene na 70 km, veÄ?ina teh postaj pa se (za enkrat) nahaja na Gorenjskem. Med nagrajenci smo bili tudi mi, in sicer v kategorijah Âťnajbolj originalnegaÂŤ (Igor JakĹĄe) in ÂťnajlepĹĄegaÂŤ (Alen Grum) fiÄ?kota sreÄ?anja - piĹĄejo udeleĹženci sreÄ?anja. ELEKTRIÄŒNA POLNILNICA NA VRANSKEM ElektriÄ?na vozila in vozila, ki se napajajo iz elektriÄ?nega omreĹžja, predstavljajo veliko priloĹžnost, da se v okviru ĹĄirĹĄe strategije zmanjĹĄajo emisije CO2 in lahko pomembno prispevajo k uresniÄ?evanju prednostnih nalog Evrope do leta 2020 za razvoj gospodarstva, ki je okolju prijaznejĹĄe in uÄ?inkovitejĹĄe izkoriĹĄÄ?a svoje vire. V sklopu evropskega tedna mobilnosti, kjer smo se na Vranskem pridruĹžili desetinam milijonov ljudi po vsej Evropi k prizadevanju za telesu in okolju prijaznejĹĄe naÄ?ine Ĺživljenja in tako zamenjali avto s hojo ali kolesom, je bila s pomoÄ?jo ObÄ?ine Vransko odprta v ponedeljek 20.09.2010 ob 10.00 pri Energetika Vransko d.o.o. osma polnilna postaja za elektriÄ?na vozila v Sloveniji. Polnilnica pomeni velik korak naprej pri uveljavljanju okolju prijaznih projektov in tehnologij ter predvsem pri izkoriĹĄÄ?anju obnovljivih virov energije. V Ljubljani so tako vse polnilnice oskrbovane z Zeleno energijo proizvedeno izkljuÄ?no iz obnovljivih virov (v Ljubljani je danes 6 polnilnic). Polnjenje bo zaenkrat povsod po Sloveniji brezplaÄ?no. Z odprtjem polnilnice sledi obÄ?ina Vransko potrebam

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

90 LET MAZDINE ZGODOVINE: OD IZDELAVE PLUTE DO VODIKOVE TEHNOLOGIJE Mazda letos praznuje Ä?astitljivo obletnico. Podjetje Ĺže 90 let odlikujeta inovativnost in kakovost. 30. januarja 1920 je bilo v HiroĹĄimi ustanovljeno podjetje Toyo Cork Kogyo Ltd. V tovarni Vzhoda, kot se glasi dobesedni prevod besedne zveze ÂťToyo KogyoÂŤ, so prvotno izdelovali nadomestek plute iz rastlin. Marca 1921 je podjetje Toyo Cork Kogyo industrialca Jujira Matsudo imenovalo za predsednika druĹžbe. Matsuda je proizvodnjo plute nadomestil z uvedbo strojegradnje. Tako je bila leta 1927 iz naziva podjetja odstranjena beseda ÂťCorkÂŤ, leta 1930 pa je Matsuda Ĺže priÄ?el z razvojem motoriziranih trikolesnikov. Pod imenom Mazda-GO se je v oktobra 1931 priÄ?ela serijska proizvodnja prvega motornega vozila. Mazda je bila pri tem zastopana s pojmom Ahura Mazda, ki predstavlja staroperzijskega boga luÄ?i. Ahura Mazda velja za boga modrosti, inteligence in harmonije ter simbolizira izvor vzhodnih in zahodnih kultur. Pri iskanju primernega imena podjetja je pomembno vlogo imelo tudi ime vodilne osebe druĹžbe, saj se ime Matsuda v japonĹĄÄ?ini izgovarja podobno kot beseda 'Mazda'. Leta 1936 je podjetje Toyo Kogyo predstavilo nov logotip s stilizirano Ä?rko M z zavihki, ki so predstavljali Mazdino agilnost.

e e e k k k Ä? Ä? Ä? i i v v no no

Ĺ tiri leta kasneje je bil predstavljen prvi prototip osebnega vozila, ki pa zaradi priÄ?etka druge svetovne vojne nikoli ni doĹživel proizvodnje. Leta 1960 je Mazda prviÄ? predstavila prvi osebni avtomobil pod imenom R360 Coupe. Ĺ e istega leta je sin ustanovitelja podjetja Tsuneji Matsuda, z znamko NSU, priÄ?el s pogajanji za pridobitev licence za izdelavo Wanklovega motorja. 30. maja 1976 je Mazda s prenovljenim logotipom in samozavestnim sloganom predstavila prvo serijsko vozilo z rotacijskim motorjem po imenu Mazda Cosmo Sport 110S. VeÄ? si preberite na spletni strani: (http://www.mazda.si/aboutmazda/ mazdanews/mazda_corporate/90-let-mazdine-zgodovine-od-izdela-

modeli iz 21. stoletja). Karavana, katere skupna vrednost je zagotovo kar zajetna 8-mestna ĹĄtevilka evrov, se je v Ljubljano pripeljala preko Ljubelja. Kolona je krenila izpred Casinoja Velden pri avstrijskem WĂśrthersee ter se ĹĄtiri dni vozila po Avstriji in Sloveniji. V koloni je bilo 50 vozil znamke Rolls-Royce in Bentley. Posnetke sreÄ?anja si lahko ogledate na naslovu: http://www.videoarhiv.com/karavana-lastnikov-rolls-royce-in-bentleyev-v-stari-ljubljani/video/63972 SEJEM STARODOBNIKOV AMK Slovenska Bistrica je kljub slabemu vremenu Ĺže drugiÄ? izvedla (25. 9. 2010) sejem starodobnikov in opreme na parkiriĹĄÄ?u pred tovarno IMPOL v Slovenski Bistrici. NENAVADEN OBISK Na Vranskem smo nenavadnih obiskovalcev navajeni. Sredi lepega sonÄ?nega dne v avgustu nas je obiskal nenavaden motorist z italijansko registrsko tablico, na neverjetno umazanem motociklu Honda, ki si je Ĺželel ogledati muzej. Po pogovoru je kmalu sedel v oĹžjem

ve-plute-do-vodikove-tehnologije/). V Essnu je bila pred kratkim parada Mazd MX-5, na kateri jim je uspel nov doseĹžek za vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Na prireditvi se je zbralo 459 Mazd, med njimi je bilo tudi pet s slovenskimi registrskimi tablicami. Zadnja mesta za udeleĹžbo v podvigu so prodali kar na eBuyu, saj je bilo prijavljenih preveÄ? vozil za uspeĹĄno izvedbo parade. 7. MEDNARODNO ROLLS-ROYCE IN BENTLEY SREÄŒANJE,

druĹžinskem krogu na kosilu in zaÄ?el pripoved o dolgem potovanju, ki ga je sicer zakljuÄ?il v Rimu, od koder je tudi doma. Pripotoval je namreÄ? iz daljnega Afganistana, kamor se je odpravil pred kakĹĄnim mesecem. Povedal je ĹĄe, da vsako leto opravi podobno potovanje in da piĹĄe knjigo. Za vse, ki bi vas njegova potovanja zanimala, si lahko utrinke le-teh ogledate na: www.pierfelice.it!

2. 7. 2010, Ljubljana LjubljanÄ?anom in obiskovalcem najveÄ?jega slovenskega mesta, ki so se v petek, 2. julija, nahajali na Stritarjevi ulici, v bliĹžini magistrata, je pogled zagotovo obstal na kar lepem ĹĄtevilu starodobnikov prestiĹžnih znamk Rolls-Royce in Bentley (Ä?eprav je bilo tudi nekaj "ĹĄleparjev" z

GENERALNA SKUPĹ ÄŒINA FIVA LETOS V SLOVENIJI Generalna skupĹĄÄ?ina FIVA (www.fiva.org), mednarodna organizacija, ki predstavlja veÄ? kot milijon Ä?lanov zdruĹženih v 85 organizacijah starodobnih vozil v 62 drĹžavah vseh celin sveta in ki tesno sodeluje z Evropskim parlamentom in z organizacijo UNESCO, katere Ä?lani smo tudi SVAMZ, bo potekala od 27. do 30. oktobra v Ljubljani v Hotelu Lev. PodrobnejĹĄe poroÄ?ilo iz skupĹĄÄ?ine bo sledilo v naĹĄi naslednji ĹĄtevilki naĹĄe revije!

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

e e k k Ä? Ä? i n o v i n o v iÄ? v

DRĹ˝AVNO PRVENSTVO 21. in 22. avgusta je na poligonu varne voĹžnje AMZS na Vranskem potekalo ÂťdrĹžavnoÂŤ prvenstvo starodobnih motociklov. Da bi vsaj nekoliko dvignili prepoznavnost in zanimanje med slovensko publiko za to prireditev, si je Klub starodobnih dirkaÄ?ev iz MiklavĹža pri Taboru olepĹĄal svoje ime v ÂťKlub starodobnih dirkaÄ?ev VRANSKOÂŤ.

TRIUMPH SPITFIRE SREÄŒANJE V sodelovanju z RITS - Registro Italiano Triumph Spitfire je bil v avgustu 2010 organiziran izlet po Sloveniji za ljubitelje teh vozil. Vseh skupaj je bilo 15 posadk! Slovenijo so prepeljali Ä?ez in Ä?ez, tudi slabo vreme jih ni ustavilo, med drugim pa so se oglasili na Vranskem v Muzeju motociklov Vransko. UdeleĹženci so bili prijetno razpoloĹženi, najzanimivejĹĄi med njimi pa je bil maÄ?ek, ki je lastnika vozila pridno spremljal vse dni sreÄ?anja in mu delal druĹžbo v avtomobilu!

NOVA INTERNETNA STRAN SVAMZ Z oktobrom je zaÄ?ela delovati nova internetna stran: www.svamz. com. Vabljeni k ogledu! Za nalaganje vsebin, prosim poĹĄljite gradivo na: info@svamz.com ali amc@svamz.com! ZAKON O MOTORNIH VOZILIH Vlada je na seji 30. 8. 2010 doloÄ?ila besedilo Predloga Zakona o motornih vozilih in ga posredovala DrĹžavnemu zboru Republike Slovenije v sprejem. 31. 8. 2010 je bil v DrĹžavnem zboru prva obravnava tega zakona.

Kljub vsemu pa vsakrĹĄna primerjava tovrstnih prireditev nekoÄ?, ko je takĹĄno pravo cestno-hitrostno dirko obiskalo veÄ? kot 10.000 obiskovalcev, in danes, ni veÄ? mogoÄ?a. JAVNA AGENCIJA ZA VARNOST PROMETA 1. 9. 2010 je v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa delovanje DRSC preĹĄlo na Javno agencijo za varnost prometa, sektor za vozila. Javna agencija postaja osrednja nacionalna organizacija za varnost prometa, v kateri so skoncentrirane vse strokovne naloge s podroÄ?ja varnosti cestnega prometa. Cilj vzpostavitve javne agencije je poenotenje pristojnosti in odgovornosti med razliÄ?nimi upravnimi organi ter s tem zagotavljanje veÄ?je uÄ?inkovitosti delovanja sistema. VeÄ? o Agenciji si lahko preberete na: http://www.avp-gov.si/.

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

USTANOVITEV ÂťFORUMA AVTOMOBILSKE STROKEÂŤ PodroÄ?je motornih in priklopnih vozil je zelo ĹĄiroko in glede na to se lahko pojavijo teĹžave, ki zadevajo veÄ? subjektov (npr. prodajalci vozil, avtoserviserji, tehniÄ?ni pregledi, vozniki,‌), je potrebno usklajevanje, da se jih na primeren naÄ?in tudi odpravi ali vsaj omili. Dne 07. oktobra 2010 smo se tako na Ministrstvu za promet zbrali predstavniki razliÄ?nih subjektov, ki bomo lahko sodelovali na oblikovanju prihajajoÄ?e zakonodaje, kot tudi pri izpostavitvi teĹžav s katerimi se posamezni sektorji sreÄ?ujemo! IZ LONDONA V BRIGHTON, 7. NOV.2010 Kraljevski avtomobilski klub pripravlja tudi letos tradicionalno sreÄ?anje ÂťLondon to Brighton Veteran Car RunÂŤ, ki je sicer najstarejĹĄe na svetu delujoÄ?e sreÄ?anje za starodobna vozila. Prvo sreÄ?anje je bilo leta 1896. Pogoj za sodelovanje je, da ima udeleĹženec vozilo, ki je bilo narejeno do leta 1905. Letos so podelili 612 ĹĄtartnih ĹĄtevilk, med zanimivejĹĄimi vozili pa je vsekakor avtomobil Sunbeam iz leta 1903 (10/12 hp), ki ga bo draĹžbena hiĹĄa Bonhams ponudila na draĹžbi za sklicano ceno od 160.000 do 180.000 angleĹĄkih funtov.

e e e k k k Ä? Ä? Ä? i i v v no no

OPEL KADETT KLUB SLOVENIJA Opel kadett klub Slovenija ima novo internetno stran: http://opelkadettslo.jimdo.com/. Vabljeni k ogledu!

njenih klubih na Primorskem nekaj kuha, beleĹžimo letos ogromno prestopnikov v naĹĄo zvezo, na slikah pa je le nekaj izbrancev. DobrodoĹĄli pri SVAMZ!

ZASTAVA 615 NaĹĄ Ä?lan Vinko Remec je pred kratkim obnovil svoje novo vozilo Zastava 615, letnik 1967!

PREGLEDI ZA STALNE CERTIFIKATE LetoĹĄnji pregledi za pridobitev stalnih certifikatov so potekali redno, vendar v deĹževnem vremenu. Na sliki utrinek iz Ĺ martnega ob Paki, kjer smo ujeli komisijo ob poÄ?itku ter pogumne motoriste iz AjdovĹĄÄ?ine na pregledu v SeĹžani.

MERECDES LP 311/36 NaĹĄ Ä?lan Milan Ĺ˝bogar ima novega jeklenega konjiÄ?ka, tokrat ekstremnih dimenzij! V rekordnem Ä?asu in z rekordnim stroĹĄkom je obnovil avtobus Mercedes LP 311/36, letnik 1960 ter nam tik pred izidom revije poslal nekaj fotografij. ObĹĄirna reportaĹža sledi v naslednji reviji.

NOVI ÄŒLANI V pisarni SVAMZ smo vedno veseli vsakega novega Ä?lana, Ä?e so le ti lastniki prestiĹžni predvojnih vozil, ĹĄe toliko bolj. Ker se v nepriÄ?la-

OBISK IZ FINSKE Na Vranskem nas je letos poleti obiskalo petnajst finskih motoristov. Vodil jih je predsednik finske zveze za starodobna vozila ter zbiratelj Indianov, gospod Virta Kai. Z sicer modernimi najetimi motocikli so celi teden uĹživali v lepotah Slovenije.

REVIJA PORSCHE KLUBA SLOVENIJA NaĹĄi Ä?lani iz Porsche kluba Slovenija so maja letos zaloĹžili prvo ĹĄtevilko lastne interne revije. ÄŒestitamo jim za pogum ter voljo, ki je potrebna za oblikovanje lepega Ä?asopisa!

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

avtoZGODOVINA Martin Cvilak, Bled

UTRINKI IZ ZGODOVINE ELETRIÄŒNIH AVTOMOBILOV (1.)

9HĂž NRW VWR :RRGV HOHNWULĂžQLK DYWRPRELORY SDUNLUDQLK SUHG QHNLP SRGMHWMHP Y &KLNDJX Ĺ˝e kot mladi fant sem se v petdesetih letih prejĹĄnjega stoletja spraĹĄeval, zakaj avtomobili ne vozijo na elektriko, kot tramvaji ali trolejbusi, ki so tihi in ne smrdijo. Kadar koli smo s starĹĄi kam potovali z avtomobilom, mi je bilo vedno grozno slabo. Pa ne zaradi drugega kot zaradi odurnega vonja bencinskih hlapov v kabini in ĹĄe bolj ogabnega duha izpuĹĄnih plinov. Leta so minevala in kot veÄ?ina moje generacije sem tudi sam doĹživel avtomobilsko revolucijo. Od leta 1961, ko sem opravil ĹĄoferski izpit, sem prevozil veÄ? milijonov kilometrov z raznimi bencinskimi avtomobili. Ker me je avtomobilska tehnika vedno zanimala, sem kupoval razliÄ?ne strokovne knjige in revije ter tako obÄ?asno naletel na literaturo, ki je opisovala alternativne naÄ?ine avtomobilskih pogonov: para, plin, vodik, elektrika itd. ElektriÄ?ni pogon se mi je Ĺže od nekdaj zdel najboljĹĄa reĹĄitev, pa sem se osredotoÄ?il predvsem na zasledovanje vsega, kar zadeva elektriÄ?ne avtomobile. Pred veÄ? kot tremi desetletji sem v neki starinarni kupil bilten na ĹĄestnajstih straneh iz leta 1915. Naslov broĹĄure je bil: Baterije EXIDE za elektriÄ?na vozila za zabavo in profesionalno rabo. BroĹĄura je bila seveda napisana v angle-

9VWRS Y DYWR MH ELO YHĂž NRW XGREHQ Âą ]D GDPH ] YHOLNLPL NOREXNL LQ Y GROJLK REOHNDK

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

ĹĄkem jeziku, izdala pa jo je firma ÂťThe Electric Storage Battery Co.ÂŤ iz Filadelfije. V broĹĄuri je bilo 65 fotografij raznih elektriÄ?nih vozil, ki so jih takrat prodajali v ZDA in jih je omenjena tvrdka opremljala z baterijami Exide. V vseh veÄ?jih mestih so imeli svoje izpostave, ki so v vaĹĄem avtu med drugim menjale prazne baterije z napolnjenimi. Cel postopek je trajal le nekaj minut, plaÄ?ati pa si moral bistveno manj kot danes plaÄ?ujemo za bencin. Eden od najbolj znanih proizvajalcev elektriÄ?nih avtomobilov je bil ÂťThe Detroit ElectricÂŤ. Zanimivo je, da so proizvodnjo ukinili ĹĄele leta 1939. V povpreÄ?ju so izdelali 5.000 vozil na leto. Prve dobave takĹĄnih avtomobilov segajo v leto 1896. Kupci so bili predvsem zdravniki in dame. Zdravniki so ga predvsem kupovali zaradi zanesljivosti delovanja. Takrat namreÄ? bencinski avtomobili ĹĄe niso imeli elektriÄ?nih zaganjaÄ?ev in si za zagon potreboval kar nekaj fiziÄ?ne moÄ?i, pa ĹĄe umazal si se lahko ob vsakem zagonu. Seveda se je velikokrat zgodilo, da avto ni ÂťvĹžgalÂŤ. Zanimivo je, da je celo Henry Ford svoji Ĺženi kupil elektriÄ?ni avto in ne Forda T, ki so ga takrat Ĺže masovno proizvajali na prvem tekoÄ?em traku.

1DMYHĂžMD WRYDUQD EDWHULM Y ='$ OHWD

ZGODOVINAavto

Ob koncu prvega nadaljevanja o elektriÄ?nih avtomobilih ĹĄe kratek zgodovinski pregled do leta 1915: • 1834 – Thomas Davenport je izumil elektriÄ?no vozilo na baterije, ki jih ni bilo mogoÄ?e veÄ?krat polniti. • 1859 – Gaston Plante je izumil svinÄ?ene akumulatorje, ki se jih je lahko polnilo veÄ?krat. • 1895 – Prva avtomobilska dirka v Ameriki. Zmagal je elektriÄ?ni avtomobil. • 1897 – Prvi komercialni elektriÄ?ni avtomobil, ki je lahko startal brez roÄ?nega zaganjaÄ?a. ElektriÄ?ni zaganjaÄ? za bencinske avtomobile se je pojavil dvajset let kasneje. • 1898 – Prva Ĺženska, ki si je kupila avtomobil, in sicer elektriÄ?nega. • 1900 – V New Yorku mestni svetniki ugotovijo, da vrag ĹĄalo jemlje. Mestni promet je povzroÄ?al strahotno onesnaĹženje mesta: dnevno se je na ulicah nabralo 2 milijona kilogramov konjskih fig, 180.000 litrov konjskega urina. Vsako leto je bilo treba umakniti 15.000 trupel konj ‌ • 1900 – Statistika proizvodnje avtomobilov je bila: 33 % avtomobilov na paro, 33 % elektriÄ?nih in 33 % bencinskih. • 1903 – IzreÄ?ena je bila prva kazen za prehitro voĹžnjo vozniku elektriÄ?nega avtomobila. • 1910 – ZaÄ?ela se je masovna proizvodnja bencinskih avtomobilov. • 1912 – V Ameriki je bilo registriranih 38.842 elektriÄ?nih avtomobilov. • 1914–1918 Potekala je masovna proizvodnja bencinskih avtomobilov. Njihova pocenitev in 1. svetovna vojna sta zavrli proizvodnjo elektriÄ?nih avtomobilov. Proizvodne cene bencinskih avtomobilov so se precej zniĹžale, infrastruktura razĹĄirila in zaÄ?elo se je obdobje asfaltiranja cest, kajti rafiniranje nafte je dalo obilo stranskih produktov, uporabnih za asfaltiranje. VeÄ?ina proizvajalcev elektriÄ?nih avtomobilov je propadla med recesijo v 30. letih prejĹĄnjega stoletja, zadnji pa pred zaÄ?etkom 2. svetovne vojne. Danes so elektriÄ?ni avtomobili predvsem v muzejih, nekaj jih imajo tudi zasebni zbiratelji. Ohranjenih jih je sorazmerno malo in na trgu starodobnikov dosegajo cene od 60.000 ameriĹĄkih dolarjev pa navzgor. VeÄ?ina je lepo restavriranih in voznih. Zaradi njihovega zanimivega videza jih pogosto imenujejo Pepelkina koÄ?ija. V naslednji ĹĄtevilki bom opisal lastnosti elektriÄ?nih avtomobilov in priobÄ?il nekaj fotografij enega bolj znanih, ki so pred stotimi leti obvladovali avtomobilski trg v Ameriki.

5HNODPD ]D HOHNWULĂžQL DYWRPRELO 'HWURLW (OHFWULF =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

VETERAMA 2010 MANNHEIM, NEMÄŒIJA Pred leti nam je priĹĄlo v navado, da smo se drugi vikend v oktobru odpeljali na 850 km dolgo pot do Mannheima ter si pogledali verjetno najveÄ?ji sejem starodobnikov in opreme v Evropi. Pred ĹĄestimi leti, ko smo bili nazadnje tam, so prodajalci ponujali predvsem poplavo plastike in nezanimivih vozil, zato smo obiske na ta sejem nekoliko opustili. Obiskovalci smo imeli obÄ?utek, da je podroÄ?je starodobnih vozil izÄ?rpano in da enostavno ni niÄ? veÄ? zanimivegana prodaj. Letos pa smo se le odloÄ?ili, da pogledamo, Ä?e se je kaj spremenilo. Ponudba na sejmu nas je prijetno presenetila: spet tisti dobri stari sejem, kot smo ga poznali pred dvajsetimi leti, poln lepih vozil in zanimivih tehniÄ?nih draguljev, med drugim tokrat tudi zasebnih zbirk starejĹĄih ali pokojnih zbirateljev. Ĺ˝e v petek, ki je namenjen zgolj preprodajalcem "starega Ĺželeza", je bilo videti posameznike, ki so potiskali proti izhodu pravkar kupljena zanimiva vozila: npr. motorno kolo Clyno, letnik 1916, ali pa ohranjenega Standarda, letnik 1928 z 500 ccm MAG agregatom in OHV motorjem. Kar nekaj jih je odpeljalo zanimive 500 ccm Harley Davidsone iz konca dvajsetih let prejĹĄnjega stoletja, prav tako pa so kmalu izginili iz podajalnih stojnic najrazliÄ?nejĹĄi predvojni DKW, 350 in 500 ccm, le eno samo uro je bil na prodaj Ardie Silber Feile z 500 ccm JAP motorjem (prvi motor z okvirjem iz duraluminija), letnik 1932. Tudi avtomobilov ni manjkalo: BMW Dixija je lastnik ponujal Ĺže za 6.000 Eur, predvojne francoske limuzine so bile na prodaj zelo ugodno, skratka vsega na pretek po izjemno ugodnih cenah! PrviÄ? pa smo opazili Ä?eĹĄkega ponudnika storitev v tridimenzionalni tehniki oziroma z raÄ?unalniĹĄko podporo za izdelavo kateregakoli manjkajoÄ?ega dela motorja (od raÄ?unalniĹĄkega izrisa motorja, do izdelave modela, potrebnega za odlitek). Po tem kar smo videli, se naĹĄim stardobnikom le piĹĄe svetla prihodnost!

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

#19sreÄ?anja in izleti

naokoli, da smo spet tu. Nadaljevali smo z raznimi bogato nagrajenimi igrami, tekmovanjem v pikadu, sreÄ?elovom ‌ S pomoÄ?jo pokrovitelja so se mnogi odpravili na panoramske polete nad Gorenjsko, saj nam je le-ta omogoÄ?il, da si je polet lahko privoĹĄÄ?il praktiÄ?no vsak udeleĹženec sreÄ?anja. VeÄ?erno dogajanje je popestril Top band Casino z raznovrstno glasbo, za vse okuse, tako da je bilo kar teĹžko zakljuÄ?iti rajanje ob 2. uri zjutraj, ko smo morali ugasniti glasbo in zakljuÄ?iti zabavo. • 22. 8. Zadnji dan sreÄ?anja smo sestavili kolono, v kateri je bilo okoli 200 vozil, in se podali na voĹžnjo do Preddvora, kjer je bil prvi postanek ob jezeru ÄŒrnava. Pot se je nadaljevala do Kranja, kjer nas je s prigrizki in pijaÄ?o priÄ?akal pokrovitelj bar Ĺ pelca. Po povratku je udeleĹžence Ĺže Ä?akalo kosilo, da so laĹžje priÄ?akali zakljuÄ?ni del sreÄ?anja, ko smo podelili nekaj veÄ? kot 30 pokalov, in sicer Naj vozilom sreÄ?anja, katere je izbrala meĹĄana komisija udeleĹžencev, pod vodstvom naĹĄega Ä?lana. Pokal Best of the show, ki ga podelimo najboljĹĄemu vozilu sreÄ?anja (po izboru komisije), je pripadal udeleĹžencu iz Botswane, ki se je na sreÄ?anje pripeljal z res lepim kombijem iz leta 1965. Naj omenim tudi, da ga je v Ä?asu naĹĄega sreÄ?anja obiskala njegova mama, ki je priletela z letalom v Slovenijo samo zato, da je po dolgem Ä?asu videla sina. NaĹĄ prijatelj Stevie iz Botswane je bil navduĹĄen nad Slovenijo, saj se je lahko pogovarjal skoraj z vsakim udeleĹžencem in domaÄ?inom, zato se je njegov postanek v Slovenji zavlekel kar na 14 dni. Podelili smo zahvale udeleĹženim klubom. Nazadnje se je predstavila ekipa, ki je skrbela za izvedbo ĹĄe enega uspeĹĄnega sreÄ?anja. UdeleĹžencem smo se zahvalili za udeleĹžbo, jih povabili na prihodnje jubilejno 20. sreÄ?anje in jim zaĹželeli sreÄ?no pot domov. Slike s sreÄ?anja si lahko ogledate na internetni strani: www.lets-bug-together.com, kjer je na ogled 1128 slik.

âĂŠ .

2

-$

%

Pa smo ga doÄ?akali, dan, ko je ÂťpadelÂŤ rekord iz leta 1996, ko se je zbralo 199 vozil. Na naĹĄem 19. mednarodnem sreÄ?anju se je zbralo kar 235 vozil iz 12 drĹžav. LetoĹĄnji nedvomni rekorder je bil udeleĹženec iz Botswane, ki je do naĹĄega sreÄ?anja prevozil okroglih 13.800 km. Priprave na sreÄ?anje so se zaÄ?ele Ĺže takoj po zakljuÄ?ku lanskoletnega sreÄ?anja in so dosegle vrhunec 18. 8., ko smo zaÄ?eli postavljati infrastrukturo za naĹĄo prireditev. Med delom je treba tudi kaj prigrizniti, zato smo se odpeljali do naĹĄega Ä?lana v OĹĄtarijo Moskva v Lesce. In ko smo se vrnili na prireditveni prostor, smo lahko samo z zaÄ?udenjem opazovali, saj smo ÂťdobiliÂŤ Ĺže prve udeleĹžence naĹĄega sreÄ?anja, ki so si Ĺže postavili ĹĄotore ‌ Obiskali so nas prijatelji iz Ĺ vice, MadĹžarske in HrvaĹĄke. Postavitev velikega prireditvenega ĹĄotora je najbolj zahtevo delo, saj je njegova velikost kar 17x40 m, pri tem so nam priskoÄ?ili na pomoÄ? tudi naĹĄi prijatelji in Ä?lani kluba Modri dirkaÄ?, tako da je delo teklo zelo hitro. • 19. 8. Prvi dan sreÄ?anja, zveÄ?er smo naĹĄteli Ĺže 97 vozil. VeÄ?er je minil, kot bi trenil, zabavali so nas prijatelji iz skupine Black Dynamite in Banzai. • 20. 8. Po obilnem zajtrku smo se odpeljali na izlet v Vrata, do AljaĹževega doma, kjer so si naĹĄi gostje lahko ogledali, kako strme so naĹĄe gore, z naĹĄo najviĹĄjo goro na Ä?elu - Triglavom. Ustavili smo se tudi pri slapu PeriÄ?nik in v novo nastalem planinskem muzeju v Mojstrani. Na povratku nas je priÄ?akalo kar nekaj novih udeleĹžencev, saj smo ta veÄ?er naĹĄteli Ĺže 183 vozil. Ob zvokih Kok banda smo rajali pozno v noÄ?. • 21. 8. Program sreÄ?anja se je priÄ?el ob 10. uri, ko sta se pomerili prvi dve ekipi, in sicer v nogometu v milnici. Po Âťobilo smehaÂŤ smo si ogledali finalno tekmo med ekipama Srbije in ÄŒeĹĄke, kar je bilo za naĹĄega udeleĹženca iz ÄŒeĹĄke zelo nehvaleĹžno, saj je drugaÄ?e iz Srbije. Med tekmo smo s torto nagradili udeleĹženca, ki je podrl stari rekord, saj se je na sreÄ?anje pripeljal kot 200. vozilo. Vozilo smo okrasili z lepo pentljo, da so vsi vedeli, katero vozilo je to. To pa ni bilo zadnje vozilo, saj se je do veÄ?era pripeljalo ĹĄe 35 vozil. Po tekmi smo se odpeljali na krajĹĄo panoramsko voĹžnjo po okolici, da smo prebivalce RadovljiĹĄke obÄ?ine spomnili, da je leto

6/

TOGETHER #19

52

/8

LET ' S BUG

+

9 ( 1,

Klub se zahvaljuje tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam navkljub Ä?asu recesije pomagali z razliÄ?nimi sredstvi! Hvala Vam! Zahvaljujemo se tudi Ä?lanom VW HROĹ ÄŒ KLUB SLOVENIJA, ki so nesebiÄ?no pomagali in garali na 19# Let`s bug together! NajboljĹĄi ste! HVALA! JoĹže Felicijan

VW HROĹ ÄŒ KLUB SLOVENIJA se za prisotnost na 19. mednarodnem sreÄ?anju zraÄ?no hlajenih VW vozil v Lescah zahvaljuje vsem udeleĹžencem! Brez Vas bi bilo sreÄ?anje brez pomena, z Vami nam daje nov dodaten zagon! UdeleĹženci ste naredili to sreÄ?anje enkratno. NOV SLOVENSKI REKORD JE 235 VOZIL! =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

sreÄ?anja in izletiDIRKA besedilo in fotografije: Janez P. Grom

ÂťSCHOTTEN

Vseh 12 DKW

TeĹžko se je izogniti temu, da postane prispevek nasiÄ?en. PreveÄ? nasiÄ?en, z dogodki in vtisi, ki so nastali v ĹĄestih dneh dopusta, po katerem bi skorajda potreboval dodaten teden oddiha. Vedno znova se namreÄ? pokaĹže, da so dopusti v funkciji zadovoljitve vseh strasti, ki so, zaradi dela in obveznosti, potisnjene na stran. Tako so moji in dopusti punce Taje vedno znova v znamenju bencina, olja, prijetnega vonja po izgorjenem ricinusovem olju in rezkega po zaĹžganih gumah. Tako ugotavljam, da sem naslovu Ä?lanka storil krivico. Zgodil se namreÄ? ni samo Schotten GP, na poti tja in nazaj smo si namreÄ? ogledali ĹĄe vse pomembnejĹĄe muzeje najvidnejĹĄih nemĹĄkih avtomobilistiÄ?nih proizvajalcev. Prvi dan naju je pot tako pripeljala do BMW muzeja v MĂźnchnu. PriÄ?akovanja so bila velika, saj je bila znana stavba (zgrajena leta 1973, arhitekt: Karl Schwanzer) leta 2008 s strani Atelier BrĂźckner v celoti prenovljena in prirejena sodobnim arhitekturnim trendom. Ĺ˝al pa sva s punco soglasno ugotovila, da je muzej bolj primeren za kakĹĄno umetnostno galerijo v stilu MOMA-e kot pa za razstavo vozil in celostno predstavitev sicer izjemno bogate zgodovine proizvajalca avtomobilov in motorjev. Tako vsak del muzeja ostane za obiskovalca kot draĹžljaj, ki ni nikoli v celoti poteĹĄen. Impresivna steklena stena, za katero so po vertikali razobeĹĄeni najmarkantnejĹĄi modeli BMW motociklov je optiÄ?no prekinjena s stopniĹĄÄ?em in drugimi komu-

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Ko bi slika le lahko prenaťala zvok ‌

nikacijami, bolidi F1 so vsiljeni v premajhen prostor ‌Še najhujĹĄi pa je obÄ?utek nenamerne kaotiÄ?nosti, ki je sicer v primeru dobrega naÄ?rtovanja lahko prav prijetno osveĹžujoÄ?a. V BMW muzeju pa je Ĺžal obÄ?utiti, da so novi snovalci od prej dobro premiĹĄljenega prostora zahtevali veÄ?, kot je zmoĹžen nuditi. Obenem pa je neizogiben obÄ?utek, da jim je

Kompresorsko polnjen NSU

bilo (bolj kot kvalitetni objekt in dobri prostori) pomembnejĹĄe, da si postavijo spomenik. Ĺ e veÄ?jemu razoÄ?aranju je pripomoglo veliko priÄ?akovanje, ki se je na poti v MĂźnchen le ĹĄe stopnjevalo. Da! V muzeju so tudi vozila. Avtomobili in motocikli, ki pa jih Ĺžal zaradi neprimernih prostorov poveÄ?ini nisem ÂťobÄ?utilÂŤ. V spominu mi je ostal le legendarni BMW kompresorsko polnjen motocikel in BMW C111. Sicer pa raje prepuĹĄÄ?am fotografijam, da povedo svojo zgodbo. Naslednji dan se je priÄ?el bolje. Po prespani

noÄ?i v hotelu nekje na poti med MĂźnchnom in Ingolstadtom sva se odpravila v AUDI Tradition Museum Mobile. Spremljal naju je rahel skepticizem, saj sva vedela, da je AUDI svoj muzej zasnoval in zgradil v zaÄ?etku tega tisoÄ?letja, kot prvi izmed velikih avtomobilistiÄ?nih proizvajalcev, brez referenc, na katere bi se lahko nanaĹĄal. Dvomi so se ĹĄe poveÄ?ali ob prihodu na parkiriĹĄÄ?e in park pred stavbo muzeja. Pogled na stavbo ni bil prav niÄ? dramatiÄ?en, ampak umirjen, kot so oblikovno umirjeni tudi avtomobili AUDI. Po jutranji kavi v muzejski kavarni naju je takoj na vhodu v muzej presenetilo dejstvo, da AUDI pobira le simboliÄ?no vstopnino v viĹĄini 1 Âź. G. Wolfgang Lautenbacher, vodja sluĹžbe za stike z javnostjo, s katerim sem se pogovarjal v Schottenu, mi je povedal, da si AUDI ĹĄteje v Ä?ast, Ä?e si obiskovalci pridejo ogledat zgodovino znamke. Pohvalno! Konceptualno na visokem nivoju urejeni prostori in sami eksponati kaĹžejo le na oÄ?itno posledico takĹĄnega pristopa pri vodenju muzejske zbirke. Nedoumljivo ogromno dvigalo, ki najboljĹĄe izmed AUDI prototipov spuĹĄÄ?a in dviguje iz prvega v zadnje nadstropje, je nedvomno Âťpiqce de rĂŠsistanceÂŤ med vizualnimi efekti v muzeju. Ne razoÄ?arajo pa niti vrhunsko obnovljena ali dobro konzervirana vozila znamk Wanderer, DKW, HORCH ‌ Ĺ okirajo predvsem Horchova 12-valjna limuzina iz tridesetih let, predvojni DKW kompresorski dirkalniki in povojne ÂťpojoÄ?e ĹžageÂŤ, pa srebrne puĹĄÄ?ice s kompresorsko

DIRKAsreÄ?anja in izleti

GRAND PRIXÂŤ

ÂťSlovenskiÂŤ DKW v ovinku (z drĹžo primerno paradi)

polnjenimi sredinsko postavljenimi V16 motorji ‌ pa AUDI SPORT QUATTRO iz 80. let ... Audijev muzej je bil izÄ?rpajoÄ?. Taja je, kljub potrpeĹžljivemu spremljanju in izkazovanju razumevanja za moje nekajurno navduĹĄenje nad skupki preoblikovanih in pobarvanih kovin, Ĺže kazala znake razdraĹženosti. Le misel na predviden ogled enega najstarejĹĄih ĹĄe ohranjenih inkvizicijskih sodiĹĄÄ? s pripadajoÄ?imi muÄ?ilnimi napravami, jeÄ?ami in drugimi pripomoÄ?ki ÂťresniceÂŤ, so jo drĹžali pokonci. Ogled sto kilometrov oddaljenega, Ä?udovito ohranjenega Regensburga in voden ogleda Rathausa s prostori, v katerih je nekoÄ? domovala ÂťpravicaÂŤ je bila fantastiÄ?na popestritev sicer poveÄ?ini suhoparnega in ozko usmerjenega izleta. Ob zavedanju tega, da naju je Ä?akal ĹĄe cel Schotten GP in ogled ĹĄe dveh muzejev odsluĹžene na kolesih stojeÄ?e ploÄ?evine, sem Taji lahko v oÄ?eh prebral, da bi me v svoji viziji za nekaj dni najraje zaprla v eno od temnic ter izgubila kljuÄ? kovane kljuÄ?avnice na poti domov. Oba, pomiloĹĄÄ?ena in vendarle sreÄ?na, sva se tako polna priÄ?akovanja odpravila v nekaj sto kilometrov oddaljen Schotten. Po prespani noÄ?i se je dan priÄ?el kaotiÄ?no. Slava tradiciji in kulturi v moto-ĹĄportu se je z mnoĹžico 20.000 ljudi, ki je Schotten spremenila v oblegano mesto, pokazala v vsej svoji grandioznosti. Navajen Ĺžalostnih, samim

Del razstavnih prostorov, namenjenih DKW kompresorjem

sebi ter nekaterim vrlim organizatorjem, ki sicer v poslovni in politiÄ?ni realnosti naĹĄe grude niso uspeli izĹživeti svojih frustracij, namenjenih prireditev slovenskega drĹžavnega prvenstva, sva oba ostala presunjena. Res ne morem mimo obĹžalovanja, da razni BoĹžiÄ?i in VerbiÄ?i, ki so klamorozno zapeljali motociklistiÄ?no sceno v Sloveniji v propad, niso imeli toliko poguma ali vsaj vesti, da bi obiskali kakĹĄno od teh tujih, vrhunsko pripravljenih prireditev in se spotoma ĹĄe Ä?esa nauÄ?ili. Celodnevno hrumenje raznoraznih vrhunsko pripravljenih strojev vseh oldtimerskih starosti je mnoĹžica spremljala z navduĹĄenjem. Radio in zvoÄ?niki so brez prestanka javljali

o aktualnem dogajanju. Za popestritev in ÂťmomenteÂŤ kulture sta poskrbela glavna pokrovitelja prireditve, Yamaha in AUDI. Ko je Ĺže ogluĹĄela mnoĹžica mislila, da je glavno hrumenje uĹĄesa parajoÄ?ih originalnih GP Yamah predstavljajo najhuje tistega dne, je AUDI spustil na cesto skozi Schotten vseh 12 predvojnih kompresorsko polnjenih dirkalnikov. Bobnenje je bilo nepojmljivo. Vmes pa je visoko turaĹžni ĹĄtiritaktni 500 kubiÄ?ni NSU simfonijo kaosa zakljuÄ?eval v visokem duru. Vsa vozila, ki jih je povabil AUDI, so bila ob startu deleĹžna posebne komentatorjeve pozornosti in priznati moram, da je bilo prav prijetno v vsem tem hrupu sliĹĄati: ÂťSlovenija ‌DKW ...ÂŤ =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

sreÄ?anja in izletiDIRKA Burg Eltz

BMW M-M1: Le kdo si ga ne bi Ĺželel?

Po navodilih vodstva muzeja smo z motorji dejansko paradirali ter tako vse neprecenljive primerke brez poĹĄkodb pripeljali nazaj v razstavni prostor proizvajalca, kjer so prenoÄ?ili do naslednjega dne, ko se je zgodba, kljub krvaveÄ?im uĹĄesom, ponovila. S ponosom sem se udeleĹžil zgodovinsko pomembnega dogodka z dirkalnim DKW SS 250 iz leta 1936, ki sicer bogati zbirko v Muzeju motociklov na Vranskem. Prireditev je bila organizirana brezhibno. Dirka in paradne voĹžnje z motocikli, ki niso ravno v skladu z evropskimi normativi o omejevanju hrupnosti, so bile speljane po ulicah majhnega nemĹĄkega mesteca, ki je bil za promet tri dni popolnoma zaprt. Vse to se lahko organizira v NemÄ?iji! V Sloveniji pa ‌ BuÄ?nemu Scottnu je sledila umirjena voĹžnja do MĂźnstermaifelda, kjer sva naÄ?rtovala, da prespiva noÄ? pred ogledom neverjetno dobro ohranjenega gradu Burg Eltz. Splet okoliĹĄÄ?in, predvsem pa izkuĹĄnja, ki bi lahko sluĹžila kot podlaga za kakĹĄen dober Hitchcockov film, sta narekovala hiter umik (v resnici je bil to kar buren pobeg z 20 Âź bankovcem, ki sva ga pustila na mizi) iz izbrane-

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Zunanjost Mercedes-Benzovega muzeja

Isetto in 2002ti tudi ÂťuradniÂŤ BMW predstavlja kot oblikovalski

ga prenoÄ?iĹĄÄ?a in kraja. Za hiter, v polmraku opravljen ogled gradu Eltz sva porabila morda 10 minut, nato pa sva se (brez upoĹĄtevanja omejitev na nemĹĄkih lokalnih cestah) odpravila do Rena. Prespana noÄ? v kraju, kjer je nastala zgodba o Lorelai in nadvse bizarnem, vendar nenevarnem B&B, ter ogled Rudesheim am Rhein Mainza z glavnimi znamenitostmi, so blagodejno uÄ?inkovali na ĹĄok iz prejĹĄnjega veÄ?era. Prav tako pa je vsaj nekaj Âťne bencinskoÂŤ obarvanega na tej poti doĹživela tudi moja zvesta sopotnica. Pot iz Guttenbergovega Mainza do Stuttgarta je bila kratka. Nestrpno priÄ?akovanje je verjetno pripomoglo hitremu poĹžiranju kilometrov. Po prespani noÄ?i v hotelu, oddaljenem le pet minut voĹžnje od Porschejevega muzeja, sem ponovno priĹĄel na svoj raÄ?un. Arhitekturna dekonstrukcija je meni kot novopeÄ?enemu presreÄ?nemu lastniku perfektnega Porscheja 911 iz leta 1984, predstavljala Pandorino skrinjico prepolno avtomobilistiÄ?nih legend. PriÄ?akovanje in zaÄ?etek ogleda sta bila travmatiÄ?na. Taja je ob pogledu na moje navduĹĄenje potrpeĹžljivo omenila, da si naj muzej v miru pogledam in se ne oziram na to, Ä?e ga bo ona le prele-

tela. Sprejeto in cenjeno! Po treh urah sem opravil ĹĄele s prvo polovico. Taja pa s polovico zaloge kave v muzejskem baru. Lepo urejena zbirka v muzeju, ki kljub nemogoÄ?e prepletenim potem ogleda omogoÄ?a linearno doĹživljanje razstavljenih eksponatov, ne more pustiti ravnoduĹĄnega ĹĄe tako laiÄ?nega obiskovalca. Samo trma in dejstvo, da Stuttgart ni za vogalom, sta naju prisilila, da sva skoÄ?ila na ogled ĹĄe Mercedes-Benzovega muzeja, ki se od Porschejevega nahaja le luÄ?aj stran. Prihod pred stavbo Mercedesovega muzeja vzbudi v posamezniku neko nerazumljivo razpoloĹženje. Enake emocije so verjetno razlog, da se polovica Mercedesovih avtomobilov vozi naokrog brez trokrakih zvezd na pokrovu motorja, saj le-te kraljujejo na noÄ?nih omaricah z bencinom prezgodaj okuĹženih mulcev. Muzejski objekt je skulpturen in mogoÄ?en preplet sten iz vidnega armiranega betona. Pogledi v vhodni avli, ki sega od tal do strehe skoraj 50 metrov visoke stavbe in volumensko obvladuje 210.000 kubiÄ?nih metrov prostora, pomirijo ĹĄe tako neuÄ?akanega obisko-

DIRKAsreÄ?anja in izleti

doseĹžek. Namenjen jima je poseben prostor.

Legendarni 911 SC ÂťSafariÂŤ (v ospredju je dokaz odliÄ?ne zasnove 911)

valca, ki vztrajno Ä?aka na vstopnice v vrsti pred blagajno. In to v kakĹĄni vrsti! Polurno poÄ?asno pomikanje proti vesoljsko oblikovanim dvigalom, ki te popeljejo v zgornje nadstropje, kjer se ogled muzeja priÄ?ne, samo ĹĄe poveÄ?uje obÄ?utek religioznega strahospoĹĄtovanja do objekta in zbirke v njem. Res, prava ÂťSikstinskaÂŤ kapela med avtomobilistiÄ?nimi muzeji. Ĺ˝al je za natanÄ?en ogled zbirke ostalo premalo Ä?asa. Tako sva se skozi nadstropja raje sprehodila in pozornost posvetila le nekaterim pomembnejĹĄim vozilom. Za dober ogled tega muzeja bi potrebovala vsaj en cel dan. Po muzejih polnih modrosti sva se po bliskovitem postanku v ÂťdrivihÂŤ s hitro, niÄ? kaj kultivirano prehrano, naposled le odpravila proti domu. Skoraj osemsto kilometrov je ob pogovoru o doĹživetem minilo veliko prehitro. Zagotovo takĹĄno potovanje, polno vtisov in spominov, nadomesti kopanje v morju oz. se ga s poleĹžavanjem na plaĹži ne da niti primerjati. =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

sreÄ?anja in izletiV8

V8sreÄ?anje Zaradi obilnega deĹževja in skoraj katastrofalnih razmer je bilo letoĹĄnje sreÄ?anje manj obiskano, kot prejĹĄna leta, kljub temu se je zbralo 67 ameriĹĄkih avtomobilov, ki so se pripeljali iz ÄŒeĹĄke, MadĹžarske, HrvaĹĄke, Avstrije, Italije in Slovenije. Poleg zabavnega programa je potekal ĹĄe izbor naj vozila v 9-ih kategorijah in tekmovanje v merjenju najglasnejĹĄega motornega izpuha. Obiskovalci so si na stojnicah lahko kupili razne spominke, oblaÄ?ila in dekoracijo za avtomobile, vse na temo U.S.cars, hot rod in rock'n'roll scene. Vreme ni pokvarilo dobrega vzduĹĄja in sobotna zabava se je zavlekla do jutranjih ur. V nedeljo se je zjasnilo in po programu so se ob 12-h udeleĹženci s svojimi vozili odpravili ĹĄe na kroĹžno voĹžnjo po Ljubljani.

nagrade so ťle takole: best of show: Dodge Coronet R/T best van: Dodge Ram Van best station wagon: Buick Electra Estate best suv: Chevrolet Suburban 7.4 V8 best pick up: Dodge Ram 1500 long distance: Dodge Ram Van 350 best 60`s: Cadillac Eldorado best 80´s: Pontiac Trans Am GTA best 90`s: Buick Centurynagrade merjenje glasnosti: Ford Mustang GT Cervini`s Eleanor Boťtjan Tacol V8 CLUB SLOVENIA www.v8club.com

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

DIRKAsreÄ?anja in izleti

4. SREÄŒANJE KLUBA

OPEL KADETT NA GORENJSKEM 4. 9. 2010 je potekalo Ä?etrto tradicionalno sreÄ?anje Kluba Opel Kadett Slovenija. Tokrat nas je pot popeljala na prelepo Gorenjsko. Zbrali smo se v vasi Podbrezje pri Naklem, kjer so nas v Gostilni pri Slavki priÄ?akali z zajtrkom. V naÄ?rtu smo imeli nekaj zanimivih ogledov, seveda pa nismo pozabili na spretnostno voĹžnjo za voznike starodobnikov. Najprej nas je pot popeljala proti kovaĹĄkemu muzeju Kropa. Tam so nam z veseljem prikazali, kakĹĄno je bilo delo starih kovaÄ?ev, ponosni pa so tudi na izdelke, ki so se ohranili do danes. Po ogledu smo se zapeljali do poligona, kjer so vozniki pokazali svojo spretno voĹžnjo. NajboljĹĄi trije so prejeli pokale, vsi udeleĹženci pa priznanje za sodelovanje pri voĹžnji med ovirami. Sledil je ĹĄe ogled gradu Kamen v Begunjah. Grad je danes razvalina, vendar so na njem opravljena velika restavratorska dela. Povzpnemo se lahko v stolp, kjer je Ä?udovita razgledna toÄ?ka na dolino Drage in okoliĹĄke gore. Po napornem in zanimivem dnevu pa je sledila ĹĄe veÄ?erja in zabava z glasbo v Ĺživo. Naslednji dan je bil za ljubitelje adrenalina organiziran tudi rafting po reki Savi in piknik za zakljuÄ?ek. Se vidimo naslednje leto na 5. tradicionalnem zboru vozil Opel Kadett. PrisrÄ?no vabljeni v naĹĄo sredino! VeÄ? na spletni strani Kluba Opel Kadett: http://opelkadettslo.jimdo.com/

Gostilna pri Kuklju je tradicionalna trĹĄka gostilna z ohranjeno arhitekturo in kulinariÄ?no dediĹĄÄ?ino Ĺže od leta 1778. Specialitete, ki jih ne smete zamuditi: domaÄ?i kruh in ĹĄpehovka, domaÄ?a paĹĄteta iz gosjih jetrc, rdeÄ?e zelje za sladokusce, hrenova juha z orehi, dolenjska trojka, telerflajĹĄ babice Lojze, ajmoht, taki in inaki ĹĄtruklji z gobovo ali leĹĄnikovo omako, zelenjavni narastek, peÄ?enke, mariniran praĹĄiÄ?kov vrat, koline, potice in ĹĄtrudli, sicer pa sezonska ponudba, denimo podaljĹĄano martinovanje, dnevi regrata, gob, pustnih dobrot Naslov:

Trubarjeva cesta 11, Velike LaĹĄÄ?e

VABLJENI!

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

sreÄ?anja in izletiBEOGRAD besedilo in fotografije: Zoran Gerbec

STROKOVNI OBISK "OLDTIMER KLUBA VEÄŒNO MLADI" V

SpoĹĄtovani prijatelji! Poletni meseci so veÄ?inoma minili in kmalu se bodo konÄ?ale tudi voĹžnje z naĹĄimi lepimi starodobniki. Ker pa nismo preveliki zapeÄ?karji in se radi druĹžimo, smo se v naĹĄem klubu domislili dvodnevnega izleta v beli grad - Beograd. Tja smo se odpravili 18. septembra, Ä?eprav je bila vremenska napoved grozna.

okoli dva milijona prebivalcev, po nekaterih podatkih celo dva milijona ĹĄeststo tisoÄ?, skupaj s priseljenci po zadnji vojni. Ogledali smo si tudi hiĹĄo cvetja na Dedinju, z grobom marĹĄala Tita. Tu so me misli odnesle v leto 1977, ko sem bil ĹĄe kot mlad vojak, gardist v osebnem spremstvu marĹĄala. Skupaj z njim sem prepotoval celo Jugoslavijo.

Tudi sam sem Ĺže razmiĹĄljal, ali naj grem ali naj raje doma opazujem naĹĄo PeĹĄnico, Ä?e mi bo ÂťzalilaÂŤ garaĹžo. A, sem si rekel: ÂŤKar bo pa bo!ÂŤ Pobral sem svojo damo, kovÄ?ek in se pridruĹžil drugim, ki so se Ĺže zbirali na ĹĄentjurski avtobusni postaji. Odhod se je zaÄ?el v deĹžju, ob 1.15 zjutraj. ZaÄ?etno razpoloĹženje v avtobusu, ki je bilo zelo zaspano, se je ob ÂťborovniÄ?kahÂŤ hitro izboljĹĄalo.

Zanimiva je bila tudi zbirka daril: od meÄ?ev do starodavnih puĹĄk in lokov, ki jih je Tito dobil na svojih popotovanjih po svetu. Mimo nove pravoslavne cerkve sv. Save, zaĹĄÄ?itnika mesta Beograda, ki jo ĹĄe gradijo, smo se odpeljali na Kalemegdan, starodavno trdnjavo Beograda, ki dominira nad mestom.

Z nekaj postanki smo ob 8. uri prispeli v Beograd in najprej obiskali muzej letalstva, ki je eden najveÄ?jih v tem delu Evrope, z nekaj res redkimi primerki letal. VodiÄ? nam je predstavil zaÄ?etke in razvoj te panoge na podroÄ?ju nekdanje ÂťjugeÂŤ, z velikim poudarkom na slovenskih pionirjih letalstva, ki so kot prvi Âťorali ledinoÂŤ. Kljub malo zapuĹĄÄ?eni okolici muzeja vsem priporoÄ?am ogled. Nadaljevali smo z ogledom mesta, ki se je zelo poveÄ?alo v zadnjih 50 letih. V njem Ĺživi

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Skupaj s trdnjavo, ki jo poÄ?asi obnavljajo, smo si ogledali ĹĄe muzej na prostem s starimi tanki, moĹžnarji, raznimi topovi, in ob sonÄ?nih Ĺžarkih, ki so pokukali iz oblakov, uĹživali v pogledu na sotoÄ?je Save in Donave. VodiÄ?ka nam je opisala zgodovino teh krajev za nekaj stoletij nazaj, in res si preseneÄ?en, ko izveĹĄ, da so se tu bojevale velike bitke, ki so pustile neizbrisen madeĹž v duĹĄi bivĹĄih in sedanjih generacij. PriĹĄel pa je tudi trenutek radosti, ko smo prestopili prag muzeja starodobnikov v Beogradu, ki je v lasti gospoda Bratislava Petko-

vića. Muzej je v ulici Majke Jevrosime, skoraj v centru Beograda, 10 minut peĹĄ od hotela Moskva. Lastnik nas je zelo prijazno sprejel, ko pa je izvedel, da smo oldtimer klub pa mu je obraz zasijal. V zbirki je 50 vozil, med drugim Marot Gardon, z motorjem De Dion Buton iz leta 1897 (trokolesnik), potem eden prvih avtov Sharon Landaulet iz leta 1908, pa BMW 327/28 iz leta 1938, predvojni Mercedes Benz 170v, BMW 602 coupe, Mercedes Benz 300c Adenauer cabrio D iz leta 1955 ‌ ter mnogo drugih. Prijazni gospod nas je odpeljal ĹĄe v posveÄ?ene prostore, v delavnico, kjer s pomoÄ?jo svojih mojstrov sam obnavlja te lepote. Tovrstna povabila so zelo redka, ponavadi so delavnice nedostopne. Zanimivo je tudi to, da so vsi razstavljeni avtomobili in motorji v muzeju v voznem stanju. Muzej Bratislava Petkovića je eden najmlajĹĄih v nizu tehniÄ?nih muzejev v Srbiji, lastnik ga je odprl tudi s pomoÄ?jo mesta Beograda, in sicer v zgradbi, ki je z imenom Moderna garaĹža proglaĹĄena za kulturni spomenik. GaraĹža je bila zgrajena leta 1929. To je bila prva javna garaĹža v centru mesta, zgrajena po naÄ?rtih ruskega arhitekta Valerija StaĹĄevskega. Muzej organizira tudi izobraĹževanja na temo starih vozil, snema filme in je postal toÄ?ka zbiranja ljubiteljev in legend na podroÄ?ju moto ĹĄporta.

BEOGRADsreÄ?anja in izleti

Polni vtisov smo se poslovili od gostitelja in odĹĄli na veÄ?erjo v del Beograda, kjer se Ĺživljenje in zabava nikoli ne ustavita ter ob zvokih trubaÄ?ev in starogradskih melodij uĹživali v srbskih specialitetah z Ĺžara. Nepozabno! V nedeljo smo se morali vstati ob 8. uri. Prezgodaj, a sta nam dober zajtrk v hotelu Casino in jutranja kava vrnila dobro voljo na obraze. Po ogledu Avale z novim tv stolpom, ki nas je priÄ?akal v megli, smo obiskali ĹĄe mestni ÂťbolĹĄjakÂŤ in se v popoldanskih urah odpravili proti domu.

Pozor ! velika novost konÄ?no sedeĹži za

motorna kolesa Pretis Zahvaljujem se naĹĄim Ä?lanicam, ki so z veseljem spekle pecivo, potice in druge dobrote, tako so bili naĹĄi postanki lepĹĄi, ter klubskemu upravnemu odboru, ki je poskrbel za pijaÄ?o in domaÄ?e klobase. DomaÄ?in JoĹže BohorÄ? pa je Âťvlekel svojo frajtonarcoÂŤ na poti tja in nazaj ter tako poskrbel za dobro vzduĹĄje. Vsem hvala.

gume posebne izdelave

ÄŒrnega olja vozniki ne maramao

razen Ä?e je to vrhunsko Ä?rno

olje iz oljarne SrediĹĄÄ?e

Vrnila sva se zadovoljna, polna vtisov ‌ S takĹĄno druĹžbo si Ĺželim ĹĄe veÄ? podobnih izletov, na katerih spoznavamo kraje in tehniÄ?no zgodovino. GostiĹĄa Tone, Bevke 117, 1358 Log pri Brezovici, 041 210 603 =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

ÄŒLANI SVAMZ-a POZOR M.A.J. klub & JEFRA Racing d.o.o.

Nam nudi 10% popust na zavorne diske EBC

IZDELKI IZ PLEKSI STEKLA KRILI D.O.O., VRZDENEC 85, HORJUL 1354 tel.:(01) 750 03 33, krili@siol.net

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

KLUBsreÄ?anja in izleti

Jekleni konjiÄ?ek konjiĹĄki oldtimer klub Spomladi letos smo se ljubitelji starodobnih vozil in ostale premiÄ?ne tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine na konjiĹĄkem organizirali v klub, ki smo ga poimenovali Jekleni konjiÄ?ek. Klub je ob ustanovitvi ĹĄtel 16 Ä?lanov, danes pa ima Ĺže 28 Ä?lanov in vztrajno raste. Postali smo tudi Ä?lani SVAMZ-a. Kot ljubitelji starih avtomobilov in raznorazne stare tehnike vidimo poslanstvo kluba v zbiranju, ohranjanju, vrednotenju in promociji stvari, ki so nam ljube, veliko pa gradimo tudi na druĹžabnosti in povezovanju s podobno misleÄ?imi ljudmi in skupinami. SedeĹž kluba je v Slovenskih Konjicah v prostorih NadĹžupnijskega pastoralnega centra. Redna sreÄ?anja imamo vsak prvi torek v mesecu, vsak mesec pa se trudimo organizirati tudi kakĹĄno skupno turo in druĹženje. NaĹĄi Ä?lani se radi udeleĹžujejo sreÄ?anj drugih klubov. Upamo, da vas bomo imeli moĹžnost kdaj gostiti tudi v naĹĄih prelepih Slovenskih Konjicah, v mestu cvetja in vina. Veselimo se druĹžbe vseh, ki spoĹĄtujete in negujete stare stvari in cenite dobre medÄ?loveĹĄke odnose. Pa nasvidenje kdaj v Konjicah! JoĹže Vogrin, predsednik kluba Impresum: Jekleni konjiÄ?ek – konjiĹĄki oldtimer klub Stari trg 40, 3210 Slovenske Konjice, e-mail: jekleni.konjicek@gmail.com

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

sreÄ?anja in izletiMOSKVA DIRKE

MOSKVA 2010 REPORT Epopeja Moskva tour 2010 – 1. del Besedilo in fotografije: Emil Šterbenk

Ekipa V druĹĄtvu starih vozil SrediĹĄÄ?e ob Dravi so Ĺže spomladi leta 2009 zaÄ?eli priprave na starodobniĹĄko potovanje v rusko prestolnico. Vodja projekta, FranÄ?ek Ĺ krjanec, in hkrati podpredsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze, je k sodelovanju povabil Ä?lane drugih klubov te organizacije. Izoblikovala se je skupina triindvajsetih zanesenjakov, ki se je na pot odpravila z enajstimi vozili. Ĺ krjanec je koloni poveljeval iz Renaulta 4, popularne katrce. Na pot pa se nismo podali brez Zastave 750, Trabanta in Volkswagna 1303 S. Mercedesi so bili zastopani s ĹĄtirimi primerki, in sicer 200 D (letnik 1967), pri nas znan kot repaĹĄ, njegov naslednik 200 D (model W 115) iz leta 1970, 230 E, letnik 1982 (W 123) v kupejevski razliÄ?ici, in 190 D iz leta 1985, ki je v tem letu s starostjo 25 let uradno stopil v starodobniĹĄko srenjo. Kolono sta sestavljala ĹĄe Citroen DS, iz konca sedemdesetih let, in Volkswagnov kombi druge generacije, tovarniĹĄko predelan v bivalnik, iz leta 1979. NajatraktivnejĹĄe vozilo je bil MG iz leta 1952. ÄŒeprav dobrih 5500 km dolga pot na prvi pogled ni videti niÄ? posebnega, se je izkazalo, da je ĹĄlo za naporno preizkuĹĄnjo vozil in potnikov.

Zdaj gre zares Pozno popoldne smo se dobili v SrediĹĄÄ?u ob Dravi, kjer so nam domaÄ?ini pripravili sprejem z odliÄ?nim kulturnim programom. Ob devetih, ko je priĹĄel Ä?as odhoda, sem se poÄ?util kot na reliju Monte Carlo. Starter je bil starosta jugoslovanskega avto-moto ĹĄporta, Tibor KovaÄ?, domaÄ?ini pa so stali ob cesti Ä?isto do konca naselja in nam mahali v pozdrav.

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Start je bil kot na reliju Monte Carlo (Foto: JoĹže ÄŒeh)

Na hrvaĹĄko-madĹžarski meji je bila gneÄ?a, a smo se kljub temu skoznjo dokaj hitro prebili. S sovoznikom Danijem ArÄ?anom sva za nakup vinjete zavila z avtoceste, drugi pa so se ustavili, tako kot domaÄ?ini, kar za mejo, kjer je parkiranje prepovedano – Ä?e vinjete nimaĹĄ, te pa seveda kaznujejo. Potrebno je bilo preÄ?kati avtocesto, madĹžarski policisti so rjoveli, grozili in ljudi naganjali nazaj v vozila. Do SlovaĹĄke je potem ĹĄlo brez posebnosti, Ä?e odĹĄtejemo, da sta se gospod in gospa Grom skozi deĹževno noÄ? prebijala z roadsterjem brez stranskih ĹĄip, tako da sta bila poĹĄteno premoÄ?ena. Proti jutru, ko se je zjasnilo, smo voĹžnjo nadaljevali bolj optimistiÄ?no.

Dani je vpraĹĄal: ÂťEmil ali boĹĄ zelo jezen, Ä?e malo zadremam, ob svitu me ponavadi malo daje zaspanost.ÂŤ ÂťTi si kar privoĹĄÄ?i, odliÄ?no se poÄ?utim, Ä?e bom zaspan, te bom zbudil,ÂŤ sem odgovoril. A reveĹž ni dremal veÄ? kot Ä?etrt ure: ÂťDani, oprosti, ampak tole poglej. Peter se je ĹĄe malo prej vozil po Ä?rti, zdaj ne more veÄ? drĹžati smeri, oÄ?itno Ĺže napol spi!ÂŤ ÂťTakoj, ko bo mogoÄ?e, ga morava prehiteti in ustaviti,ÂŤ se je strinjal Dani. Pred Petrom sta v Trabantu vozila Slavko Krnjak in Drago Kumer, slednji si je s tovornjakom privozil penzijo in tudi njemu je bilo kristalno jasno,

MOSKVAsreÄ?anja in izleti

FranÄ?ek je poveljeval skupini iz "Katrce"

Gasilska fotografija preden smo se zapeljali na latvijsko-rusko mejo

da Peter tako rekoÄ? spi. Ker ni bilo Ĺže lep Ä?as nobene bencinske Ä?rpalke, je Slavko zapeljal z avtoceste na prvem izvozu, Peter pa mu je avtomatsko sledil. Na malo ĹĄirĹĄem delu ceste smo ustavili. S Kumrom sva planila proti Petru in ga okarala, da je njegovo poÄ?etje skrajno nevarno. Brez besed je stopil iz MG-ja, za njegov volan pa je prijel Dani, ki je edini takĹĄnih ÂťdimenzijÂŤ, da lahko zleze vanj. ÂťEmil, hvala, da ste me ustavili, res sem utrujen, noÄ? pred odhodom smo ĹĄe do dveh zjutraj pripravljali moj avto,ÂŤ je rekel Peter preden je sedel v mojega Mercedesa in po nekaj metrih Ĺže trdno zaspal. Ob 7.15 smo po dobrih 500 prevoĹženih kilometrih pripeljali na madĹžarsko-slovaĹĄko mejo. Peter je priĹĄel toliko k sebi, da je spet sedel v svoj avtomobil. Do prvega prenoÄ?iĹĄÄ?a na Poljskem smo se brez posebnosti pripeljali slabih dvajset ur po startu in namesto da bi popadali po posteljah, smo ĹĄli raziskovat mesto. Naslednji dan nas je Ä?akala voĹžnja skozi Poljsko. Ker gre za tovornjaĹĄko ruto, je FranÄ?ek za potovanje namerno izbral nedeljo, zato smo se vozili dokaj lagodno, predvsem pa nikomur nismo bili napoti.

Okvare in izgubljena denarnica Po manj kot tretjini dnevne poti smo doĹživeli prvo okvaro, saj so se MG-ju zaÄ?ele pregrevati zadnje zavore. NaĹĄi mehaniki so odpravili poglavitni vzrok: zavorne obloge. Ni ĹĄlo drugaÄ?e, kakor da so jih enostavno odstranili in zablindirali zavorni valj. Naslednji je bil na vrsti moj Mercedes 190 D. Pred ĹĄobo 4. valja je iz visokotlaÄ?ne cevi zaÄ?elo brizgati plinsko olje. Po nekaj neuspeĹĄnih poskusih sem jo zatesnil s tesnilnim trakom. TaborniĹĄka reĹĄitev se je izkazala za neuspeĹĄno, saj se je Ĺže po manj kot 100 prevoĹženih kilometrih odlomila cev. Naslednjih 300 km sem prevozil s tremi valji. Proti veÄ?eru smo se pripeljali do severa Poljske, v Awgustov, kjer smo Âťga dali malo na zobÂŤ in si ogledali mesto, ki je nekakĹĄen poljski PortoroĹž. Zjutraj sem voznika taksija, ki je ustavil pred naĹĄim hotelom, vpraĹĄal za najbliĹžjega mehanika. Micka (tako sva krstila najinega Garmina) ga je naĹĄla ĹĄele 30 km daleÄ?. Najprej mi je moĹžakar nekaj razlagal, potem mi je samo pokazal, da naj mu sledim. Manj kot 2 km od hotela se mi je Âťprikazala MarijaÂŤ, kar me ne preseneÄ?a, saj so Poljaki najbolj veren narod v Evropi. Na dvoriĹĄÄ?u sta stala dva Mercedesa, gospod Slawomir, lastnik delavnice, pa se je pripeljal s tretjim. Ko sem mu razloĹžil svojo teĹžavo, je v brezhibni nemĹĄÄ?ini dejal: ÂťTo pa res ni problem, Ä?e vozite Mercedesa, dobite rezervne dele na koncu sveta, seveda imam rabljeno cev za 4. valj!ÂŤ Deset minut kasneje je motor mojega Mercedesa Ĺže zadovoljno predel z vsemi valji, sam pa sem tudi mnogo laĹžje zadihal. Potem je gospod Slawomir popravil ĹĄe Gromovega MG-ja in za obe popravili skupaj zaraÄ?unal 25 â‚Ź. Z novim elanom smo odbrzeli (povpreÄ?no okoli 60 km/h) proti Litvi. Zaradi slabih cest je tu in tam odpadel kakĹĄen vijak. Ko sem ravno privil

Gospod Skorupa je imel visokotlaÄ?no cev na zalogi

Gospa Milka neĹžno briĹĄe luÄ?i MG-ja

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

sreÄ?anja in izletiMOSKVA matico na vzvodu za plin Petrovega MG-ja, nas je po telefonu poklical vodja odprave: ÂťEmil, DuĹĄan je na bencinskem servisu izgubil denarnico in manjĹĄo torbo. Ko je plaÄ?al raÄ?un, je oboje odloĹžil na streho in odpeljal. Kje sta vidva?ÂŤ ÂťGotovo veÄ? kot 50 km naprej,ÂŤ sem odgovoril. ÂťPravkar smo odpravili napakico na MG-ju, tako da bo Peter lahko nadaljeval, midva bova pa obrnila, kaj pa naj drugega!ÂŤ Na bencinski Ä?rpalki o izgubljeni denarnici nihÄ?e ni niÄ? vedel. Ĺ la sva proti cesti preverit, Ä?e bi denarnico odneslo s strehe ĹĄe pred kriĹžiĹĄÄ?em. Nisva imela sreÄ?e. ÂťEmil, mislim, da niÄ? ne bo,ÂŤ je zaskrbljeno rekel Dani. Sam ĹĄe nisem imel namena vreÄ?i puĹĄke v koruzo in sem se odloÄ?il, da bom ĹĄel ob robu ceste vsaj ĹĄe pol kilometra. Hodil sem ob desnem robu in videl, da mi Dani sledi nekaj metrov niĹže, ob jarku, tako da sva pregledovala veÄ? kot 5 m ĹĄirok pas. Po 300 metrih me je Âťbog pogledal skozi veliko oknoÂŤ, kot bi rekel moj oÄ?e. Pred sabo sem zagledal Ä?rno denarnico z nedotaknjeno vsebino: potni list, vozniĹĄko dovoljenje, kreditne kartice, 200 â‚Ź gotovine ‌ Dani je Ĺže poklical DuĹĄana, kateremu se je odvalil kamen od srca. ÄŒe bi dokumentov ne naĹĄli, bi se moral vrniti v Slovenijo. Da je bila mera polna, sem slabih 50 m dalje naĹĄel ĹĄe zeleno torbico, prav tako nedotaknjeno. Bila sva veÄ? kot uro za zadnjim vozilom v skupini, zato sva si lahko privoĹĄÄ?ila malo hitrejĹĄo voĹžnjo. Ker v Litvi na veliko popravljajo ceste, nisva ravno hitro napredovala. Poleg tega sem geograf in si rad ogledam kakĹĄno naselje ali znamenitost, Dani je obupen kadilec (strasten je premila beseda, saj pokadi tudi do 60 cigaret na dan), tako da sva imela postanek vsaj vsako uro. Kljub temu, da smo ta dan imeli najkrajĹĄo etapo, sva v Rezekne na koncu Latvije prispela ĹĄele ob 21.05. Seveda je DuĹĄan z veseljem dal za pijaÄ?o. Ta veÄ?er smo si jo lahko brez skrbi privoĹĄÄ?ili, saj smo pot proti ruski meji naÄ?rtovali ĹĄele pozno popoldne naslednjega dne. PoĹĄteno smo se naspali in si zjutraj privoĹĄÄ?ili obilen ter okusen hotelski zajtrk. Dopoldan smo Ĺželeli izkoristiti za kopanje. ReÄ?eno – (skoraj) storjeno! Pet moĹžakarjev skupne teĹže veÄ? kot 500 kg se nas je ÂťzbasaloÂŤ v malega 190 D in smo se odpeljali. Ĺ˝al je bila voda v slabih 15 km oddaljenem jezeru precej umazana, tako da s kopanjem ni bilo niÄ?. Na poti proti hotelu je zopet zadiĹĄalo po plinskem olju. ÂťPa menda ne Ĺže spet!ÂŤ sem pomislil, spregovoriti pa si nisem upal. ÂťPohodilÂŤ sem pedal za plin in vse mi je bilo jasno: ponovno vozimo po treh valjih. Ko sem odprl motorni pokrov, je plinsko olje brizgalo iz poÄ?ene cevi 4. valja, tokrat pri naftni Ä?rpalki. Ustavili smo se na avtobusni postaji. IzkuĹĄena tovornjakarja Tomi in Renato sta ĹĄla vpraĹĄat policista, kje je najbliĹžji mehanik, ki bi nam lahko pomagal. Ta Ä?as sem preklinjal in to ne Ä?isto po tiho. Nazaj so se pripeljali s policijskim avtom in policist je pogledal motor ter zaÄ?el telefonirati. Pol ure kasneje se je pripeljal mehanik, s katerim sva se sporazumela, da je avto vozen in sledil sem mu do njegove delavnice. Kot bi trenil je cevko modela W 115 prilagodil mojemu 190 D in mi

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Zakonca ÄŒeh sta preÄ?kala mejo zadnja ob 5:58

s tem popravil tudi razpoloĹženje. Zahvalil sem se mu in mu s teĹžavo stlaÄ?il 10 â‚Ź v njegov Ĺžep. Menil je, da sem popotnik v teĹžavah in takĹĄnim je treba pomagati. ÂťEmil, poÄ?akaj!ÂŤ je zavpil Dani. ÂťObrniva, naj ti proda ĹĄe rezervno cevko, Ä?e bi nama ĹĄe katera poÄ?ila. Pravzaprav nama je rezerva garancija, da nama nobena veÄ? ne bo poÄ?ila,ÂŤ je nadaljeval s svojim nakladanjem. In res nama ni. Ko sva bila po manj kot minuti nazaj, naju je mehanik Igor samo zabodeno gledal. S teĹžavo sva mu dopovedala, kaj bi rada, toda takoj, ko je doumel, nama je s ĹĄirokim nasmehom dal ĹĄe eno cevko. Ker ni hotel vzeti denarja, sem mu dal kapo Mercedes klasik kluba Slovenija, v kateri mi je poziral pred vrati delavnice. Ĺ e vedno smo imeli dovolj Ä?asa, da smo se okopali na mestni plaĹži – manjĹĄem jezeru, skoraj v srediĹĄÄ?u mesta.

Latvijsko-ruska meja Prava epopeja se je zaÄ?ela popoldne, ko smo se odpravili proti meji. Tik pred njo smo naĹĄli vaĹĄko trgovino, kjer so na nekaj kvadratnih metrih prodajali skoraj vse, kar Ä?lovek potrebuje za spodobno Ĺživljenje. Trgovko je zanimalo, kam potujemo in ko ji je Dani rekel, da v Rusijo, je povedala: ÂťÄŒe boste imeli veliko sreÄ?o, boste Ä?ez mejo v desetih urah.ÂŤ Dobro razpoloĹženi smo menili, da se paÄ? malo ĹĄali ‌ Na ĹĄengensko mejo Latvije, natanÄ?neje na mejni prehod Terehova, smo prispeli ob 19.10. OptimistiÄ?no smo preĹĄteli, da je naĹĄ prvi avtomobil 56. v koloni, kjer so bili sami domaÄ?ini (Latvijci), torej ne bo pretiranega Ä?akanja. Po dobri uri optimizma smo ugotovili, da se praktiÄ?no nismo premaknili. PoÄ?util sem se kot njega dni v vojski, ko smo pol dneva Ä?akali, da se nam je potem tri minute nepopisno mudilo. Jani se je od samega dolgega Ä?asa domislil nagradne igre oziroma stave. Dogovorili smo se, da vsaka posadka vplaÄ?a 5 â‚Ź in napove kdaj (po ruskem Ä?asu) bo zadnje vozilo preÄ?kalo mejo. Zmagovalna ekipa dobi 10 â‚Ź, s preostalimi 45 â‚Ź pa plaÄ?a pijaÄ?o za vse udeleĹžence. NajkrajĹĄi Ä?as sta napovedala BoĹža in Silvan – prehod meje ob 23.35, najbolj pesimistiÄ?na pa sta bila Tadeja in Denis (7.30). Moj sovoznik je trgovkine besede

vzel resno in rekel, da bo zadnje vozilo prepeljalo rusko mejo ob 6. uri po ruskem Ä?asu, kar je pomenilo 9 ur in 50 minut. Pol ure pred polnoÄ?jo se je dvignil preplah: potrebno je bilo izpolniti formularje za rusko stran, nekaj malega celo v cirilici. K sreÄ?i Julija Ĺ krjanec obvlada ruĹĄÄ?ino, tako da nam je vsem izpolnila kartone, za prepisovanje ĹĄtevilk iz prometnih dovoljenj pa smo organizirali pravi tekoÄ?i trak in motorni pokrov katrce spremenili v pisalno mizo. V ÂťsilnemÂŤ tempu smo ob pol enih Na ĹĄengensko Latvijsko mejo. Odpirali smo pokrove prtljaĹžnikov in motorjev ter kazali dokumente. Skoraj bi Ĺže ĹĄlo gladko, a je latvijski carinik ugotovil, da Tomi nima vseh dokumentov. Na zadnji polici njegovega Mercedesa je pravi muzej, modelÄ?ki starodobnikov, star jugoslovanski denar in nekaj Titovih slik. Cariniku je bila ena izmed slednjih tako vĹĄeÄ?, da je v zameno zanjo zatisnil eno oko. Pa naj ĹĄe kdo reÄ?e, da Tito ni bil moĹžakar, ĹĄe trideset let po smrti spravi Ä?loveka Ä?ez Latvijsko mejo! Ta dogodek je precej popestril monotono prestopanje z ene noge na drugo, potem pa smo spet Ä?akali ‌ Na meji z Rusijo se je procedura ponovila ĹĄe ostreje kot pri Latvijcih. Od njihovih carinic bi se lahko ukazovanja uÄ?ili desetarji katere koli vojske. Po ĹĄtirikratnem preverjanju dokumentov, vozil in ljudi je zadnje vozilo ob 5.58 zapeljalo v Rusijo. Tako, pa sva zmagala, Dani je samo za dve minuti zgreĹĄil s svojo napovedjo. ÄŒakalo nas je ĹĄe 700 km do Moskve, natanÄ?neje do hotela MoskviÄ?, kjer smo rezervirali prenoÄ?iĹĄÄ?e. Kljub neprespani noÄ?i smo se zapodili proti naĹĄemu cilju, no, bolj odvlekli, saj veÄ? kot 80 km/h nikoli nismo vozili. Jutranje sonce me je hitro zvilo, volan je prevzel Dani in pripeljal do prve Ä?rpalke, kjer smo se ponovno zbrali. Tomi je bil Ĺže resno utrujen, ker volana ni in ni hotel prepustiti Renatu. Od tam smo nadaljevali voĹžnjo po cesti M9 proti Moskvi. ÄŒeprav pot vodi v smeri proti vzhodu, nas je navigacija obrnila proti jugu. Naknadno smo izvedeli, da je na tem obmoÄ?ju moten signal za GPS ter telefon. Po nekaj sto metrih smo ugotovili, da to ne bo v redu in obrnili. Vrnili smo se na devetko in nadaljevali proti Moskvi. Tomi in Renato sta startala za nami in prevozila 200 km veÄ?, ker sta verjela navigaciji. Po slabih

MOSKVAsreÄ?anja in izleti

krogu, kjer naj bi se dobili,smo bili oddaljeni ĹĄe natanko 72 km. Z Danijem sva se dogovorila, da bova vozila 70 km/h, kar je zelo hitro glede na vsega 3 m dolg trak in na zavorno moÄ? Trabija, po drugi strani pa je poÄ?asnejĹĄa voĹžnja nevarna zaradi izredno Ĺživahnega prometa. Moram reÄ?i, da nama je ĹĄlo zelo dobro od rok in nog. Ĺ tevilo pasov na avtocesti se je z bliĹžino Moskve poveÄ?evalo, prav tako hitrosti vozil. Tu in tam so naju prehiteli celo po odstavnem pasu z vsaj dvakrat veÄ?jo hitrostjo od najine. Dvakrat sva strgala trak in si zaradi tega bila vsakiÄ? po 20 cm bliĹže. Ko sva pripeljala do Ä?rpalke, hvala bogu v enem kosu in brez praske, sva ĹĄe tretjiÄ? odtrgala trak in naĹĄi so me potisnili na parkirni prostor. Daniju vÄ?asih kar malo zavidam, da se ne poti, tokrat pa je iz Mercedesa stopil Ä?isto premoÄ?en: ÂťTako, zdaj grem na pir, pa naj reÄ?e kdor koli kar hoÄ?e, ne na enega, na dva grem!ÂŤ Po ruski meji nas je do Moskve Ä?akalo ĹĄe skoraj 700 km

300 km smo se ustavili ob manjĹĄem jezeru in si privoĹĄÄ?ili oddih. Z avtomobili je zaenkrat kazalo dobro, popotniki smo bili pa Ĺže poĹĄteno utrujeni. Po dveh urah poÄ?itka smo spet sedli v vozila in nadaljevali pot. Kakovost ceste se je slabĹĄala z vsakim kilometrom, vedno bolj smo morali biti pazljivi. Dani je ob postanku dejal: ÂťVeste kaj, tale cesta je crash test za podvozje, Ä?e naĹĄi starÄ?ki tole torturo preĹživijo, nam bodo ĹĄe dolgo sluĹžili!ÂŤ

Trabi spet obstal. ÂťNiÄ? veÄ? mi ni jasno, tako enakomerno je brnel, ampak ko sem pospeĹĄil nad 80 km/h, se je zgodba ponovila. Kar naenkrat mu je poĹĄla sapa in ne zgane se veÄ?,ÂŤ je bil nesreÄ?en Slavko. ÂťDaj, prinesi, prosim, vleÄ?no vrv, Ä?e bomo zdajle spet popravljali, do noÄ?i ne bomo v Moskvi!ÂŤ sem bil Ĺže malo nestrpen in slabe volje. Slavko je iz prtljaĹžnika potegnil povezovalni trak (mi mu pravimo kar gurtna), ki bi s svojo debe-

Medtem ko smo se mi vozili v navezi, je Silvanovemu fiÄ?ku odpovedala pletenica sklopke, ki je prve znake popuĹĄÄ?anja pokazala Ĺže na Poljskem. JoĹže in Vida ÄŒeh, BoĹža ter Silvan, ki so vozili skupaj, so malÄ?ka dvignili na bok in naĹĄli napako. Ivan je prinesel Volkswagnovo pletenico, to so v avtomehaniÄ?ni delavnici prilagodili za Zastavo. Z DuĹĄanovo pomoÄ?jo so napako odpravili in se pripeljali na Ä?rpalko skoraj brez zamude.

Za marsikaterega tovornjakarja smo bili prepoÄ?asni

VeÄ?krat smo se posvetovali kar za cesto, saj v Rusiji ni motela za vsakim vogalom

Vleka po avtocesti Kljub slabim pogojem je bil naĹĄ cilj vedno bliĹže. PribliĹžno 170 km pred Moskvo smo prviÄ? opazili dim (gorenje ĹĄote v okolici Moskve). Malo po tem se je ustavil Trabant. Kot bi trenil je Slavko odmontiral zraÄ?ne kanale in vse drugo, kar je nad motorjem in okoli njega. Za zaÄ?etek je FranÄ?ek menjal sveÄ?ke, pa se zopet ni niÄ? zgodilo. Potem smo ugotavljali, Ä?e bencin sploh pride v izgorevalni prostor. Ko smo ga nalili neposredno v uplinjaÄ?, je dvovaljni motorÄ?ek znova zabrnel, nato se je ustavil in tako dalje. NihÄ?e ne ve zakaj, ampak nazadnje je vĹžgal. Hitro smo privili vse dele in pospravili orodje. ÂťEmil, ti imaĹĄ priklop in najnovejĹĄi avto, daj, vozi s Slavkom in ga potegni do Moskve, Ä?e bo treba,ÂŤ mi je naroÄ?il FranÄ?ek, preden smo odpeljali. Skoraj 100 km smo se vozili brez teĹžav, nato pa je

lino bil ĹĄe najprimernejĹĄi za dviganje rolet. Dolg tudi ni bil veÄ? kot 3 m. Z Danijem sva se samo spogledala. ÂťVeĹĄ kaj Slavc, glede na dolĹžino tvoje gurtne, predlagam, da sede za volan mojega avta Dani, jaz pa bom vozil Trabija, tako da se bom jezil nase, Ä?e si razbijem odbijaÄ? ali kaj veÄ?. Z Danijem se Ĺže dolgo poznava in tudi ĹĄlepala sva Ĺže,ÂŤ sem v enem dihu povedal, tako, da je Slavko le skomignil z rameni in brez besed skupaj s Fotrom (tako smo klicali starejĹĄega Kumra) sedel v Mercedesa. Do Ä?rpalke na tretjem moskovskem transportnem

Po prvi okvari je Trabant s svojimi moÄ?mi peljal ĹĄe 100 km =RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

albumNAĹ E DRUĹ˝INE Ko spregovorijo spominske fotografije iz druĹžinskih albumov naĹĄih Ä?lanov! Vabljeni k sodelovanju! Fotografije nam poĹĄljite v uredniĹĄtvo ali v elektronski obliki na info@svamz.com, v najveÄ?ji moĹžni resoluciji, raje v originalu, da jih primerno pripravimo za objavo v glasilu. Zraven nam opiĹĄite kraj dogodka, datum, osebe, ki so na fotografijah in po moĹžnosti pripiĹĄite ĹĄe kakĹĄno anekdoto, vezano na sam dogodek.

Tomos Moskva in Alen Grum

Pinzgauer in JoŞe Ratej na Pohorju okoli leta 1956 Mercedes benz last podjetja Hmezad Žalec in Anton Šepec

Fotografija mojega oÄ?eta Gerbec Franca z njegovim MB 170DS. Slika je iz leta 1956, slikana pred kinom SLOGA v Ljubljani – pred upravo slovenskih Ĺželeznic. Pozdrav iz Ĺ entjurja Zoran Gerbec, MB KKS - SVAMZ

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Fotografija motorja na katerem je moj oÄ?e, ko je sluĹžil vojaĹĄki rok leta 1979... LP, Mitja Polutnik

mali oglasi

BMW 525, 1977, prvotno stanje, certifikat stalni, opravljena homologhacija in vpis statusa starodobnika v prometno dovoljenje, prodam ali menjam, dogovor ob ogledu. Tel.: 031/246880

registriran za celo leto, s certifikatom starodobnega vozila. Cena po dogovoru. Dare, Tel. 041 484 963

zamenjana baterija in zavore, število sedežev 9, dobro ohranjen in garažiran. Cena po dogovoru. Tel.: 064 115 585 (Kozina ) Prodam: motor URAL, registriran s certifikatom, zelene barve, cena 3200EUR. Ladislav Nograšek, Notranje Gorice

Prodam Moto Guzzi, 500 ccm, letnik 1937, potreben obnove. Tel.: 02 56 11 48

Prodam: lepo ohranjen BMW 315, letnik 1982, prevoženih 120.000km, Prodam stroj in pripomočke za obdelaprvi lastnik, certifikat, registriran, pozimi vo pločevine. Tel: 02 56 11 48 Prodam, ZASTAVA AR 55, letnik 1970, ni bil vozen, cena po dogovoru. Prodam VW Hrošč, letnik 1972, kot nova, s stalnim certifikatom, UGO- Tel.: 041 894 493 nemške izdelave, registriran do DNO. Tel.: 05 714 11 147 Zlatan StaProdam: Zastava 750 l. 1978, v celoti 07.10.2010, stalni certifikat, vsi papirji nič restvriran, bež barve, cca 30.000km urejeni - starodobnik! Prodam: Landrover – 149D, letnik po generalni, certifikat. Tel: 041/902 448 1968, certifikat,, diesel 2286cm, ze- Tel.: 040 318 259 01 2325 549 Prodam Saab model 96, letnik 1974, lene barve, 4x4, restavriran motor,

Kupon za brezplačni Mali Oglas ime in priimek:

naslov:

vsebina:

Oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31/A, 3305 Vransko in na info@svamz.com

Prodam: Dizel agregat, nov, nerabljen, elektriÄ?ni vĹžig, na kolesih. Elektromotor 11kW, novo motorno Ĺžago Still, dolĹžina meÄ?a 48cm. Profesionalno Pul cisterno az nafto (na paleti). Tel.: 041 894 493

01 2325 549, 040 318 259 Prodam: Lada 1300S, letnik 1987, je ohraqnjena kot nova, nikoli na soli, rdeÄ?e barve, primerna za ljubitelja. Tel.: 01 2325 549, 040 318 259

Prodam: Land Rover 149D, letnik Vespa PX 200E letnik 1978 in druga 1968, certifikat, motor original dizel 1980, restavrirano. Tel.: 041 625 492 – renoviran, 5 vrat, 4x4 pogon, mat zelene barve, prostornina ccm 2286, moÄ? motoja 49kW, ĹĄasija v odliÄ?nem stanju,podarim rezervne dele. Cena 5500EUR Tel.: 041 115 585 Prodam: Mercedes Benz 200D, letnik 1983, motor in karoserija z podvozjem v dobrem stanju, certifikat. Cena po dogovoru. Tel.: 04 204 12 98 Prodam: Honda RC 15 – VF750F, le- Prodam: Citroen CX, l. 1986, 2.0, plin, tnik 1985 zelo dobro ohranjena, certi- certifikat, cena: 1000EUR fikat, cena po odgovoru. Tel.: 031 312 Tel.: 051 816 554 059 ÄŒe vas zanima nakup katerega od voProdam: Zastava 750, letnik 1978, zil na fotografijah se obrnite na pisarje v celoti restavriran, bele barve, cca no SVMAZ ali: 051 30 55 96 30.000km po obnovi, certifikat. Tel.:

9,12*5$'1,Ă‘792 =25-$1

a

Tinjska gora 090, 2316 Zg. LoĹžnica, Slovenia, Tel. +386 02 818 44 45, 041 474 179, E-poĹĄta: bozidar.zorjan@siol.net

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

4V RQb V Q SW\QK MS Nismo se mogli vrniti iz Rusije, ne da bi ÂťprivlekliÂŤ s sabo ĹĄe kup zanimivih knjig iz podroÄ?ja starodobnih vozil. NajveÄ?ja knjigarna v Moskvi je nudila ogromno izbiro teh knjig, vse pa so bile lepo natisnjene in cenovno dostopne. V trafikah je bilo moĹžno najti specializirane motoristiÄ?ne revije, kjer se pojavi tu pa tam tudi kakĹĄen zanimiv Ä?lanek vezan na samo zgodovino vozil.

Od prijateljev v Srbiji smo prejeli redko publikacijo, ki jo je zaloĹžila tovarna Crvena Zastava. V njej obujajo zgodovino tega industrijskega giganta ter najpomembnejĹĄega izdelovalca avtomobilov v bivĹĄi Jugoslaviji.

VaĹĄ partner v avtoliÄ?arstvu, industriji, in navtiÄ?ni proizvodnji CRD d.o.o. LetaliĹĄka cesta 29 1000 Ljubljana SLOVENIJA

w w w. c r d . s i

Telefon: +386 1 54 11 954 Telefax: +386 1 54 11 679 E-poĹĄta: crd@crd.si

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

• Prva revija za ljubitelje starodobnih vozil v Sloveniji. • Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze. • DruĹĄtvo v javnem interesu na podroÄ?ju kulture.

AleĹĄ SevĹĄek

TAM 2001, letnik 1973

=RPK IKPKN H=OOE? 0ALPAI>AN

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.