Avto Motor Classic 31-76 by SVAMZ

>> MERCEDES W 123

>> "MOSKVA 2010 REPORT", ZAKLJUČEK

>> IZLETI IN SREČANJA LETOŠNJE SEZONE

>> MALI OGLASI

>> RETRO CLASSIC >> ZASTAVA 101 >> ZIMSKI RELI C.M.O.C.

19 2 0 2

>> VESPA KLUB

>> 30 LET STARODOBNIŠTVA

Cena: 4,60 EUR

ISSN 1854-7192

>> PARIZ 2011

Marec 2011, št.:31/76

9 7718547

Uradno glasilo SVAMZ - Slovenske veteranske avto moto zveze

Š TA J E R S K A ST YRIA S TÁ J E R

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

z nami zadovoljstva z nami do do zadovoljstva z nami zadovoljstva z nami do do zadovoljstva

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 25 letno tradicijo, ki ob upoštevanju zakonov v svojih smernicah upošteva individualni, celostni in interdisciplinarni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še pasica_span_198×18_2010.indd 1 modernejše postopke dela. Zaradi učinkovitega naročanja (“online - naročanje”) je zasebno podjetje s 25 časa, letnosaj tradicijo, ki ob da upoštevanju inPodjetje izvajanjaŠpan vsehd.o.o. storitev ni nepotrebne izgube se zavedajo, sta porazakonov svojih smernicah individualni, in interdisciplibljen čas invkakovost storitev za upošteva modernega človeka zelocelostni pomembna. narni pristop do dela. Da bi dodali prizadevanjem posebno noto, so uvedli še modernejše dela. Zaradi naročanja (“onlineda - naročanje”) Zato ponudbopostopke storitev vedno znovaučinkovitega dopolnjujejo, saj se zavedajo, je popolin izvajanja vseh storitev ni nepotrebne izgube časa, saj se zavedajo, da sta poranost le te “ključ do uspeha”. bljen čas in kakovost storitev za modernega človeka zelo pomembna.

9/27/10 12:24 PM

Tehnični pregledi vozil

- prodaja pnevmatik in platišč Zato ponudbo storitev vedno znova dopolnjujejo, saj se zavedajo, da je popol- vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) nost le te “ključ do uspeha”. - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - prodaja pnevmatik in platišč - prodaja rabljenih vozil - vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) - pooblaščeni servis vozil Hyundai - optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - avtosalon vozil znamk Mercedes Benz in Hyundai - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - prodaja rabljenih vozil - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - pooblaščeni servis vozil Hyundai - hitri servis - sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih avtoplaščev, ter platišč - popravila platišč - pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil - tehnični pregledi in registracija vozil - hitri servis - kasko zavarovanje - popravila platišč - odjava / prijava vozil - hramba vozil in motornih koles (tudi starodobnikov) - prepis vozila - tehnični pregledi in registracija vozil - odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila - kasko zavarovanje - kavarna Špan - odjava / prijava vozil - prepis vozila Leta 2001 in soodvoz na podlagi izpolnjenih kriterijevvozila z Obrtno zbornico Slovenije, prido- odjava izrabljenega motornega bili certifikat kakovosti, št. V-001, kot - kavarna Špan KAKOVOSTNA VULKANIZERSKA DELAVNICA.

Homologacija vozil Registracija vozil

Zavarovanje vozil

Vse te storitve opravljamo tudi za starodobnike!

Leta 2001 so na podlagi izpolnjenih kriterijev z Obrtno zbornico Slovenije, pridoVizija in strategija vodstvašt.jeV-001, podjetje bili certifikat kakovosti, kotuspešno vodila od samih začetkov do cilja, toKAKOVOSTNA je, biti med najboljšimi. VULKANIZERSKA DELAVNICA. Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili sloganuspešno “Z VIZIJO DO VRHA”. Vizija in strategija vodstva je podjetje vodila od samih začetkov do cilja, Intozaje, vas, kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”. bitispoštovani med najboljšimi.

SVAMZ PRIPOROČA

Ker pa se vsi v podjetju zavedajo, da brez motiviranosti celotnega kolektiva ni moč priti do vrha, so si postavili slogan “Z VIZIJO DO VRHA”. In za vas, spoštovani kupci, naj to pomeni “Z NAMI DO ZADOVOLJSTVA”.

Špan d.o.o.,Tržaška 547, 1351 Brezovica / LJ,

www.span.si

T: 01/365 81 10, 01/365 81 20, 01/365 80 80

Vse informacije: Franci Hlebec 031 385 854 franci.hlebec@gmail.com www.citroen-klub.si

AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze ISSN 1854-7192 Leto VIII, št.: 31/76, Marec 2011 Izhaja vsako četrtletje Naslednja številka bo izšla: Junij 2011 Uredniški odbor: Andrej Pristov Emil Šterbenk Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. naklda: 5100 izvodov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo. Izdajatelj: SVAMZ Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66 fax: 03/705 50 67 www.svamz.com info@svamz.com Fotografija na naslovnici: Vespa Piaggio, 200 Rally, letnik 1976 lastnik: Nace Povalej

G. Petja-Peter Grom!

Zakaj sem član SVAMZ? Razlogov je več!

Ob prebiranju revije Avto Motor Classic sem se zgrozil, ko sem prišel do strani 6 in naslova: »Zakaj sem član SVAMZ?« V SVAMZ sem že deset let. Kot komisar sem ocenil že krepko preko 100 vozil. Spoznal sem veliko vaških posebnežev s prenatrpanimi garažami, videl sem že motorje in avtomobile v dnevni sobi. Spoznal sem preproste ljudi, ki so pravi umetniki, prav tako bogataše, ki se kopljejo v denarju. Zagotovo pa nihče izmed njih ni v SVAMZ zaradi certifikata, oprostitve plačila DMV ali 10 % popustov.

- sem ne glede na vozilo, pa čeprav je moped za 100 €, prav tako dobrodošel kot tisti, ki ima vozilo v vrednosti petmestne številke, - sem med “enako mislečimi” prijatelji, - vem, kam se lahko vedno obrnem po pomoč in jo bom dobil, - nam je SVAMZ pomagal rešiti že kar nekaj nerešljivih uvozov vozil, - sem lahko aktiven, kolikor se mi pač zljubi, pa mi nihče ne zameri, - vedno spoznam nekaj novega, - med nami ni “fovšije”, temveč občudovanje in pomoč. Pa zdravi mi bodite tam na Vranskem!

09 ::

kazalo PARIZ 2011

10 ::

LJUBLJANA MOSKVA PRED 30 LETI

12 ::

VESPA KLUB

14 ::

MERCEDES W123

16 ::

ZAKAJ SEM ČLAN

18 ::

OBUDIMO SPOMINE

20 ::

NOVIČKE

22 ::

ZASTAVA 101

25 ::

HROŠČEK

34 ::

ORODJE FEIN

35 ::

MODELČKI

36 ::

NOVI MORGAN

38 ::

BRITANSKO IN ITALIJANSKO ...

40 ::

ZIMSKI RELI

44 ::

RETRO CLASSIC

46 ::

PAPIRNATI MOTORČEK

48 ::

MOSKVA 2010

51 :: 52 ::

Komisar SVAMZ, Marko Hvale

POD LUPO ALBUM NAŠE DRUŽINE

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

AVTOTAPETNIŠTVO Boštjan Kermavner s.p. tel. 01 422 84 77

Moskva 2011 D

STARIH V OZ

ŠTVO RU

SLOVENIJA SR

E DI

ŠČE OB DR A

Potovanje starodobnih vozil

V organizaciji ozil 5 v 1 kva Mos ni 10 m d k g 21 bur 750 00- .Peter 4 p t eta a - S 12 g i m R + k i rav 000 av D 6 ob rž če 9 d š i d Sre

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Društvo starih vozil Središče ob Dravi http://www.drustvo-starihvozil.com E-pošta: franc.sredisce@gmail.com Tel: + 386 (0) 41 27 91 67

PARIZ2011dogodki

RETRO MOBIL

AUTO-MOTO

PASSION PARIS Tako kot vsako leto, je tudi letos med 2. in 6. februarjem potekal največji salon starodobnikov v Franciji, v Parizu. Med drugim sem se za obisk sejma odločil tudi sam, saj je to priložnost, da se v bližnjem hotelu sestane nekaj komisij FIVA na svojih delovnih sestankih. Sestala se je tudi naša zgodovinska. Po delovnem sobotnem dopoldnevu, kjer smo v naši komisiji izdelali plan leta 2011, smo se s kolegi poslovili ter si ogledali še salon. Presenečen sem ugotovil, da so bile cene razstavljenih vozil, ki so se prodajali, nenavadno visoke, kljub krizi, v kateri trenutno živimo. Še bolj sem bil presenečen ob odhodu, ko sem videl, da je bilo tudi kar nekaj vozil prodanih. Prevladovala so francoska vozila, poudarek je bil na

Renaultu R4 – katrci, ki praznuje letos svojo 50. obletnico. Ta ljudski avto, ki je bil izdelan v milijonih primerkih, so izdelovali tudi pri nas. Je pa danes prava redkost, saj so večinoma uničeni. Za samo Slovenijo si upam trditi (po nam znanih podatkih), da jih ni niti 50 voznih na naših cestah in da jih ni 10 tako urejenih, da bi jim lahko izdali certifikat. Poleg francoskih avtomobilov je bilo razstavljenih nekaj vrhunsko obnovljenih Marcedesov. Na dvorišču se je bahala razstava Jaguarjev E-Type. Žal je bilo vreme mrzlo in oblačno, a to ni preprečilo množici, da si je za 18 €, kolikor je stala vstopnina, ogledalo razstavo na 4000 m2 površine. Grom Petja

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

iginala besedilo: prepis or

A V K S O M â&#x20AC;&#x201C; LJUBLJANA

i t e l 0 pred 3

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

LJUBLJANA-MOSKVAdogodki V šolah učijo, da je ruski mraz čez vse! Stisnil je Napoleona in Hitlerja. Ko se je zadnjikrat spopadel svet, mu je celo pomagal k miru. Brali smo Vojno in mir, gledali Dr. Živaga. Mraz do kosti, sama ledena brezmejnost ... Razumljivo je, da smo šli za tretji zimski primerjalni test (avte smo podili po snegu že lani in predlanskim) po snežne težave v Moskvo. Tovarne so nam za mesec dni odstopile testne avtomobile. Temno modri Austin Maxi 1500 smo dobili pri novomeškem IMV, nežno rumeni Renault 16 TL v ljubljanskem Litostroju, športno rdeči BMW 1600 pa iz tovarne v Munchnu. Povsod so priložili še štiri platišča z žebljastimi gumami, najnujnejše rezervne dele in snežne verige, sami smo dodali lopate, posode za gorivo, akumulator, vlečne vrvi, spreje, prav zares vse, kar sodi k tako težavni preizkušnji. Potem smo sestavili ekipo: Matija Dermastia (šef in nasploh najvišji), Andrej Sedej, Ladi Smole, Tom Pleterski, Martin Česenj in Marjan Zaplatil (s fotoaparati vred). Odeli smo se v kožuhe in puloverje, dolge spodnjice in tople kape, pa na pot! Prvi dan do Varšave Dvajsetega januarja, natanko ob štirih, smo zagrizli v meglo, gosto in vlažno, ki nam ni sprostila pogleda prav do Semmeringa. Lepila se je na stekla, brisalci so mazali motno packarijo, ki je sproti zmrzovala, luči pa kot brlivke. Slab in počasen začetek, brez konca. Nizki oblaki in blaten asfalt so nam botrovali vso pot. Do Dunaja je preko Šentilja in Gradca debelih šest ur vožnje; Avstrijo smo zapustili pri Mikulovu. Poslovili smo se od urejene ceste in zavili na ozek asfalt, ki komaj še daje dovolj prostora vsem orjaškim tovornjakom, da se gnetejo v nepretrgane kolone. Preko Češkoslovaške in Poljske vse do Varšave smo vozili tesno skupaj, ustavljali se nismo, le na bencinskih črpalkah. Nagajala sta nam dež in blato. Na glavne ceste ga nanesejo s stranskih poti, kolesa tovornjakov ga dvigajo v oblake, da smo komaj sproti čistili stekla. V Varšavi – počitek. Od tam do mejnega prehoda pri Terespolu je kratka pot, a dež in mraz sta kocke spremenila v drsališče. Pešci so komaj lovili korake, avtomobili so opletali ob jarkih. Zvozili smo srečno. Na Bugu Sovjetski stražar ob zaprti zapornici ni vedel, kaj bi. Kot šolar pred neznanko na tabli je ugibal, katero od telefonskih slušalk v kajuti naj zgrabi. Odločil se je, govoril, pokimal in pritisnil na gumb. Zapeljali smo v Sovjetsko zvezo. Prostor za popotnike v obmejni zgradbi tik ob Bugu je udoben. Razposajene uslužbenke ob mizi v kotu se niso menile za nas, še naprej so igrale domino. Carinik je bil vljuden, zelo prijazen. Pomagal nam je izpolniti obrazce, veliko obrazcev. Za vsakogar in za vsak avto posebej. Uslužbenka »Gosudarstvene banke« je bila trmasta. Ni in ni hotela razumeti, da so kreditna pisma izdana v ljubljanski podružnici Narodne banke prav toliko vredna, kot če bi jih žigosali v Beogradu. Ni popustila in komaj smo zbrali dovolj gotovine (trde) za cestnino. Ko smo opravili, so prispeli novi testniki. Šestčlanska ekipa revije Stern je

bila, tako kot mi, namenjena v Moskvo, pa naprej v Leningrad, morda celo na Švedsko. Preskušali so Opel manto, VW K 70 in Taunus GT. Srečanje je bilo resda tako nepričakovano, da smo komaj verjeli slučaju. Cesta mimo Bresta, proti Minsku in Smolensku do Moskve je ravna in široka, ožil jo je le rob starega, ovelega snega. Bila je kopna in mokra. Potuhnjene vzbokline in vdrtine so skrivale počasne tovornjake, da smo jih velikokrat opazili šele v zadnjem hipu. Sovjetski vozniki nadvse radi vozijo le s parkirnimi lučmi. Tudi brez njih. Žaromete prižgejo šele v trdi temi. Vse dotlej pa maščevalno bliskajo vsakomur, ki si cesto pred seboj osvetljuje. Črpalk ob cesti je veliko, a le redke med njimi imajo visokooktansko gorivo. Pri 93 oktanih so pa motorji prav neusmiljeno šklepetali. Ves čas vožnje po ozemlju SSSR so nas budno opazovali. Miličniki, ki smo jih od časa do časa videvali ob cesti, so vestno zapisovali naš mimohod, če smo se pa ustavili, da bi razgibali otrple sklepe, je mimo zagotovo pripeljala službena volga. Zakaj, vedno oni. Zagotovo jim ne bi bilo všeč, če bi se samo za pedelj oddaljili od glavne poti. Ruski čas je za dve uri hitrejši od našega, zato se tam prej zvečeri. ln ko je zadnja svetloba izginjala onstran ravnine, smo zavozili skozi Minsk, mimo veličastnega spomenika sredi mestnega razpotja. Deževne kapﬁe so vse bolj glasno udarjale po steklih, cesta je postajala bela in gladka. Promet se je zredčil in čeprav smo vozili skozi sneg, hitrosti nismo zmanjšali. Bližina Moskve nas je privlačila. Sredi noči je ponagajal austin. Blato, ki je ves dan frčalo izpod koles, je zamašilo satovje hladilnika, ki je v tem avtu, zaradi prečno postavljenega motorja, pri strani. Motor se je pregreval, pa smo morali hladilnik očistiti. Z vodo in ščetko. Potem je obstal BMW. Sneg in noč sta vozniku prikrila luknjo v asfaltu, da je neusmiljeno zapeljal čeznjo ter na ostrem robu presekal gumo. Avto je zaplesal in obtičal. Moskva Prezgodaj je še, da bi že oživela. Osamljenim ulicam preganjajo dolgčas le taksiji, ki prevažajo nočne zamudnike ali pa rane popotnike. Na širokih prospektih, mimo monotono utripajočih semaforjev smo iskali hotel. Sovjeti vsakemu tujcu vnaprej določijo, kje bo prebival. Odvisno od narodnosti in namena, zaradi katerega je prišel v SSSR. Nismo bili ne turisti, ne uradna delegacija, kar tako smo se pripeljali, da bomo kmalu spet odšli. Posebneži torej, zato smo ostanek noči - rezervirane sobe so oddali drugim - prespali kar v foteljih ob hotelski recepciji. Šele zjutraj so nam razdelili sobe. Moskva! Takšna, kakršno si je zamislil Marjan, z nami in avtomobili vred v iskalih njegovih fotoaparatov. Avtomobili tako in drugače, s prižganimi in ugaslimi lučmi, med vožnjo in na parkirišču pod Kremljem, ob katedrali Vasilija Blaženega, v megli, pa ponoči, ob siju rdečih zvezd, ki se prižgo v prvem mraku. Na cilju ni škoda filmov. ln z obrazov na pločnikih smo brali, da s popisanimi avti sodobnih oblik kvarimo vsakdanjost širokih trgov ter volg in moskvičev na njih. Moskva! Preveč razsežna, da bi jo spoznali v enem samem dnevu. Preveč

svojstvena, da bi lahko v tako kratkem času zaznali njen pravi utrip. A, mogočna in edinstvena, da se ti vsak njen trg, vsak vogal posebej vžge v spomin. Bežala je mimo nas, tako kot smo mi hiteli skoznjo. Komaj da smo si utegnili beležiti: moderno razsežnost. Kalininskega prospekta, večerno svečanost Rdečega trga in Kremlja, široke aleje in pohode, neskončno podzemno železnico, ki vrta med temelji mesta, pa vrste, vrste vsepovsod: pred mavzolejem Lenina, pred restavracijami, na postajališčih za taksije, v trgovini, kjer prodajajo rdeče belo črtasto blago. Vozniki, v premoči so taksisti, kot da ne vedo, kam z obilico prostora. Predpisi jim dobrodušno dovoljujejo pentﬁasto vijuganje v križiščih, pa zavijanje tam, kjer tega zagotovo ne bodo več počeli, ko bo promet gostejši. Miličniki so prijazni, zelo vljudni, a neusmiljeno kaznujejo vsakogar, ki se ceni previsoko in vozi po srednjem pasu. Ta je namenjen funkcionarjem, reševalcem in miličnikom na službeni vožnji, kdor pravilo prekrši je ob rublje. To smo spoznali tudi sami. In če bi Moskovčani vsa svoja vozila natlačili skupaj? Tri četrtine mesta bi bilo praznega. Zanesljivo, ko se bomo križem po Evropi dušili v prometni gneči, Sovjeti še vedno ne bodo poznali težav s parkiranjem. Kot da so sodobne težave slutili že takrat, ko so mestu klesali podobo. Rekel bi, Moskva ni lepa, je pa enkratna. Da, takšna je Moskva v enem dnevu. Sicer pa tudi ni bilo časa, da bi ob njej razmišljal. Rekli so nam: Moskva pod snegom je lepša. A snega ni bilo. Srebro v štiri metre visokem termometru se je ustavilo pri dveh stopinjah Celzija. Kakor nas je sprejela, tako nas je odslovila: z dežjem in meglo. Doma smo, potegnimo črto Prevozili smo 4940 kilometrov. Iz Ljubljane v Moskvo - petindvajset, iz Moskve v Ljubljano – šestindvajset ur čiste vožnje. Podili smo po mokri, sneženi in ledeni cesti, porabili več kot 2000 litrov bencina. Na vsej poti nismo videli niti enega razbitega avta, tudi svojih nismo opraskali. Srečno smo jih prikrmarili na domače dvorišče. Zdaj zapisujemo, računamo in merimo vse o njih zato, da se bodo pomerili še na straneh revije. Vsak avto bo dobil svojo diagnozo in natančna primerjava bo rodila zmagovalca.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

naslovnicaVESPA

VESPA Tradicija vespe sega v leto 1946 Vespa se je rodila takoj po 2. svetovni vojni zaradi potreb po transportu. Oblika vespe je nastala po ideji letalskega inženirja, ki je primarno dizajniral zračna plovila v tovarni lastnika Enrico Piaggio. Ob prvi predstavitvi vespe je bila prva izjava lastnika tovarne »SEMBRA UNA VESPA«, kar je pomenilo, da »spominja na oso«.To ime se v Italiji uporablja še danes. Vespa je zaradi svoje izstopajoče oblike v tistih časih že v prvih desetih letih dosegla strmo rast proizvodnje (izdelali so cca. 1 milion vesp). Proizvajali so jo v Nemčiji, Vel. Britaniji, Španiji, Belgiji in seveda v Italiji, saj so jo z veseljem upravljale tako ženske kot moški.Izdelovali so jo v različnih izvedbah od 50 ccm do novodobne izvedbe 300 ccm. Že v preteklosti je imela vespa svoj stil in tako je ostalo še do danes.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Vespa klub Ljubljana Želja po druženju na vespah sega že v rosna mladostniška leta sedanjih ustanoviteljev Vespa Klub-a Ljubljana. Prve vespe smo kot mladoletniki popravljali in barvali v domačih garažah ali pa kar na ulici. Rezervne dele smo kupovali v sosednji Italiji in dodatno opremo, ki si jo v tistih časih nismo mogli privoščiti. Z vespami smo se »preganjali« po domačih ulicah in potovali vse do morske obale. Spomini so ostali in trije smo se odločili (Gašper, Nace in Bojan), da ustanovimo klub vesp. Klub VESPA KLUB LJUBLJANA smo ustanovili v letu 2008 z namenom druženja na skupnih vožnjah, izmenjavi izkušenj in informacij. Vsako leto ob pričetku sezone oganiziramo otvoritveno vožnjo in srečanje, letos bo tako že 4. srečanje, in sicer 20. 8. 2011,

otvoritvena vožnja pa bo v maju 2011. Obiščete nas lahko na našem blogu Vespa klub Ljubljana ali nam pišete na e-naslov: vespaklubljubljana@gmail.com oz. vsak torek ob 19. uri na stalni lokaciji Gostišče Kačji Log, Podutiška 225, 1000 Ljubljana. Vse ljubitelje in lastnike vesp veselo vabimo in pričakujemo, da se nam pridružijo. Info: 031 733 330: Nace Povalej, predsednik kluba 051 634 115: Gašper Bizjak, podpredsednik kluba 041 410 677: tajnik Bojan Jugović, tajnik

VESPAnaslovnica

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

naslovnicaMERCEDES besedilo:: Luka Mlaka, fotografije: Miha Rekar

MERCEDES w123 Moja želja je bila, da bi imel starodobnika, ki je zanesljiv, sorazmerno varen, z dobrimi voznimi lastnostmi, prostoren in udoben, ter hkrati dovolj varčen, da se z njim odpravim na daljše potepanje. K temu dodajam tudi to, da sem želel, da bi sem mu “na nosu bleščala” trikraka zvezda! Zgodba se je začela, ko sem spomladi leta 2005 našel avto, ki sem ga iskal, lepo ohranjen Mercedes serije W123, letnik 1980, z dizelskim 2.0 motorjem. Mercedes je bil vseh 25 let ljubiteljsko vožen in vzdrževan, tako da sem se že pred obnovo z veseljem in skoraj brez skrbi zapeljal na kakšen izlet. Na prvi pogled je bilo vozilo brez rje, a ob bolj podrobnem pregledu je bilo hitro opaziti sledi “zoba časa”, ki je načel skrite dela vozila. In ker mi je vozilo hitro priraslo k srcu, sem se takoj odločil, da vozilu povrnem prvotni sijaj in s tem ohranim košček zgodovine pri življenju. Z obnovo sem začel konec leta 2005. Vozilo sem popolnoma razstavil in naredil seznam delov, ki jih je bilo potrebno zamenjati z novimi. Sledilo je obsežno iskanje in naročanje delov, ki so bili potrebni pri obnovi. Ko je bila glavnina delov na kupu, so se začela kleparska dela, ki so zahtevala največ časa in truda, saj sem želel, da so opravljena brezhibno in v celoti. Želel sem si, da bi čim več karoserijskih delov zamenjal z novimi, zato sem

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

zamenjal skoraj celotno dno kabine in prtljažnega prostora, prišli so novi pragovi, blatniki ter vse obrobe. Ostale stvari so se speskale in obnovile. Nova so bila vsa tesnila okoli vrat in stekel kot tudi tesnilo strešnega okna. Nato je sledila še obnova celotnega podvozja, zavor in menjava izpušnega sistem, ter seveda motorja, ki so se mu prevoženi kilometri že nekoliko poznali. Notranjost je bila odlično ohranjena, potrebovala je le temeljito globinsko čiščenje in zamenjavo nekaterih najbolj izpostavljenih delov. Na koncu sem zaščitil še vse votle karoserijske dele in podvozje, tako da mu tudi kakšen nepričakovan dež ne bi prišel do živega. Oktobra 2006, po letu dni, ko sem v avto vložil vsak tolar in vsako minuto prostega časa, sem vozilo prvič zapeljal iz garaže. Od takrat izkoristim vsak prosti sončen vikend za kakšno daljše potepanje, ob tem pa mi vsak prevožen kilometer pričara nasmešek in z obrestmi povrne ves vložen trud in čas porabljen pri restavriranju tega vozila. Avto je bil predstavljen na velikem sejmu starodobne tehnike v Tullnu, v Avstriji (Oldtimer Messe Tulln), kot tudi na nekaterih slovenskih prireditvah in shodih. Kot član zveze SVAMZ ima vozilo pridobljen stalni certifikat starodobnega vozila.

MERCEDESnaslovnica

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

klubZAKAJ besedilo: Dušan Mramor

ZAKAJ SEM ČLAN Zakaj sem član kluba? V naslednjem prispevku bom poskušal odgovoriti na vprašanje, ki si ga prej pravzaprav nisem še nikoli zastavil. Pred skoraj desetimi leti sem pri prijatelju Jožetu Felicijanu občudoval, kako spretno je obnavljal stara vozila znamke VW hrošč. Najbolj mi je bilo všeč, ko je za svoje veselje predeloval in oblikoval avtomobile po svojih željah. Takrat sem to samo občudoval, sam pa sem se raje vozil z motorjem. Čez dobro leto se je pokazalo, da moramo v družini nujno imeti še en avto. Kaj sedaj? Spomnil sem se Jožeta in polno dvorišče hroščev, ki so komaj čakali na lastnika. Vendar sem avto potreboval takoj, saj ni bilo časa za prenovo. S pomočjo oglasa sem prišel do svojega »hrošča«, ki je bil dovolj ohranjen za takojšnjo uporabo. Tega leta sem prvič postal član kluba. Zanimale so me samo ugodnosti, saj za drugo nisem imel časa, zaradi družine, šole,

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

službe … Zelo mi je bilo všeč, da smo se vsaj enkrat mesečno s celo družino udeležili srečanj z lastniki VW po vsej Sloveniji. Ko sem dobil službo v Sežani, sem se spoznal z g. Štefanom Pozdercem, ki me je nagovoril, da se včlanim v Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla. Razlog za menjavo kluba je bil spet v iskanju ugodnosti, ki jih ponuja klub. Všeč mi je bilo, da so v tem klubu organizirali le enodnevne izlete, povsod smo bili lepo sprejeti z domačimi specialitetami. Prijetne vožnje po zanimivem Krasu ... Najlepše pa je bilo, ko sem izvedel, da se s pridobitvijo certifikata za svoj starodobnik vozim skoraj zastonj. Enkrat ali dvakrat sem prišel celo na sestanek kluba, vendar zaradi odsotnosti predsednika kluba Saša Kompare, ti sestanki niso bili konstruktivni in me ni bilo več. Nato sem šele po dveh letih članstva, zaradi povabila predsednika, pričel aktivno delovati. Izdelal sem spletno

stran, pomagal pri organizaciji osrednje prireditve in ostal v stalnem stiku z vodstvom kluba. Z aktivnim delom v klubu sem se vsaj malo oddolžil za vse ugodnosti, ki so mi jih nudili v klubu in spoznal druge vrednote. Z veseljem pomagam drugim članom kluba in komaj čakam, da se dobimo in popeljemo s svojimi vozili. Kaj pa vi? Si kdaj zastavite to vprašanje?

KOVINSKI IZDELKI

vzmeti

KOVINATRADE

Galvanizacija in obdelava kovinskih predmetov

GALVANIZACIJA

Ograje

(stopnišène,

balkonske, ograje francoskih oken …)

(brušenje, poliranje, niklanje, kromanje, cinkanje)

Karnise, mize

KOVINSKI IZDELKI

GALVANIZACIJA

Romana Zrnec s.p. Hruševska 26, 1000 Ljubljana Tel: 01 548 00 15, 01 524 86 10 Fax: 01 548 00 16 E-pošta: info@zrnec.com Internet: www.zrnec.com

Galvanizacija in obdelava kovinskih predmetov

Ograje

(stopnišène,

balkonske, ograje francoskih oken …)

(brušenje, poliranje, niklanje, kromanje, cinkanje)

Karnise, mize

LESNO BRDO 34, 1360 VRHNIKA Tel: 01 7506374 Faks: 01 7506377

Romana Zrnec s.p. Hruševska 26, 1000 Ljubljana Tel: 01 548 00 15, 01 524 86 10 Fax: 01 548 00 16 E-pošta: info@zrnec.com Internet: www.zrnec.com

restavratorska delavnica za vse znamke avtomobilov

040/77 11 44 info@aniso-si.com www.aniso-si.com

člani SVAMZ-a imajo 5% popust avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

spomini30LET besedilo: Bogdan Jerič-Jerko, fotografije: arhiv organizatorja

30 LET

Obudimo spomine

KORENINE Leta 1980 so se na oglas Bogdana Jeriča, ki je bil objavljen v dnevnem časopisju, odzvali ljubitelji starih motornih vozil in se konec leta 1980 sestali v restavraciji Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Na žalost zapisnika tega sestanka ni, ve pa se, da je bilo prisotnih približno 20 ustanoviteljev. V začetku leta 1981 se je ta skupina ljudi tudi uradno priključila AMTK (Avto moto touring klub) Ljubljana, in sicer kot sekcija ljubiteljev starih motornih vozil. Izdali so tri številke klubskega glasila: Informator in dva Magneta. Kmalu po ustanovitvi so se člani sekcije in ljubitelji začeli zbirati vsak ponedeljek v gostilni Žibert v Šentvidu. V letu 1982 je prišlo do ločitve precejšnega dela članov te sekcije in leta 1983 je bilo ustanovljeno prvo samostojno društvo oldtimerjev v takratni Jugoslaviji, in sicer AMD Veteran Šentvid, uradno registrirano leta 1984. Dejavnost AMD Šentvid je bila kar pestra, saj so se člani udeleževali relijev, ki jih je organiziral TMS (Tehniški muzej Slovenije), dirk na dirkališču Grobnik, v organizaciji AMTK, kasneje pa tudi C.R.M.T.S. (Classic Racing Motorcycle Team Silicanensis) ter ostalih srečanj motoristov. Nekje po letu 1989 se je kar nekaj članov prenehalo udeleževati klubskih sestankov in dejavnost je počasi zamrla. Kasneje smo ugotovili, da so vsi prenehali iz istih razlogov.V devetdesetih letih smo se večkrat videvali na raznih prireditvah, obujali spomine in omenjali potrebo po ustanovitvi kluba, ki bi združil nas “istomisleče”. NASTANEK KLUBA LASTNIKOV IN LJUBITELJEV KLASIČNIH MOTOCIKLOV V začetku leta 1996 smo ugotovili, da je bilo govorjenja dovolj. Na iniciativo A. Pristova, B. Pikuša, L. Špura in P. Šentjurca smo zbrali še ostale ustanovne člane, potrebne za registracijo društva. To so bili: M. Zagorc, M. Drobnič, B. Jerič, B. Rupnik, M. Ivančič in Z. Pristov. Dne 4. julija 1996 smo v gostilni Žibert na Brodu sprejeli sklep o ustanovitvi Kluba lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov C.M.O.C., istega dne pa se je na veliko veselje prisotnih in očeta tega projekta B. Pikuša, rodila revija Motor (kasneje Motor Classic). Vsega skupaj smo izdali dvanajst samostojnih številk. Kmalu po ustanovitvi so se priključili naslednji člani: M. Šalehar, Z. Vrečar, J. Naglič, J. Pristov, M. Vrtovec, V. Štrancar, M. Vidmar, J. Čarman, D. Čarman, M. Radanovič, M. Mihevc, J. Zajec in B. Jakofčič. Število članov smo s tem zaključili. Prvo sekcijo – Primorsko smo ustanovili 12. septembra 1996, v gostilni pri izviru reke Hubelj v Ajdovščini. Za vodenje je bil izvoljen B. Pikuš. Na naslednjem občnem zboru smo članstvo razširili za pet prostih mest in takoj na začetku leta sprejeli S. Grudna, P. Groma, S. Tempferja, M. Šinigoja in B. Kačiča. Na občnem zboru za leto 1998 smo sprejeli povečanje za štiri člane in tako so bili sprejeti še B. Vukovič, J. Grom, Ž. Medved in K. Kramer. V naslednjih letih so se nam pridružili še J. Gale, M. Pšeničnik, A. Čarman, Miha Mihevc, I. Romšek, S. Kladnik, M. Clemenz in F. Bajc. Nekateri so s časom iz različnih vzrokov odhajali, a število članov se vedno vrti okrog števila 30. Klub ima tudi štiri častne člane, in sicer Jožeta Bernetiča, Borisa Oblaka ter Jožeta Romška in najnovejšega L. Špura. Ukvarjamo se predvsem z zbiranjem in restavriranjem starodobnih motociklov. Na ta način se trudimo ohranjati ta del tehnično kulturne dediščine in hkrati širiti strokovno znanje članov. V lasti naših članov je preko 200 motociklov, od katerih so nekateri zelo cenjeni, npr.: Matchless G 50, Harley Davidson JD 1200, Norton Manx, Indian 4, Motosacoche, Moto Guzzi C2V, BMW R5 in še veliko drugih. Tesno sodelujemo tudi z Muzejem motociklov Vransko. Tri leta smo izdajali revijo Motor Classic, a o njej nekaj več kasneje. Prirejamo prireditve za starodobne motocikle – do sedaj smo organizirali že nekaj večjih prireditev, ki so bile medijsko zelo odmevne doma in v tujini. Glavna prireditev je vsekakor ZIMSKI RALLY ZA KLASIČNE MOTOCIKLE, ki je vsako leto januarja na Krasu. Ostale prireditve, ki smo jih prirejali pa so: Orientacijska vožnja oldtimerjev LOV NA LISICO v Krmelju, LEPOTNO OCENJEVANJE klasičnih motociklov in SREČANJE MOTORISTOV v Planici. Organizirali pa smo tudi dirko za starodobne motocikle PO ULICAH VRANSKEGA in Evropsko srečanje lastnikov motociklov Indian. Organiziramo tudi obiske sejmov, ki se ukvarjajo s tematiko starodobnih vozil ter izlete v muzeje v tujini. Udeležujemo se prireditev, ki jih organizirajo drugi klubi. Med letom se večkrat odpeljemo na klubske vožnje in organiziramo klubska srečanja. MOTOR CLASSIC je bila edina revija v Sloveniji, ki se je ukvarjala samo s tematiko starodobnih motociklov. Kot že omenjeno, je začela izhajati na pobudo in v izvedbi Borisa Pikuša, pravzaprav hkrati/vzporedno z začetkom delovanja kluba. Članke za revijo so prispevali člani kluba.V prvih letih je izhajala samostojno. Zaradi različnih dejavnikov smo to dejavnost začasno zamrznili. V naslednji fazi je izhajala kot dodatek reviji Motorist.Trenutno izhaja pod pokroviteljstvom SVAMZ - kot Avto & MOTOR classic. Revija obravnava področja tehnike, zgodovino motociklističnih firm, ter objavlja teste in predstavitve starodobnih motociklov. Poroča z relijev, dirk in ostalih dogodkov, piše o zgodovini motocilkizma, in objavlja vse o Janezu Puhu …

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

e e k k News News Ne č č č i i n i v vNews v o News n o News News News

ws News

News News News News News News News News News News News News NewsNews News News Ne

Iz Kanade nam pišejo prijatelji: PETE GAGAN Pete je dokončal delo na svojem motociklu Pierce. Motocikel je iz leta 1911, bil pa je najden v kosih, popolnoma razstavljen. Izdelalo ga je podjetje, ki je izdelalo tudi »Pierce Arrow« avtomobil. Vemo, da obstaja samo okoli 10 primerkov teh redkih motornih koles na svetu in samo eno je v Kanadi. Nahaja se v Deeley v Vancouver-ju in lahko ga vidite z drugimi 52. motornimi kolesi, ki predstavljajo zgodovino motorizacije v zadnjih 100. letih. Od tega jih je 8 Petovih. Na fotografiji je, poleg svojega Indiana iz leta 1911, Pete Gagan, ki ga nekateri poznate iz svetovnega motociklističnega srečanja FIVA v Sloveniji (2008, Zreče). Načrtujemo, da bomo šli s tem motociklom letos na otok Man, saj praznuje 100. rojstni dan. Vozil ga bo Dave Roper, edini Američan, ki je zmagal TT (Tourist Trophy) leta 1984 s svojim Matchlessom. Prepeljal bo 36 milj, torej en tekmovalni krog okoli otoka. Glede na starost vozila, bo štartal prvi, sledili pa mu bodo drugi, tudi z veliko mlajšimi in hitrejšimi motocikli. Najvišja hitrost Indiana je bila 75 ali 80 mph. Srečno novo leto vsem, vam želi MJ in upam, da se vidimo v Kentu v juniju na FIVA srečanju!

PISMO BRALCEV Spoštovani, ker mi moj življenjski moto ne da miru, da ni treba samo tarnati in tožiti v življenju, kako je vse črno, moram na tem mestu pohvaliti Klub večno mladih Šentjur. Dne 29.1.2011 smo imeli občni zbor in to že v novih/starih prostorih na železniški postaji. Priznati moram, da sem bila zelo presenečena, kako so dela v tem času napredovala. Ko sem lani stala v teh prostorih in gledala te pridne večno mlade fante, kako se trudijo, da bi prišli do samih prostorov, in danes, po dobrem letu dni, so se že pokazali rezultati dela. Prostor je lep, starinski - in ustreza starodobnikom. Po

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

odličnem vodenju sestanka g. Pungartnika in seveda vse prisotnih govornikov, je pod točko »razno« sledila podelitev priznanj. Priznati moram, da so naju z možem lepo presenetili. Sledil je z ključni del: jedača in pijača, kar imamo seveda najrajši. Ob frajtonarjih in domačih pesmih Tomija in Ivana, sem se z mislimi vrnila za pol stoletja nazaj in obudila spomine na tiste lepe skromne zlate čase, ko so med nami bili sloga, mir in razumevanje. Zato še enkrat hvala vsem,vsekakor pa posameznikom, da imajo potrpljenje s »STARINAMI« v takšnem in drugačnem smislu! Želim jim še veliko prevoženih kilometrov in dobre volje z vetrom v laseh! Prisrčni pozdrav Večno mlada Lojzek in Frida POLICISTI IN MOTORISTI ZA VEČJO VARNOST V četrtek 17.03.2011 je v sejni sobi Policijske uprave Celje potekal tradicionalni sestanek moto klubov ob začetku motoristične sezone. Obravnavali so stanje varnosti CP, problematiko in aktivnosti za večjo VCP MK v letu 2011, predloge in aktivnosti za večjo VCP voznikov in potnikov motornih koles, usposabljanje »Ljubečna 2010«. NA MORJE S KONJEM »Moji predniki«, je pripovedoval Marian B. iz Kopra, »so se pred mnogimi leti izselili v Francijo, večina jih je ostala tam, nekaj pa se jih je le vrnilo. Francois (Franček) je po povratku prinesel s seboj lepo navado, da je svojo družino vsako leto poleti peljal s konjem in hiško na vozu na morje.«

CHE GUEVAROV SOPOTNIK JE UMRL. »Alberto Granado, ki je umrl v začetku marca, je bil argentinski biokemik, na Kubi pa je živel vse od leta 1961. Slavno popotovanje Ernesta Guevare in Alberta Granada se je začelo konec leta 1951 na Granadovem starem britanskem motociklu Nortonu H18. Med potovanjem, dolgih dobrih 12.000 kilometrov in osem mesecev, pa so ju socialne krivice in revščina malih ljudi tako prizadele, da sta se kasneje podala na revolucionarno pot.

Potovanje je zaznamovalo predvsem Ernestovo življenje. Zaradi tega, kar je izkusil in spoznal po tisočih kilometrih poti, je kasneje postal najbolj znan revolucionar vseh časov - Che Guevara. Che Guevara je o poti pisal dnevnik, ki je bil leta 1993 - po njegovi smrti leta 1967 - tudi objavljen. Che je bil ubit v Boliviji med poskusom oboroženega upora. Film po dnevniku Che Guevare so posneli leta 2004. Režiral ga je Walter Salles, Ernesta Guevaro igra Gael Garcia Bernal, Alberta Granada pa Rodrigo de la Serna. Osnova za film je bila tudi Granadova knjiga Potovanje s Chejem Guevaro: Ustvarjanje revolucionarja. Film je med drugim prejel oskarja za originalno glasbo in britansko nagrado Bafta za najboljši tuji film. », pišejo na http://www.primorske.si/Zanimivosti/Umrl-motoristicni-sopotnik-Che-Guevare.aspx SREČANJE PRIKOLIČARJEV NA ŠTEFANOVO

Dogodek je ponovno popestril Dedek Mraz iz Vipavske doline, morda je tudi on poskrbel, da je Generalni sekretar tisti dan dobil drugega vnučka Gašperčka. Tudi sicer je v lepem vremenu bila udeležba velika.

125 LET MERCEDES BENZA 29. januarja 1886 je nemški izumitelj Karl Benz prijavil svoje vozilo na patentni urad. Prijavljal je trikolesno vozilo z dodanim motorjem na notranje izgorevanje v skupni moči 0,55 kilovata

e e k k ews News News čs n č i v o News News News New News

ews News News News News News News News News News News News News News News N

(0,75 'konja') pri 400 obratih na minuto in 1000 kubičnih centimetrih prostornine. Najvišja hitrost vozila je znašala 16 kilometrov na uro, imel je električni zagon in navpični krožni nadzor prvega kolesa za zavoje. 50 LET LEGENDARNE KATRCE

»Renault 4 so izdelovali v obdobju 1961–1992, na francoski trg pa je prišel v trenutku, ko se je ekonomija začela prebujati in Francija motorizirati. Že spomladi leta 1956 si je takratni direktor Renaulta, Pierre Dreyfus, zamislil konjička, ki bi bil primeren za vsakogar bodisi kot družinski, ženski, mestni, podeželski avtomobil … Skratka, nekaj univerzalnega za čase, ki so vlivali optimizem. Poleg tega so pri Renaultu želeli izdelati model, ki bi lahko tekmoval z že uveljavljenima hroščem in

VINOGRADNIŠTVO ZORJAN

minijem, katrca pa je bila tudi odgovor na prav tako legendarnega spačka, le da je bila za tiste čase videti bolj mestna, predvsem pa zelo prostorna. Praktičnost R4 so cenili po vsem svetu, v Kolumbiji so ga tako imenovali 'amigo fiel' (zvesti prijatelj), v Argentini in Čilu pa je znan kot 'renoleta' po vzoru spačka, ki so ga imenovali 'citroneta'.« (več na http://www.zurnal24.si/avtosvet/kaatrca-renault4-avto-zgodovina-legenda-194526/clanek) Pri nas v bivši Jugoslaviji so jo najprej izdelovali v Litostroju v Ljubljani, potem pa se je proizvodnja preselila v IMV Novo Mesto. Prostorna in prilagodljiva notranjost, nizki operativni stroški in vsestranska uporabnost sta iz Katrce naredila prodajni hit. Samo šest let po lansiranju je avto presegel milijonsko številko, končna številka pa je bila 8.135.424. Postala je najbolje prodajan Renaultov avtomobil vseh časov. Kljub temu, je danes ne srečamo več na cesti, dobro ohranjene pa se lahko naštejejo na prste ene roke. Najpomembnejša katrca je v lasti našega podpredsednika Franci Škrjanca, saj je prevozila tisoče kilometrov do Rdečega trga v Moskvi in nazaj domov, brez večjih težav. 40. OBLETNICA STOENKE Točno opoldne, dan pred odprtjem 10. Beograjskega avtomobilskega salona, 15. aprila 1971, je vodstvo zavodov Crvena zastava novinarski srenji predstavilo dobri dve leti skrbno varovano skrivnost, Zastavo 101. Treba je priznati, da ni šlo za

popolno presenečenje, saj so pri reviji Avto, konec decembra 1970 objavili fotografije Zastave NV (nacionalno vozilo), ki jih je posnel njihov testnik Andrej Sedej. Na premieri so kot popolno novost predstavili samo ime oziroma tip 101. Navdušenje ob premieri je bilo veliko. Tiskovne konference se je udeležilo več kot 100 domačih in tujih novinarjev. Čeprav je bila Zastava 101 zelo podobna FIAT 128, je vseeno bila original in predstavniki Crvene zastave so s ponosom poudarjali, da takšnega avtomobila ne proizvajajo nikjer drugje na svetu… več pa v nadaljevanju revije! NOVA KLUBA V SVAMZ Nova kluba v SVAMZ sta V8 klub, ki združuje ljubitelje ameriških limuzin, z obveznim pogonom na V8, ter Vespa Klub Ljubljana, ki združuje ljubitelje Vesp, svetovno znanih italijanskih skuterjev. Medtem ko lahko po trafikah v tujini najdete nešteto revij na temo ameriških avtomobilov, je teh za ljubitelje Vesp malo: eno smo za vas našli v Nemčiji! »OLDTIMER SAJAM ZAGREB« 14.-15. maja 2011 bo v Zagrebu potekal sejem starodobnih vozil in opreme. Organizator sejma je Sajam automobila Zagreb, Sajmišna 8 / I, 10010 Zagreb,Hrvatska, ++385 1 6609911, 091 6609911 oziroma več informacij lahko najdete na njihovi internetni strani http://www.oldtimer-zagreb.com.hr/

Organska vina

Tinjska gora 090, 2316 Zg. Ložnica, Slovenia, Tel. +386 02 818 44 45, 041 474 179, E-pošta: bozidar.zorjan@siol.net

Besedilo: Emil Šterbenk, fotografije: P. Šterbenk, arhivi lastnikov, revija Avto

Vse najboljše za 40. rojstni dan, Našo Stoenko sem ohranil v lepem spominu tudi zaradi takšnih dogodkov Točno opoldne, dan pred odprtjem 10. Beograjskega avtomobilskega salona, 15. aprila 1971, je vodstvo zavodov Crvena zastava novinarski srenji predstavilo dobri dve leti skrbno varovano skrivnost, Zastavo 101. Treba je priznati, da ni šlo za popolno presenečenje, saj so pri reviji Avto, konec decembra 1970 objavili fotografije Zastave NV (nacionalno vozilo), ki jih je posnel njihov testnik Andrej Sedej. Na premieri so kot popolno novost predstavili samo ime oziroma tip 101. Navdušenje ob premieri je bilo veliko. Tiskovne konference se je udeležilo več kot 100 domačih in tujih novinarjev. Čeprav je bila Zastava 101 zelo podobna FIAT 128, je vseeno bila original in predstavniki Crvene zastave so s ponosom poudarjali, da takšnega avtomobila ne proizvajajo nikjer drugje na svetu.

Gneča okoli Zastave 101 na avtomobilskem salonu v Beogradu leta 1971 Ob predstavitvi: zadnji krik tehnike Osnova za Zastavo 101 je bil FIAT 128, revolucionarni model, ki je popolnoma spremenil filozofijo te italijanske tovarne. Bil je njihov prvi model z zasnovo vse v nosu (motor in pogon), kar je omogočalo odlično izrabo prostora. Kolesa so bila postavljena čisto na vogale karoserije, kar je omogočalo dolgo medosno razdaljo in s tem obilico prostora ob relativno skromnih zunanjih merah. Avtomobil je odlikovalo napredno podvozje s štirimi posamično obešenimi kolesi ter preprosta, a sveža in prijetna oblika. Zaradi naštetih presežkov so FIAT 128 okronali z lovoriko »Evropski avto leta 1970«. Da so v Kragujevcu za osnovo vzeli tako moderno vozilo, je bila seveda velika prednost. Testni vozniki so se navduševali nad vrhunskim motorjem z velikim veseljem do vrtenja. Vrstni štirivaljnik gibne prostornine je imel prostornino 1116 ccm. Največjo moč 40 kW (55 KM)

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

je razvil pri 6.000 vrtljajih v minuti. Vrtina (80 mm) je bila znatno večja od giba (55 mm), zato je visoke obrate motor zlahka prenašal. Odmično gred v glavi je poganjal zobati jermen. Motor je imel čašaste dročnike, na katere je odmična gred neposredno pritiskala in odpirala ventile. Na zgornjem delu dročnika je bilo ležišče za nastavitveno ploščico. Režo (zračnost) ventilov so mehaniki nastavljali z menjavanjem različno debelih nastavitvenih ploščic. Postopek je bil dokaj preprost, saj odmične gredi zaradi nastavitve ventilov ni bilo potrebno odviti z glave. Hlajenje je bilo vodno, ventilator je gnal elektromotor, ki ga je krmilil termostat. Testniki niso mogli prehvaliti odlične lege na cesti, saj so izpostavljali, da sodobno podvozje odpravlja vozniške napake in je tako Zastava 101 zelo primerna za začetnike. Nobeden izmed sklopov podvozja in volanskega mehanizma ni zahteval mazanja. Varnost vozila so kovali v zvezde, ob odlični legi so bili zelo zadovoljni še z zavorami z omejevalnikom zavorne moči na zadnji osi in s preglednostjo. Odlični za tiste čase so bili tudi pospeški. Na supertestu pri reviji Avto je Zastava 101 od 0 do 100 km/h pospeševala 16,4 s. Njeni takratni konkurenti so bili precej počasnejši. Pri udobju so testniki izpostavljali prostornost, zlasti dolžino potniškega prostora in ravno dno, saj vozilo ni imelo kardanskega tunela. Navduševalo jih je vrhunsko zračenje in gretje. Na armaturni plošči so bile štiri šobe, za uravnavanje gretja nog je služila loputa pod armaturno ploščo. Poleg naštetega sta bili na prednjih vratih še dve trikotni okenci, ki sta pomagali pri prezračevanju.

osnovnih 325 na razkošnih 1010 l prostornine. Prostor za rezervno kolo so našli pri motorju, tako da le-to ni zmanjševalo prtljažnika.

Zastava 101 kot zmagovalka primerjalnega testa

Pomembna novost, predstavljena leta 1979, so bili trivratni modeli Mediteran. Na voljo so bili trije motorji: nespremenjeni s 1116 ccm in 55 KM, prostorninsko enak Super s 64 KM in 1,3 litrski Special z živahnimi 73 KM. Vsi modeli so bili opremljeni s servo ojačevalnikom zavorne moči. Petvratni modeli so dobili pravokotne žaromete in nove odbijače, nove maske ter plastične pokrove koles. Najmočnejše različi-

Največja odlika Zastave 101 je bil njen zadek. S položnimi petimi vrati je »Stoenka« (vsaj po moje) delovala skladneje kot italijanski original. Zaradi kombi-limuzinskega zadka se je uporabnost avtomobila bistveno povečala. S podiranjem zadnje klopi se je prtljažnik povečal z

So pa testni vozniki seveda takoj našli tudi nekatere pomanjkljivosti. V prvi vrsti jih je motila nezadostna zvočna izolacija, saj sta se hrup motorja in hrup menjalnika po njihovo preveč prenašala v potniško kabino. Pritoževali so se zaradi sedežnih prevlek iz umetnega usnja, ki so poleti bile krive za potenje potnikov, pozimi pa so bile neprijetno hladne. Prestavna ročica je zahtevala predolge gibe in še zatikala se je, kot odpiranja vrat pa je bil premajhen. Toda te kritike so se kar izgubile med vsemi superlativi, ki so avto pospremili na pot.

Prvo Zastavo 101 v naši družini je kupil stric Jože leta 1972 (na sliki teta Mira) Dolgo življenje Uradni začetek proizvodnje Zastave 101 je oktober 1971, velikoserijska proizvodnja pa je stekla spomladi 1972. Na voljo sta bili standardna in malo kasneje De Luxe različica, ki sta se razlikovali predvsem po zavornemu servu, notranji opremi in nekaj kromiranih dodatkih. Osnovni model so brez sprememb proizvajali do leta 1979. Namesto modela De Luxe so leta 1976 predstavili Zastavo 101 L. Tej so namenili odbijače z vertikalno gumijasto letvijo, plišasto oblazinjenje ter še nekaj manjših sprememb.

ZASTAVA101zgodovina

Zastava 101 ce so bile opremljene z aluminijastimi platišči. Na prednje sedeže so začeli serijsko vgrajevati naslonjala za glavo, spremenili so oblazinjenje, armaturne plošče in volane. Mediterani so obdržali okrogle luči.

Gospod Jože Tkavc je prvi lastnik Zastave 101 Comfort iz leta 1979 in z ženo Marijo se s tem vozilom rada zapeljeta naokoli Sredi leta 1983 so pri Zastavi dali na trg serijo 101 GT/GTL z 1,1 in 1,3 l motorjema moči 55 oziroma 65 KM. Spet je šlo bolj za kozmetične popravke kot za bistvene novosti. Največja razlika s tehniškega vidika je bilo malce udobneje naravnano vzmetenje. Modeli GT/GTL so bili na voljo v tri in petvratni varianti. Po štirih letih so Stoenko ponovno preimenovali v Yugo 1,1/1,3 GX. Že leta 1988 je stara gospa slišala na novo ime: Yugo Skala 55/65. Največja novost sta bila petstopenjski menjalnik in močnejši prednji stabilizator pri močnejši različici. Po letu 1991 ni bilo več mogoče dobiti trivratnih modelov. Stoenka je še ostajala na trgu in leta 1994 so vsi modeli dobili petstopenjski menjalnik. Skoraj na vsakem avtomobilskem salonu v Beogradu so ponujali novosti, celo aprila leta 2008, ko so javnosti predstavili model Zastava Skala 55, katerega so za doplačilo predelali na plinski pogon.

Notranjost Zastave 101 Mediteran letnik 1979

Zastavo 101 so tudi uspešno izvažali. Še danes nekatere primerke lahko najdemo v nekdanjih socialističnih državah, neuvrščenih (veliko Zastav se vozi v Egiptu), pa tudi zahodnoevropskih državah. Zastave 101 so na območje EU najprej izvažali v Francijo pod imenom Zastava 1100, zaradi že prej omenjene zaščite imena X0X, kasneje so jih izvažali v Veliko Britanijo, sprva pod imenom Zastava 1100 in 1300, kasneje pa kot Yugo 311/ 313/ 511/513. Prva številka je pomenila število vrat, drugi dve pa prostornino motorja. Tekoči trak za proizvodnjo Zastave 101 oziroma njenih naslednic se je ustavil 21. novembra 2008, zadnja »Stoenka« se po 37 letih ni bistveno razlikovala od Zastave X, prototipa iz leta 1970. Po trajanju proizvodnje se brez težav primerja z legendarnimi Minijem,Volkswagnovim Hroščem, Renaultom 4, Citroenovim Spačkom … V slabih štirih desetletjih je bilo izdelanih okrog 1,3 milijone vozil, kar Zastavo 101 tudi uvršča med uspešnejše avtomobilske modele.

101 Mediteran 1100. Dobro nam je služila celo desetletje. Kljub temu da smo jo nekaj malega preoblikovali v bližnjih srečanjih z garažnimi podboji, obcestnim kamnom in tudi z drugo »Stoenko«, je bila po 200.000 prevoženih kilometrih pločevina še dokaj dobra, enako podvozje. Menjali smo roke, kolesne ležaje, končnike in tri izpušne lonce. Zaradi pogoste vleke prikolice smo porabili kar nekaj lamel sklopke in potisnih plošč.

Zanjo zgledno skrbi gospod Drago Ribič

Ta lepotica je zavedena v registru SVAMZ in je od leta 1979 v družinski lasti Trpežnost in nezahtevno vzdrževanje Zlasti starejši mehaniki so ob predstavitvi Zastave 101 napovedovali njenemu motorju kratko življenjsko dobo zaradi vrtenja v visoke vrtljaje, a se je izkazal za izjemno trpežnega. Skoraj vsak je na tesnilu bencinske črpalke puščal olje. Sklopka je brez težav opravljala svojo funkcijo 50.000 in več kilometrov. Tudi drugi sklopi vozila niso bili problematični. Roke so ponavadi zdržale vsaj 50.000 km, končniki volana še dlje, potrošno blago so bili kolesni ležaji. Prvim »Stoenkam« so zelo hitro prerjaveli blatniki spredaj nad smernimi kazalci. Ko so začeli vgrajevati notranje plastične blatnike, so to težavo odpravili. Pri nas doma smo leta 1982 kupili Zastavo

Bratranec je leta 1987 kupil tri leta staro Zastavo 101 s 65 KM močnim 1,3 litrskim motorjem ter manj kot 30.000 prevoženimi kilometri. Štel je rosnih 25 let, zato jo je takoj peljal k mehaniku, kjer so pogreli sprednje vzmeti in »Stoenko« znižali za vsaj 3 cm, na zadnji premi so enak učinek dosegli s podložkami. Odstranili so zadnji izpušni lonec in ga nadomestili z dvocevnim zaključkom ter nataknili nova lita platišča. Branko pravi, da se je tako znižana kar lepila za cesto, gume Michelin pa so zdržale neverjetnih 70.000 km. Po nasvetu soseda, ki je imel z Zastavo 101 lastne izkušnje, je pred razdelilnik vžiga privil kos pločevine, tako da voda ni brizgala po njem skozi reže v maski. Za optično »piko na i« je na prednji odbijač privil para okroglih meglenk in dodatnih dolgih luči, zadaj pa tudi dve meglenki – vse Saturnusovo. Ker se je dnevno vozil v službo iz Ribnice v Ljubljano in gradil hišo v Gorenju pri Šmartem ob Paki, je v treh letih števec kilometrov zavrtel še za dodatnih skoraj 150.000 km. Menjal je dva prednja izpušna lonca in enkrat prvi del izpušne cevi (2 cevi v eno – hlače). Prednje kolesne ležaje je menjal dvakrat. Pri sklopki pa ni obrabil obloge, ampak so popustile vzmeti lamele. Olje je menjaval sam, vsakih 7.500 km, enako ni varčeval pri vžigalnih avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

zgodovinaZASTAVA101 svečkah. Diski so zdržali vse torture, le dvakrat so namestili nove zavorne ploščice in zadnje obloge. »Stoenko« je kupil za 6500 takratnih mark, po treh letih pa jih je zanjo še vedno iztržil 4.000. Porabo je skrbno beležil in zaradi povečini daljših voženj je znašala povprečno 7,5 l/100 km.V treh letih ni doživel nobene nevšečnosti, a dva dni preden jo je odpeljal kupec, je »Stoenka« skupila prasko na prednjem blatniku. Moj prijatelj Franc je blatnik zjutraj poravnal, pokital in pobarval, popoldne je Branko še peljal sestrično na poroko ter avto naslednje jutro prodal. Zastava 101 skozi čas Kot prvi pravi jugoslovanski avto je Zastava 101 požela ogromno novinarsko pozornost. Pri reviji Avto so eno izVzvratno ogledalo se med prvih dobili na sunaravnava z zunanje strani per test in z njo prevozili 40.000 km ter imeli o avtu zelo dobro mnenje – sodobno, varno trpežno in zanesljivo vozilo. Leta 1972 je zmagala na primerjalnem testu s petimi avtomobili (Alfo Romeo Giuluio 1300 S, IMV 1300 special, Peugeotom 204, Simko 1100 special, VW 1302 SL). Zmago ji je prinesla ugodna cena v kombinaciji z dobro splošno oceno glede karoserije, počutja, gospodarnosti, zmogljivosti in voznih lastnosti.

tančno prednjo premo in premalo vzdržljive kolesne ležaje. Ob koncu proizvodnje leta 2008 je bila Zastava 101 (Zastava Skala – ki se skorajda ni razlikovala od modela letnika 1971) zastarel avtomobil. Času ni bila dorasla tako z vidika oblike karoserije, izpolnjevanja okoljskih zahtev kot splošnega udobja. Najbolj zastarela pa je bila gotovo z vidika varnosti. Ni imela servo volana, klimatske naprave, varnostnih mehov … Po drugi strani pa še danes, če sedete v »Stoenko«, dobite dokaj prijetno vozniško okolje, dobro lego na cesti, odlično preglednost iz avtomobila. S svojimi zmogljivosti se zlahka vključuje v sedanji promet. Presenetil me je odziv moje hčerke, ki je lastnica vozniškega dovoljenja slabo leto. Po nekaj prevoženih kilometrih z Zastavo 101 je izjavila: »Vožnja s tem avtomobilom me je pozitivno presenetila. Prijetno se je bilo peljati. Je udoben in pregleden in hitro se ga privadiš.Težave mi je povzročalo samo parkiranje, ker je volan na mestu zelo trd. Ne morem verjeti, da je zasnova tega avtomobila stara že 40 let!«

Ob koncu proizvodnje leta 2008 je bila Zastava 101 (Zastava Skala – ki se skorajda razlikovala od modela letnika 1971) zastarel avtomobil. Ĉasu ni bila dorasla tako z oblike karoserije, izpolnjevanja okoljskih zahtev kot splošnega udobja. Najbolj zast bila gotovo z vidika varnosti. Ni zadnji imela premi servo volana, klimatske Posamično obešeni kolesi na s prečno listnatonaprave, vzmetjo,varnostnih ki služi tudi kot stabilizator Po drugi strani pa še danes, ĉe sedete v Stoenko, dobite dokaj prijetno vozniško ok lego na cesti, odliĉno preglednost iz avtomobila. S svojimi zmogljivosti se zlahka v sedanji promet. Presenetil me je odziv »Stoenko«! moje hĉerke, ki je lastnica vozniškega dovol Namesto zaključka: Omislite si svojo leto. Po prevoţenih z Zastavo 101 101, je izjavila: Njega dninekaj je bilo na naših kilometrih cestah ogromno Zastav v drugi»Voţnja polovicis tem av me je pozitivno presenetila. Prijetno se je bilo peljati. Je udoben in pregleden in osemdesetih let prejšnjega stoletja so celo prevladovale. Preseneča me privadiš. Teţave mi je povzroĉalo samo parkiranje, ker je volan na mestu zelo trd. dejstvo, da je jihzasnova je sedajtega ostalo relativnostara maloţein40dalet!« pri ljubiteljih starodobverjeti, da avtomobila nikov niso najbolj priljubljene. V registru vozil SVAMZ jih je zabeleženih vsega 43. Mislim, da jeomislite sedaj zadnji čas,Stoenko da še katero ohranimo. Rezervni Namesto zaključka: si svojo deli so še na voljo in za majhen denar si človek lahko privošči dobro ter Njega dnistarodobno je bilo na vozilo, naših cestah ogromno del Zastav v drugi polovici osem zanesljivo ki je pomemben naše101, tehniške dediščine. prejšnjega stoletja so celo prevladovale. Preseneĉa me dejstvo, da jih je sedaj ostal malo in da pri ljubiteljih starodobnikov niso najbolj priljubljene. V registru vozil S je zabeleţenih vsega 43. Mislim, da je sedaj zadnji ĉas, da še katero ohranimo. Re so še na voljo in za majhen denar si ĉlovek lahko privošĉi dobro ter zanesljivo vozilo, ki je pomemben TEHNIČNI PODATKIdel naše tehniške dedišĉine. Tehniĉni podatki

Zasnova: vse v nosu Naslednjo Zastavo 101 so pri isti reviji dobili na super test leta 1979 in ga zaključili 1981. Kljub temu da je bila zasnova avtomobila stara že 10 let, so ga predvsem hvalili, saj v 50.000 km dolgi preizkušnji z njim praktično niso imeli težav, bili pa so ogorčeni nad površnimi servisi. Kot prednosti so izpostavili zasnovo in uporabnost karoserije, zmogljiv in nezahteven motor, ugodno porabo goriva (testno povprečje 10,14 l/100 km), prostornost, preglednost in splošno počutje. Poleg servisov so grajali še: nenatančno izdelavo, nezadostno protihrupno zaščito, težko dostopen motor, nenaLiteratura in viri: Česenj, M.: Zastava 101 1300 Special 50.000 km – tretja etapa. Revija Avto magazin 15/1981. Kondić, M., Ćorić, Đ. (1981): Zastava 101. Tehnička knjiga, Beograd. Mahkota, A., Sedej, A.: Fiat 128 – čudežni otrok bo hud otrok. Revija Avto št. 21/1969. Mahkota, A.: Glejte! To je prvi Jugoavto. Revija Avto št. 26/1970. Pačić, M., Romčević, D.: Yugo 101 Skala 55/ Zastava Skala 55 (Prepared for BBC Top Gear) ZastavaNacionale. com 2006-2010. Šterbenk, E., Šterbenk, P.: Jugoavto – rojstvo pred 40 leti. Mehanik in voznik 3/2011. http://www.zurnal24.si/zanimivosti/stoenka-zastava-skala-55-108375/clanek http://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_101

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Zastava 101

Z 101 letnik 1971

Z 101 Special l. 1979

Oblika karoserije

kombi limuzina, 5 vrat, 5 sedežev

Motor

štirivaljni, vrsni, štiritaktni, bencinski, OHC

Prostornina (ccm), moč (kW /KM/ pri obr./min)

1116, 40/55 pri 6000

Prenos moči

enokolutna suha sklopka, 4 stopenjski sinhronizirani menjalnik, pogon na prednji kolesi

Podvozje in zavore

spredaj: posamične obese (McPersonove noge) s prečnimi vodili in vzvojnim stabilizatorjem, zadaj: posamične obese, prečna listnata vzmet zavore: hidravlične – spredaj kolutne, zadaj bobnaste (pri modelu Special servo ojačane), ročna mehanska na zadnji kolesi

Mere in teže: dolžina X širina X višina (mm) medosna razdalja (mm), Posoda za gorivo (l)

3856 X 1590 X 1420 2450 38

teža praznega vozila (kg), gume

815 145 SR 13

850 175/70 SR13

Zmogljivosti: najv. hitrost (km/h), Pospešek od 0 do 100 km/h povprečna poraba goriva l/100 km

135 16,4 8,0

155 14,7 8-10

1290, 54/73 pri 6000

Literatura in viri: Ĉesenj, M. Zastava 101 1300 Special 50.000 km – tretja etapa. Revija Avto magazi

Stran 1 od 8

HROŠČEK

Januar 2011

~1~

VW Hrošč klub Slovenija, Rozmanova 12, 1000 Ljubljana, 041 444 614, www.hroscklub.com, info@hroscklub.com Davčna Št. 69993530, Transakcijski račun št.: 02031-0014860986 član Slovenske Veteranske Avto Moto Zveze

Stran 2 od 8

HROŠČEK

UVOD UREDNIKA BILTEN »HROŠČEK«

Januar 2011

~2~

Zapisali smo si v Statutu VWHKS, 2. člen, druga alineja, da med drugim izdajamo publikacije v zvezi VW vozil in zato smo se pred leti odločili, da izdajamo svoj bilten pod imenom »Hrošček«, kjer predstavimo svoje delo in aktivnosti v preteklem letu. Izdali smo 3 številke, zadnjo leta 2005 in nič več. Zakaj ni izhajal redno, vsako leto, bi na tem mestu zelo težko zapisal vzrok ne izdajanja. Tu se prepletajo različni vzroki. Največji vzrok je v pomanjkanju finančnih sredstev, ker je izdajanje povezano s stroški tiska. Volja piscev za posamezni prispevek je počasi pojenjala, da kljub temu ima VWHKS dovolj kakovostnih članov, ki dobro napravijo ustrezen članek. Potrebna je dobra volja in malo spretnosti za pisanje posameznih prispevkov. To smo že dokazali v preteklosti, da lahko napravimo dovolj kakovostni izdelek, ki ga lahko podarimo vsaki zainteresirani stranki. Naše delo in aktivnosti potekajo skozi vso leto in jih uresničujemo po planu aktivnosti, ki jih sprejmemo na občnem zboru. Škoda bi bilo, da jih ne napišemo in s tem je tudi, izčrpno napisano poročilo o delu našega kluba. Odločili smo se, da v letu 2011 ponovno izdamo bilten »Hrošček«, da prikažemo naše delo v letu 2010, ki je bilo zelo delovno in uspešno. Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri izdaji našega biltena, posebno pa avtorjem prispevkov, ker brez njih ne bi nastal tako obsežen in zelo berljiv bilten »Hrošček«. Želim vsem, ki bodo prebirali naš bilten, obilo branja in zabave! December, 2010

Urednik biltena Hrošček: Ivan Lubej

NAGOVOR PREDSEDNIKA VWHKS «Vsi se ozirajo na čas, samo čas se na nikogar ne ozira.« Armenski pogovor Čas beži mimo nas in niti se ne zavedamo, kako hitro minevajo določene stvari. Čas je dobrina, ki ga imamo vsi dovolj, samo pravilno ga moramo izrabiti. Izraba časa je vrlina in korist časa pa je dobrina. Zakaj pišem o času, ker je to čas, ki nas premaguje! Minilo je 5 let od zadnje številke našega biltena HROŠČEK. Izdali smo 3 številke, zadnjo, davnega leta 2005. Odločitev je bila, da ponovno zaženemo naš bilten, da se vidijo in zabeležijo naše aktivnosti, ki potekajo vso leto. To je za nas »obraz« za javnost in hkrati podrobno poročilo o delu ter koristne informacije za naše člane, kakor tudi druge ljubitelje zračno hlajenih VW vozil. Kljub določenim spremembah v vodstvu VWHKS, ki so nastale zaradi objektivnih in subjektivnih dogodkov, je klub ohranil svoj status kot najstarejši in največji klub zračno hlajenih VW vozil v Sloveniji. Sedanje vodstvo VWHKS, dela dobro v zadovoljstvo vseh članov, kakor tudi sodelovanje s sorodnimi klubi v Sloveniji in tujini. Smo zelo prepoznaven klub s svojim delom in aktivnostmi doma in tujini. Ponosni smo, da vsako leto organiziramo »Mednarodno srečanje zračno hlajenih VW vozil« Srečanje se odvija na letališču Lesce-Bled. Organizacija je potekala brezhibno in smo prebili število vozil 200, točno jih je bilo 235. Več o tem srečanju na str. ???. Želim, v imenu VWHKS, vsem ljubiteljem zračno hlajenih VW vozil, Vesele božične praznike, zdravo in Srečno Novo leto 2011 z obilo zadovoljstva s svojimi konjički-hroščki in ostalimi zračno hlajenimi VW vozili. Prijetno branje!

Predsednik VWHKS: Jože Felicijan

Stran 3 od 8

HROŠČEK

Občni zbor VWHKS 2010 VWHKS začne novo sezono z občnim zborom, ki je bil dne 23.1.2010 0b 17.15 uri, v gostilni Pr´Novak, Slape 52, Ljubljana. Občni zbor imamo vedno tretji vikend (sobota) v januarju za tekoče leto. Prisotnih je bilo 31 članov kluba. Na občnem zboru pregledamo delo in aktivnosti za preteklo leto. Podana so poročila predsednika kluba, nadzornega odbora, disciplinske komisije, finančno poročilo, poročilo SVAMZ-a in poročilo o pridobljenih certifikatov za starodobna vozila. Postavimo plan dela in aktivnosti za tekoče leto, ki ga objavimo na naši spletni strani www.hroscklub.com, da lahko vsak član pogleda, kakšno aktivnost si bo izbral. Na naši spletni strani, na forumu, lahko dobi še ostale informacije. Posebno pozornost posvetimo in postavimo začetno delo na organizaciji mednarodnega srečanja na letališču Lesce-Bled, ki je vsako leto v drugi polovici avgusta. Predsednik kluba Jože Felicijan, kjer je med drugim tudi predsednik organizacijskega odbora za to mednarodno srečanje, poda osnovne smernice dela in posamezne zadolžitve članov kluba na posameznih področjih. V razpravi sodelujejo člani, ki so zadolženi za svoja področja dela, kakor tudi ostali člani kluba. Zapisnik občnega zbora je objavljen na naši spletni strani. Ivan Lubej

Nočno Sankanje Konec Januarja in v začetku Februarja, smo se zopet podali na Jezersko, kjer nas je spet čakala ekipa podjetja Raj Jezersko, da nas odpelje na hrib, kjer nam razdelijo sanke in svetilke, za spust po cca 4 km dolgi vedno urejeni stezi. Vreme nam letos ni bilo preveč naklonjeno, saj je na prvem sankanju snežilo in hitrosti sankanja niso bile ravno velike, tudi na drugem sankanju ni bilo pravega mraza za zelo hitro sankanje, a vseeno smo se zabavali kot vsako leto pred tem. Važno da je dobra družba in da se »dogaja«. Druženje smo že tradicionalno zaključili v kruhkeriji in pizzeriji Gorjanc v Hotemažah. Komaj čakam da pade sneg, da se ponovno zapeljemo na sankališče, kdor še ni bil z nami, naj se odloči in se nam pridruži, saj je nočno sankanje na tekmovalnih sankah res lepo doživetje, katerega se lahko udeleži vsakdo.

Januar 2011

~3~

Speedy

KARLOVAC 2010 Buba klub Karlovac je v sredini maja 2010 organiziral 8. mednarodno srečanje zračno hlajenih vozil pod nazivom »Bube na 4 rijeke (srečanje na štirih rekah)«. Beli in ekipa so se zelo potrudili, da bi nam pripravili lepo srečanje. Narava je bila tokrat močnejša kot dobra volja, namreč cel teden in na dneve srečanja, je močno deževalo, tako, da smo prispeli v jezero in blato. Nekateri so prespali kar v hroščih in se odpravili v soboto proti domu. Lilo je kot iz »škafa«. Slike najbolje prikazujejo dejansko stanje, blato, blato in še enkrat blato. Še dobro, da znamo hroščarji plavati, in še posebno, gaziti po blatu. Res škoda, da je vreme ponagajalo organizatorju. Upamo, da bo v letu 2011 vreme bolj naklonjeno kot v letu 2010

Jože Felicijan- Speedy. VW Hrošč klub Slovenija, Rozmanova 12, 1000 Ljubljana, 041 444 614, www.hroscklub.com, info@hroscklub.com Davčna Št. 69993530, Transakcijski račun št.: 02031-0014860986 član Slovenske Veteranske Avto Moto Zveze

Stran 4 od 8

HROŠČEK

Izola 2010 Pozdravljeni, sem boljša polovica Marjana Lavriča novo pečenega hroščarja. Midva nimava hrošča ampak T3, ki ga morava še precej polepšati. Upam, da nama bo v petih letih to tudi uspelo. Odločila sva se, da prideva na srečanje v Izolo. Nobenega od članov nisem poznala, saj nisem hodila na sestanke. Izolo in okolico kar dobro poznam, saj je najbližja postaja za vikend oddih na morju. Moram reči, da sem v Izoli spoznala kar nekaj članov in prav vsi so kar simpatični. Izpostavila bi Tihija in njegovo kavico, ki je res super odlična. Potem pa še zelo mlad par Ano in Momota, ki sta skuhala odličen golaž, kakršnega še v svojem življenju nisem jedla (bila sta glavna kuharja,drugače pa je sodelovala skoraj vsa ekipa, ki je bila prisotna). Veš Marko stare mame pravijo, da se golaž mora vsaj enkrat prismoditi, šele potem dobi ta pravo aromo. Tvoj golaž v Podzemlju je bil tudi odličen, vendar je bil Anin za eno piko boljši. Vreme nam je bilo kar naklonjeno, hočem reči, da je sonce kar močno pripekalo in najbolj pogumni, so se lahko osvežili kar v morju. Po podelitvi nagrad smo se odpravili vsak po svoje na domove. Glede na to, da je bilo to najino prvo srečanje, sem bila navdušena nad domiselno in ustvarjalno obdelanimi oldtajmerji. Nekateri so bili tako dobri, da bi jih z lahkoto zamenjal za novejše hrošče. Marsikateri avto mi je bil zelo všeč in se ga ne bi branila.

Po Izoli sva se udeležila kar nekaj srečanj. Moram reči, da je bilo vsako srečanje doživetje zase. Najboljše pa je bilo vsekakor srečanje v Lescah. Čeprav smo na tem srečanju delali, smo se imeli prav tako lepo, to pa predvsem zaradi složne in ubrane ekipe. Pri hroščarjih mi je lepo in po svojih

Januar 2011

~4~

najboljših močeh se bom potrudila, da tudi jaz naredim kaj za naš tim. PS: Upam, da vas s tem branjem nisem preveč zamorila, saj je minilo že kar lep čas odkar sem gulila šolske klopi. Karmen

MURSKA SOBOTA 2010 Keeber klub Murska Sobota prireja srečanje zračno hlajenih vozil pod imenom »Štrk tour«. Srečanje je bilo 17. Po vrsti in to prvi vikend avgusta. Vreme organizatorjem ni prizanesel, dež, dež in še dež. Bili je hladno, okrog 14 stopinj Celzija. Na srečo organizatorjev, je dež v petek zjutraj ponehal, za seboj pa je pustil mokroto in blato, posebno po poti. Prizadevni organizatorji, na čelu z predsednikom Šekijem, so sanirali blatno pot s peskom in nato posuli z ogromno količino slame, tako, da naši konjički niso bili umazani. Nekateri so prišli v petek proti večeru, avtor članka pa v soboto. Če ni dežja in se na pot odrine zjutraj, je odlična rekreacija, kopanje pred srečanjem v termah Banovci, ki je od Rakičana oddaljeno cca 10 km. Nekateri člani, so to možnost izkoristili in tudi prespali v hotelu v Banovcih. Ko smo prispeli na kraj srečanja, smo postavili šotore in »pomleli« malico. Veselo smo se sončili, ker se je vreme izboljšalo in uživali v brezdelju. Zvečer smo uživali v solidni glasbi in precej pozno legli k počitku. Sobota, ob sedmi uri zjutraj, se je začela znana glasba, ropot z lonci. Se ve, kdo je to? Tihi, ki ne more spati in začne ropotati z lonci, da zbudi speče hroščarje, da jim ponudi svežo kavo, da se prebudijo, ker nas je čakal naporen dan. Po zajtrku smo ogledovali avtomobile, malo pokramljali, ogledalo konje in že je bilo kosilo. Po kosilu smo se odpravili na paradno vožnjo v okolico Rakičana. Vozili smo se po vaseh, kjer so nas domačini prijazno pozdravljali. Ustavili smo se na turistični točki, kjer smo se okrepčali s dobrimi sendviči, popili pivo ali sok in se nato odpravili na obalo Mure, kjer nas je čakal »Langaš«, to je prekmurska specialiteta, podobna »flancatu«, samo, da je narejena iz krompirja. Peljali smo se s čolnom preko Mure. Pozno popoldne smo se odpeljali nazaj na prireditveni prostor. Večer se je odvijal v klasičnem stilu glasba, hrana (tekoča), striptiz, glasba in hrana. Spat smo šli, ko se je začelo daniti.

Stran 5 od 8

HROŠČEK

Ne smemo pozabiti, da se nam je v soboto pridružil Bogdan, ker stanuje v bližini Rakičana. Postal je pravi »gorenjski Prekmurec«. Napravil je dobro kupčijo. Kupil je zelo dobro ohranjen avto VW Polo. Kdo mu je pomagal, ni težko uganiti, Tihi, s tem smo povedali vse. Nedelja, podobno kot v soboto. Neumorni kuhar jutranje kave, Tihi, poskrbi za dobro jutranjo vzdušje. Kaj bi mi hroščarji brez njega, sigurno bi ostali brez kave. Zajtrk se nam je prilegel, potem pospravljanje šotorov in ostalih stvari. Podelitev nagrad in nato smo se srečno vrnili domov, kjer smo ponovno preživeli lep vikend med starimi prijatelji.

Januar 2011

~5~

priskočili na pomoč tudi naši prijatelji in člani kluba Modri dirkač, tako da je delo teklo zelo hitro. 19.8. prvi dan srečanja smo zvečer našteli že 97 vozil. Večer je minil kot bi trenil, zabavali so nas prijatelji iz skupine Black Dynamite in Banzai.

Ivan Lubej

Let's Bug Together #19 Pa smo ga dočakali, dan ko je padel rekord iz leta 1996, ko se je zbralo 199 vozil, na našem 19. Mednarodnem srečanju se je zbralo kar 235 vozil iz 12 držav. Letošnji nedvomni rekorder je bil tudi udeleženec iz Botswane, ki je do našega srečanja prevozil okroglih 13.800 km. Priprave za srečanje so se začele že takoj po zaključku lanskega srečanja in so dosegle vrhunec 18.8., ko smo začeli postavljati infrastrukturo za našo prireditev. Seveda med delom je treba tudi kaj prigrizniti, zato smo se odpeljali do našega člana v Oštarijo Moskva v Lesce na kosilo, a glej ga zlomka, ko smo se vrnili na prireditveni prostor smo lahko samo z začudenjem opazovali, da smo dobili že prve udeležence našega srečanja, saj so si že postavili šotore prijatelji iz Švice, Madžarske in Hrvaške.

Najbolj zahteven del je postavitev velikega prireditvenega šotora, saj je njegova velikost kar 17x40m, pri tem so nam

20.8. Po obilnem zajtrku, smo se odpeljali na izlet v Vrata, do Aljaževega doma, kjer so si naši gostje lahko ogledali kako strme so naše gore, z našo najvišjo goro na čelu Triglavom. Ustavili smo se tudi pri slapu Peričnik in v novo nastalem planinskem muzeju v Mojstrani. Na povratku nas je pričakalo kar nekaj novih udeležencev, saj smo ta večer našteli že 183 vozil. Ob zvokih Kok banda smo rajali pozno v noč.

21.8. Program srečanja se je pričel ob 10h, ko sta se pomerili prvi dve ekipi v nogometu v milnici, po obilo smeha smo gledali finalno tekmo med ekipama Srbije in Češke, kar je bilo za našega udeleženca iz Češke zelo nehvaležno saj je drugače iz Srbije. Med tekmo smo z torto nagradili udeleženca, ki je podrl stari rekord, saj se je na srečanje pripeljal kot 200 vozilo, seveda smo vozilo okrasili z lepo mašno, da so vsi vedeli katero vozilo je to.

Stran 6 od 8

HROŠČEK

To pa ni bilo zadnje vozilo, saj je do večera prišlo še 35 vozil. Po tekmi smo se odpeljali na krajšo panoramsko vožnjo po okolici, da smo prebivalce Radovljiške občine spomnili da je leto naokoli in, da smo spet tu. Nadaljevali smo z raznimi, bogato nagrajenimi igrami, tekmovanjem v pikadu, srečelov,… S pomočjo sponzorja so se mnogi, odpravili na panoramske polete nad Gorenjsko, saj nam je sponzor omogočil da si je polet lahko privoščil praktično vsak udeleženec srečanja. Večerno dogajanje je popestril Top band Casino z raznovrstno glasbo za vse okuse, tako da je bilo kar težko zaključiti rajanje ob 2h zjutraj, ko smo morali ugasniti glasbo in zaključiti zabavo.

22.8. zadnji dan srečanja smo sestavili kolono okoli 200 vozil in se podali na vožnjo do Preddvora, kjer je bil prvi postanek ob jezeru Črnava, pot se je nadaljevala do Kranja, kjer nas je s prigrizki in pijačo pričakal naš sponzor bar Špelca. Po povratku je udeležence že čakalo kosilo, da so lažje pričakali zaključni del srečanja, ko smo podelili preko 30 pokalov, Naj vozilom srečanja, katere je izbrala mešana komisija udeležencev pod vodstvom našega člana. Pokal Best of the show, ki ga podelimo najboljšemu vozilu srečanja, po izboru komisije je pripadal udeležencu iz Botswane, ki se je na srečanje pripeljal z res lepim kombijem iz leta 1965. Naj omenim še da ga je v času našega srečanja obiskala tudi mama, ki je priletela z letalom v Slovenijo samo zato, da je po dolgem času videla sina. Naš prijatelj Stevie iz Botswane je bil navdušen nad Slovenijo, saj se je lahko pogovarjal skoraj z vsakim udeležencem in domačinom, zato se je njegov postanek v Slovenji zavlekel kar na 14 dni. Podelili smo zahvale udeleženim klubom in kot zadnje dejanje, se je predstavila ekipa, ki je skrbela za izvedbo, še enega uspešnega srečanja.

Januar 2011

~6~

Udeležencem smo se zahvalili za udeležbo, jih povabili na prihodnje jubilejno 20. srečanje in jim zaželeli srečno pot domov. Slike s srečanja si lahko ogledate na internetni strani www.lets-bug-together.com kjer je na ogled 1128 slik. VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA se za prisotnost na 19. mednarodnem srečanju zračno hlajenih VW vozil v Lescah zahvaljuje vsem udeležencem! Brez Vas bi bilo srečanje brez pomena, z Vami nam daje nov dodaten zagon! Udeleženci ste naredili to srečanje enkratno. NOV SLOVENSKI REKORD JE 235 VOZIL!

Klub se zahvaljuje tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam v času... recesije pomagali z različnimi sredstvi! Hvala Vam! Posebna zahvala gre članom VW HROŠČ KLUB SLOVENIJA, ki so nesebično pomagali in garali na 19# Let`s bug together! Najboljši ste! Speedy

MARUNADA LOVRAN 2010 Leto hitro mine in že je bila na vrsti naša Marunada v Lovranu. Mlajši člani se bodo vprašali, zakaj pa hodite na Marunado v Lovran in kaj je to? Pred leti je Buba klub Rijeka (žal, klub je razpadel, ostali pa so naši dobri prijatelji) organiziral Mednarodno srečanje zračno hlajenih vozil v Lovranu in to v času Marunade, ki je vsako leto, drugo soboto v oktobru, ko so zreli kostanji z imenom Maroni, skratka to je »praznik Maronov«. Domačini pripravijo veliko dobrot, to je peciva na podlagi tega slastnega sadeža. Ne manjka pa pečenega kostanja. Poleg tega pa še potekajo tradicionalne kulturne prireditve

Stran 7 od 8

HROŠČEK

iz tega področja. Ne manjka pa mošta in ostalih jedi z žara ter iz kotliča. Kot običajno, je bilo zbirno mesto na Lomu, nekateri pa so odšli že dopoldan. Letos je bilo na Marunadi 24 naših članov, nekateri s hrošči, drugi pa z osebnimi avtomobili. Bivali smo v hotelu Zagreb, zajtrk pa je bil v hotelu Bristol, ki je oddaljen približno 600 m. Cene so zelo ugodne, ker je to izven sezone in naš klub je že vrsto let stalen gost te prireditve.

Nekateri naši člani so »pospravljali hotel«, žal, pa so malce napačno pospravili omarice in stole, ker so stene zamenjali z vrati, pa so morali nekateri člani prav tako pomagati odstraniti in pospraviti to pohištvo, če so želeli na zajtrk. Imeli smo se čudovito, posebno, ker je bilo lepo vreme. Domačini pravijo, če ni dežja, potem ni prave Marunade in res je v nedeljo začelo deževati. To nas ni motilo, ker smo se že odpravljali proti domu. Največji ljubitelj Marunade je Ata Krebs, ki je s svojo soprogo izkoristil lepo vreme in Marunado za kratek, a zelo prijeten dopust. Vidimo se na Marunadi 2011! Ivan Lubej

NOVOLETNA VEČERJA 2010 Čas izredno hitro beži in ni bilo dolgo od tega, ko smo si voščili Srečno 2010. Ponovno smo se zbrali na novoletni večerji 2010, ki je bila v organizaciji našega klub 11. decembra v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju , prisotni so bili tudi člani kluba Modri dirkač, Dolenjske in Bele Krajine, Hroščarji Savinjske in Euro 2002. Pred začetkom večerje so nekateri člani igrali Bowling, ki pa so bili potem malce utrujeni. Utrujenost so potešili v hmeljskem proizvodu. Vzdušje je bilo zelo dobro, nekateri

Januar 2011

~7~

so prijetno kramljali s sosedi in znanci, drugi so plesali, tretji so »podpirali šank«, da so kaj dobrega izvedeli. Predstavnika kluba Dolenjska, predsednik Šterk Anton in Hroščarjev Savinjska Mitja Vasle sta se predsedniku VWHKS zahvalila za povabilo in izročila priložnostni darili. Toni Bolta je v imenu kluba prav tako podaril predsedniku unikatno darilo, stranko okno hrošča kot okvir z sliko, kolažem slik našega predsednika na Hroščarskih srečanjih. Predsednik VWHKS, Jože Felicijan je podelil darila za mlade hroščarje, ki so se rodili v letu 2009 in 2010. Četrto darilo pa ni podelil, ker mala hroščarka še ni hotela privekati na svet. To novoletno večerjo bo najbolj si zapomnil Megi. Bil je zelo lačen in ker ni mogel jesti suhega kruha (doma je navajen na grofovsko predjed), si je zaželel pašteto. Po določenem času jo je le dobil in si je malo potolažil svoj želodček. Potem je čakal na svojo solato z jajčkom, toda ostal brez svoje priljubljene solate. Ko je prišla solata na mizo, je odšel na »dudko« (beri cigareto) in nekdo mu je pojedel jajce in zeleno solato. Ko se je vrnil, nobeden ni vedel ničesar. Ponujal je paradižnik in ga ni »prodal«, pojedel pa ga tudi ni. Ko je povečerjal, seveda brez solate, je vedno tarnal, kje je njegova solata. Ko je ponovno odšel na dudko, mu je Momo pripravil »izvrstno« mešano solato z limono. Žal je bilo prepozno, ker je Megiju prešel napad, da bi jedel solato, leta je pristala v posodi za… Po drugi uri zjutraj smo se dobro razpoloženi in zadovoljni, polni optimizma za naslednje leto, odpravili proti domu, kamor smo prispeli brez težav. SREČNO 2011!

Ivan Lubej

Ali si vedel…     

če na dan prevoziš pet kilometrov s kolesom namesto s hroščem, svoj letni izpust CO2 zmanjšaš za 306 kilogramov. da Italijani imenujejo hrošča Maggiolino. da je firma Karmann proizvajala Karmann Kabriolet 31 let-1949 do 1980. če uporabljaš slušalko eno uro, potem povečaš število bakterij v ušesu za 700 krat. da polži lahko spijo 3 leta.

Urednik: Ivan Lubej Oblikovanje : Jože Felicijan Speedy Slike: VW Hrošč klub Slovenija Izdajatelj: VW Hrošč klub Slovenija

Stran 8 od 8

Naši sponzorji:

HROŠČEK

MILKA ČOKOLADE GRAWE ZAVAROVALNICA d.d. VOLKSWAGEN SLOVENIJA BOSCH AKRAPOVIČ d.d. DROGA KOLINSKA KRAŠ COMMERCE AVTOHIŠA MEZE, LANCOVO A-NET d.o.o. LJUBLJANA JAT LJUBLJANA BRINCA d.o.o. LESCE CP KRANJ, storitve AVTOHIŠA VRTAČ d.o.o. KRANJ ELEKTRO SETNIKAR SREČKO s.p. KAMNA GORICA BP BIRO, BOJAN POTOČNIK s.p. OBČINA RADOVLJICA SERVIS GASILNIH APARATOV S. MARKOVIČ s.p. ŠTEFAN PRI TREBNJEM MESARSTVO ČADEŽ PREPRI DESIGN, RADOVLJICA MARTIN AMBROŽ s.p. PRAŠNO BARVANJE, LAHOVČE TC URANIČ – PETER SERAŽIN s.p. BUTAN PLIN RDO d.o.o. LJUBLJANA BUBA KLUB KARLOVAC ORODJARSTVO LUNAR AIR SYSTEMS d.o.o., ŠKOFJA LOKA AVTOSERVIS FELICIJAN IN FELICIJAN, PODNART KARUN d.o.o., KRANJ KOLESARSKI CENTER LESCE TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ, KRANJ ŽITO GORENJKA PESKANJE BEKOR REBERNIK DAMIJAN s.p. CAR HI-FI d.o.o. LESCE MARKET RESMAN, NAKLO IROPLAST d.o.o. NAKLO NAVI plus d.o.o.KRANJ PEKARNA MAGUŠAR, LESCE DALI SPORT TISKARNA ŽBOGAR, BEGUNJE TAPETNIŠTVO ERŽEN, ŠKOFJA LOKA TRI KRONE, GODEŠIČ SPEKTER ŽALEC AG GANTAR d.o.o. NAKLO GOSTINSTVO MIŠO, M. JOVANOVIĆ s.p PODNART ZAVAROVALNI BIRO DEJAN FEKONJA s.p. STROJNE INSTALACIJE JOŽE REISMAN s.p. KEKSARNA BRODNJAK BIPLAST izdelava PVC vreč MESARSTVO VALENKO VODOVODNE INSTALACIJE RAKAR, s.p. HABIČ KOVINOSTRUGARSTVO s.p. AVTOLIČARSTVO KLEMENČIČ BAKO ELEKTROSTATIČNO BARVANJE KOVIN AVTOSERVIS SVETEK d.o.o. LJUBLJANA AKUMULATORJI GAJSER VINOTEKA LJUBLJANA GORENJE GTI, LJUBLJANA GOSTILNA IN PICERIJA ROGOVILC,ČRNUČE SKUBIC s.p. PREVOZNIŠTVO BOJAN KOCJAN s. p.

Januar 2011

~8~

USLUŽBENCI POŠTE ČRNUČE PINKI FAST FOOD, KRANJ AVTO-COMP HI-FI SISTEMI, KRANJ TRGOVINA S TEKSTILOM DANI, KRANJ ETI IZLAKE PAVEL DEBELJAK s.p., GOLNIK BAR ŠPELCA, KRANJ MATEJA ŠTIRN s.p., KRANJ PGD LESCE ROTAL d.o.o. RED BULL LIPA SERVIS KAVNIH AVTOMATOV EASY MUCY. COM MARBO d.o.o. LESCE LINDE PLINI d.o.o., SLOVENIJA HENNLICH d.o.o. PODNART PGDI PAPIRNICA VEVČE ZAVAROVALNICA TILIA PASJI SALON KOSMATE TAČKE KONČINA ALEŠ s.p. CAR AUDIO ELEKTRO DOLINAR TRGOVINA ŠTOF KNJIGARNA IN PAPIRNICA DOMINA TRGOS d.o.o. PROJEKTIRANJE KLEMAN ŠKRJANC s.p. ENTER TRGOVINA FRIZERSKI SALON BETI, KRANJ MESARSTVO TIŠLR P & R d.o.o. TRGOVINA TRGOVINA Z OBUTVIJO LUIGI, KRANJ KLASJE, TRGOVINA IN SERVIS TRGOVINA Z AVTODELI MALI, KRANJ T.K.B.M. d.o.o. STAMI d.d., LJUBLJANA FLO PLUS d.o.o., LJUBLJANA PREVOZNIŠTVO PERPAR JURIJ s.p. BRUŠENJE ORODJA STANKO SMERČAN SIMAX AVTODELI BOJAN KOS s.p. IZPUŠNI SISTEMI TEHNUM d.o.o., LJUBLJANA SYNCHRO DOMŽALE OMV LESCE HUMKO d.o.o. PODNART ZALOŽNIK d.o.o. KRANJ DOMAČIJA IVANKA PETERNEL s.p. GLOBOKO LAFARGE CEMENT, TRBOVLJE OSTRŽEK IN LAVRIČ k.d., KRANJ AGROLIT d.o.o. LITIJA MAXMAYER BLIK d.o.o. LJUBLJANA MERXGRAD TOP DOM RO-LI, ROMAN LIPNIK s.p., JESENICE SIMOBIL WEBO d.o.o., DOMŽALE

Hvala, vsem imenovanim in neimenovanim sponzorjem in donatorjem za njihove prispevke in pomoč

Luksuzna pozlačena, emajlirana značka size: 65 x 65mm, thickness: 2-3mm

Polo majčka, rjava

T-majčka, bela

50,00 EUR

15,00 EUR

5,50 EUR

Medeninasta tablica predvojna vozila

Medeninasta tablica povojna vozila

35,00 EUR

Značka za obleko pozlačena, emajlirana

Našitek za obleko

Nalepka za vozilo

12,00 EUR

5,00 EUR

BREZPLAČNO

this is final design

98x88mm, luknjici za pritrditev

S, M, L, XL, XXL

Material: brass and filled with enamel

S, M, L, XL, XXL

Quantity: 1100 pcs

Jubilejna pozlačena, emajlirana značka

raised gold polished

lowered gold NOTpolished

lowered and filled with blue enamel

65mm, vijak za pritrditev na hrbtni strani

lowered and filled with red enamel

15,00 EUR

lowered and filled with white enamel

raised gold polished and everything marked with gold lowered gold NOTpolished

we need something like than on the back

23x27mm

80x50mm

100x70mm

Znesku zaračunamo še poštnino.

Vse te artikle lahko naročite v pisarni SVAMZ na Vranskem ali na tel.:03 705 50 66, gsm: 051 30 55 96, elektronska pošta: info@svamz.com

orodjeFEIN

FEIN

izjemno orodje za vsakega restavratorja

Prvo električno orodje na svetu je izum podjetja C. & E. FEIN GmbH. Wilhelm Emil Fein je ustanovil podjetje v letu 1867. Njegov sin Emil Fein je v letu 1895 razvil prvi ročni električni vrtalnik. Danes je to tradicionalno podjetje z 840 delavci, od tega 600 v Nemčiji, proizvodno podjetje za električna orodja s svetovnim slovesom. Nemški prvovrstni proizvajalec razvija in proizvaja uporabne rešitve za tržne segmente: kovino, izgradnjo in za avtomobilsko industrijo: profesionalna in zanesljiva električna orodja za industrijo in obrt. FEIN ima na razpolago več kot 500 patentov in 300 varstvenih pravic. Trinajst mednarodnih hčerinskih družb in zastopstva prodajajo Feinove proizvode v 45 državah. Znamka FEIN stoji že 140 let za uporabne rešitve in najvišjo kakovost. Pozicioniranje blagovne znamke FEIN FEIN je strokovnjak, če gre za profesionalna in izredno zanesljiva električna orodja in za posebno uporabne rešitve na področjih kovine, izgradnje in pri avtomobilih. Kot izumitelj ročnega električnega vrtalnika

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

razvija FEIN že 140 let inovativne in zelo eficientne rešitve za prakso, in se prav tako obnesejo pri najpogostejši trajni uporabi v industriji in obrti. Z zastopnikom podjetja v Sloveniji smo se dogovorili, da pri nas opravijo demonstracijo uporabe stroja na treh praktičnih primerih. Aluminijast rezervoar Rezervar motornega kolesa Yamaha TD 3, ki je bil najden pred leti v Bosni, je doživel nešteto padcev, udarcev in drugih poškodb, kljub temu smo se odločili, da ga poizkusimo sanirati. Original je pač original.Temeljito čiščenje in odstranjevanje kita in neštetih poslikav bi naj sledilo odpiranje, vendar dokler nismo dobili tega stroja, bi poseg s katerim koli drugim strojem preveč uničil sicer zdravo aluminijasto pločevino, iz katere je rezervoar narejen. Priročni strojček firme FEIN nam je omogočil, da smo v približno eni uri, z minimalnimi poškodbami in izredno tankim rezom, odstranili dno rezervoarja. Tako je sedaj omogočeno popravilo pločevine. Izurjen varilec pa bo

poskrbel, da se bo originalno dno pritrdilo zopet na lupino rezervoarja. Ročica smerokaza avtomobila Porsche Stara ročica smerokaza je potrebna obnove, vendar je bilo težko brez dodatnih poškodb odstraniti zakovico, s katero je bil pritrjen na električni del mehanizma ročice smerokaza, sicer nameščene na volanu avtomobila. Z aparatom FEIN smo del kovice odbrusili ter z iglo izbili zakovico. Brez tega aparata je bila dostopnost do zakovice skoraj nemogoča. Zaklep pokrova za rezervoar goriva Želeli smo ga odstraniti, ker smo ga potrebovali za drugo vozilo, vendar je bil zaklep pritrjen tako, da je bil privijačen skozi pločevino karoserije in je bila matica na notranji strani blatnika, kjer je v šestdesetih letih popolnoma zarjavela, tako da je bilo nemogoče, da bi se odvijačila. Odločili smo se, da smo kos pločevine, na kateri je le-ta zaklep pritrjen, izrezali.

MODELČKIsrečanje

MEDNARODNO SREČANJE ZBIRALCEV AVTOMOBILSKIH MODELČKOV

Večina izmed nas ima vsaj enega ali več modelčkov kakšnega avtomobila, pa naj gre za pomanjšano različico našega starodobnika ali kak avtomobilček iz otroštva. Obstajamo pa tudi mi, posamezniki, katerim je zbiranje raznih modelčkov postal resen hobi, za katerega porabimo veliko časa in denarja, toda pogled na naše zbirke je tega več kot vreden. Z resnim zbiranjem se ukvarjam približno pet let in v tem času se je v zbirko pripeljalo okoli 200 modelčkov, v razmerju 1:43, večinoma gre za vozila, katera so se pred trideset in več leti vozila tudi po naših cestah. Ker je dandanes vse na svetovnem spletu, smo se tudi zbiratelji spoznali in združili na nekaj forumih, najprej virtualno, septembra 2010 pa tudi prvič v živo - na mednarodnem druženju v Zagrebu. Srečanje in tudi izmenjava ter prodaja modelčkov je bila v Zagrebu, v prostorih maketarskega kluba David Schwarz. Zelo prijetno

druženje in spoznavanje somišljenikov je trajalo pozno v noč, udeležba je bila številna in pestra, čeprav sem bil edini iz Slovenije, prevladovali pa so kolegi iz Hrvaške in Srbije, eden je prišel celo iz Makedonije. Na ogled so nekateri prinesli del ali celo zbirko in tako še dodatno popestrili lep večer.V spominu mi ostaja zbirka avtomobilov iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja, zbirka gasilskih vozil in zbirka, katero smo si ogledali na domu enega od kolegov zbiralcev, v sobi imenovani Santa. Prepričan sem, da bi ta soba pustila močan vtis tudi na ljudeh, ki niso ljubitelji avtomobilov, še manj pa modelčkov le-teh. V mesecu aprilu 2011 bo ponovno druženje, katerega se bom z veseljem udeležil. Za vse zainteresirane pa vam posredujem vabilo, ki ga najdete na spletnem naslovu foruma: www.autici.net, kjer si lahko ogledate fotografije zbirk in dobite ogromno novih informacij.

Besedilo: Nenad Majkič avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

morganZGODOVINA Avtor: Andrej Pristov, viri fotografij: Morgan Motor Company, svetovni splet ter arhiv avtorja.

legenda se vrača LEGENDA SE VRAČA Britansko podjetje Morgan Motor Company je bilo ustanovljeno leta 1909. Ustanovitelj je bil Harry Frederick Morgan Stanley, bolj poznan kot "HFS", podjetje je vodil do svoje smrti. Umrl je star 78 let, leta 1959. Njegov sin Peter Morgan je vodil podjetje do pred nekaj leti in je leta 2003 umrl. Podjetje trenutno vodi Charles Morgan, sin Petra Morgana. Morgan ima sedež v Malvern Link, območje Malvern, Worcestershire in zaposluje 163 oseb. Morgan proizvaja cca. 640 vozil na leto. Vsi avtomobili so ročno izdelani. Čakalna lista za avtomobil je približno eno do dve leti. “HFS”-jev prvi design za avtomobil Morgan je bil enosedežnik s tremi kolesi “runabout”, ki je bil narejen za njegovo lastno uporabo leta 1909. Zanimanje za njegov runabout ga je privedlo do patenta in začela se je proizvodnja. Leta 1911 je na Olympia Motor razstavi pokazal enosedežno in dvosedežno različico. Po razstavi pa je na podlagi večjega povpraševanja proizvodnjo usmeril v izdelavo dvosedežnikov. Morgan Motor Company je bila registrirana kot delniška zasebna družba leta 1912 s "HFS" Morganom kot generalnim direktorjem in njegovim očetom, ki je vlagal v podjetje svojega sina, kot prvim predsednikom. Morgan je gradil ugled svojih avtomobilov tako, da je z njimi nastopal na tekmovanjih. Eden od njegovih dirkalnih avtomobilov je osvojil Grand Prix 1913 Cyclecar dirko v Amiensu v Franciji.Ta je postal osnova za model Grand Prix leta 1913, leta 1926 pa se je razvil iz Aero v Super Sport in Sports modele. Ti modeli so uporabljali zračno hlajen ali vodno hlajen V-motor izdelovalcev JAP ali Matchless. Motor je bil pritrjen pred prednjo os sprednjih koles, šasija pa je bila izdelana iz jeklenih cevi, ki so bile lotane. V-Twin modeli se po drugi svetovni vojni niso vrnili v proizvodnjo vse

do danes, ko je podjetje Morgan prijetno presenetilo ljubitelje Threewheeler-jev. Legendarna zasnova Morgan Threewheeler-ja je posodobljena s tehnologijo 21. stoletja. Pogonski sklop je V-Twin z vbrizgom goriva ter Mazdinem 5-stopenjskim menjalnikom. Ta zagotavlja nemoteno delovanje, vznemirjenje in izredno učinkovitost. Avtomobil je fuzija starega in novega. Varnost je najpomembnejša. To zagotavlja okrepljena cevasta šasija ter dva loka za voznika in sovoznika. Pogon na zadnje kolo omogoča V-jermen, oprijem pa zagotavlja posebno ojačana zadnja pnevmatika . Nekatere stvari se niso spremenile. Morgan Threewheeler ima še vedno v lasti hitrostne rekorde na velike razdalje za literske (1000 ccm) avtomobile iz leta 1930. Če je tako, zakaj spremeniti obliko? Izrazita oblika izstrelka (bullet), izpostavljeno podvozje in aluminijasta karoserija, katere spremlja letalski profil avtomobila. Oblika je nežna, pa vendar daje videz močnega jet letala na prednjem delu, ki vodi do hroščastega repa na zadnjem delu. Z oblikovnega vidika je bil poudarek na oblikovanju avtomobila kot približek letalu, in sicer čim bolj, kot je to le mogoče, obenem pa ohraniti priročen dodatni prostor za voznika, potnike in potovalke v zadnjem delu. Predvsem pa je Morgan Threewheeler namenjen enemu samemu namenu, da je vožnja z njim čim večji užitek. Usnjeni oblazinjeni kokpit skupaj z merilnimi napravami letala dodaja občutek letenja na cesti. Avto je lažje nadzorovati s kompaktnimi merami, ki ponujajo popoln pogled naprej in nazaj. Vozilo je bilo javnosti tokrat predstavljeno na avtomobilskem salonu v Ženevi, 3. marca 2011. Kljub temu da je bilo predstavljeno v avtosalonu, bo homologirano kot motocikel.

Novi lepotec.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

ZGODOVINAmorgan

Neverjetno hitri Morgan super sports na dirki v Schwanenstdtu.

Morgan super sport na Grossglocknerju 2010.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

zgodovinaUK-IT

BRITANSKO IN ITALIJANSKO

ŽELEZO NA DVEH KOLESIH Vsi, ki upravljamo motorje, imamo izjemen življenjski privilegij, da lahko občasno občutimo popolno svobodo, sožitje z naravo, občutimo pa tudi velike količine adrenalina ali popolnega meditativnega miru ... Nekaj kar ostalim smrtnikom ni omogočeno niti razumljivo, zato ni čudno, da je izgled nekaterih motociklistov vsaj na prvi pogled čudaški in da ti veljajo za samovšečneže in egoiste, ki so nagnjeni k pretiravanju. V današnjem življenju, kjer prevladuje globalizacija s svojim relativizmom, širokim lahkotnim potrošništvom, kjer je vsega preveč, kjer tudi večno primanjkuje prostega časa, je tako povprečnežu težko razumljiva strast, ki jo ljubosumno ohranja in goji motorist. Če se v njegovi garaži nahaja pri tem še eksotičen starodobnik, izdelan v Veliki Britaniji ali Italiji, potem že samo to pove veliko o lastniku in njegovi - lahko rečemo življenjski filozofiji. Že na začetku je treba tudi priznati, da so človeku že od nekdaj najljubše prav tiste stvari, ki so najtežje dosegljive, pregrešno drage in je zato, da jih dobi, pripravljen narediti marsikaj. Motorji, ki so izvenserijski oz. so redki, predstavljajo tako razred zase, pravo nasprotje dolgočasnim velikoserijskim izdelkom, katerih je današnji čas povprečja in relativizma prepoln. Motocikli pa so imeli že od vsega začetka predvsem dve funkciji; tisto povsem praktično za prevoz na delo, na drugi strani pa tudi povsem športno, tekmovalno funkcijo. Nakup motorja (pa naj bo ta moderen ali starodoben) predstavlja danes za posameznika predvsem žrtvovanje in velik strošek, motor pa je danes tudi po večini izgubil lastnost prevoznega sredstva za prihod na delo, pač pa je postal zgolj sredstvo za preživljanje prostega časa: torej šport, za sprostitev in zabavo, pri nekaterih pa žal tudi kot orodje za »reševanje« frustracij oz. osebnih kompleksov. Verjamem, da smo lastniki in ljubitelji britan-

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

skih in italijanskih motorjev, pa naj gre za moderne ali starodobne motocikle, posebna skupina ljudi, ki imamo veliko skupnega. Imamo poseben individualističen, včasih tudi trmasto zakoreninjen oz. trdovraten pogled. Pred dvema letoma sem na spletnih straneh, torej na vrhuncu gospodarske krize, ki je kot eno prvih držav stiskala za grlo prav najbogatejšo med vsemi – ZDA, bral, da na jugu države poteka organizacija dražbe starodobnih motociklov. Organizatorju je bilo glede na obstoječe gospodarske razmere postavljeno kočljivo vprašanje, in sicer: ali lahko računa, da bo prodaja uspešna oz. obratno: računa na polom? Odgovor je bil kratek in jedrnat in je povedal vse: »For British and Italian classic motorcycles there is no, and will not be a recession!«. Torej: za britanske in italijanske klasične motorje krize NI in JE NE BO! In izkazalo se je, da je bilo povpraševanje po teh motociklih nespremenjeno in so bili le-ti tudi po večini prodani! Zakaj torej srečanje ljubiteljev italijanskih in britanskih vozil oz. motociklov in zakaj toliko besed o tem in ne npr. o preostalih predstavnikih, npr. BMW-ju, za katerega je eden največjih britanskih inženirjev Bert Hopwood napisal, da je prav BMW zaradi svoje brezkompromisne kakovosti vpeljal osnovne standarde v tedanjo svetovno moto industrijo pred in tudi po drugi svetovni vojni, ter zato za mnoge predstavljal to, kar je Rolls Royce med avtomobili? Razlog je torej predvsem v posebnosti in karizmi teh strojev, ki lahko omrežijo človeka. Sicer pa je bilo pri nas o motociklih nemških in ostalih proizvajalcev porabljenega že mnogo črnila, da ne govorimo o modernih hormonsko obogatenih izdelkih, ki prihajajo iz dežele vzhajajočega sonca, o katerih različni mediji poročajo skoraj vsak dan. Nemški motocikli so pa med starodobniki tudi najštevilčnejši na področju Republike Slovenije. Predvsem pa so bili britanski in italijanski motocikli

pri nas v večjem številu prisotni v času pred drugo svetovno vojno, namenjeni pa so bili predvsem dirkanju. Tako je naš najbolj poznani predvojni dirkač Ludvik Starič dirkal z motocikli britanske znamke BSA in ARIEL. Po vojni pa cela paleta novih dirkačev, med drugimi edini Slovenec, ki se je udeležil Velike nagrade narodov na dirkališču v Monzi, Alfonz Breznik, in sicer na povabilo tovarne GILERA. Vozil je z GILERO 500, vozil pa je tudi motorje ostalih tovarn NORTON, MOTO GUZZI itd. Pisana paleta britanskih in italijanskih motorjev in dirkačev je v preteklosti beležila vrhunske rezultate in večkrat zaporedne zmage na dirkah v letih od 1945 do 1975. Na dirkah okoli otoka Man, TT Isle of Man, so motocikli tovarne NORTON beležili zmage kar zapovrstjo, in sicer iz leta v leto. Motorja se je tako navsezadnje prijel kar vzdevek UNAPPROACHABLE. Ko je motor Norton v drugi polovici 40. let dobil še revolucionarni okvir, ki ga je izdelal Irec Rex McCandles, in so ga testni dirkači z olajšanjem poimenovali kar Featherbed (vzmetena žimnica), je že kar nekaj časa veljala vsaka zmaga motorja za »The Norton habit«; torej Nortonovo navado, da zmaguje. V tem skopem zapisu ni prostora za podrobnejšo razlago vseh tehničnih rešitev, ki so nastale kot plod genialnosti britanskih in italijanskih inženirjev, jih je pa veliko revolucionarno vplivalo na razvoj motociklov in so vidne tudi na današnjih izdelkih. Omenimo v tem zapisu le Berta Hopwooda, Edwarda Turnerja v tovarnah Triumph, Norton in Bsa ter seveda genialne inženirje iz juga stare celine: Fabio Taglioni v Ducatiju in trojica: Carcano, Todero, Tonti pri Moto Guzziju, pa Franco Lambertini v tovarni Moto Morini, ter seveda še vrsta tukaj neomenjenih, pa zato prav tako pomembnih mož.

UK-ITzgodovina

Burna preteklost kot tudi sedanjost bosta letos v mesecu maju (28. in 29. maja 2011 v SEŽANI) prva in najpomembnejša tema vseh ljubiteljev britanskega in italijanskega »železa«. Čeprav sem v zgornjih vrsticah pozornost namenil predvsem motociklom, ki jih najbolje poznam, naj mi ne zamerijo vsi drugi, saj gre, da ne bo pomote, za DRUŽENJE oz. SREČANJE VSEH LJUBITELJEV UK in IT TEHNIKE, torej AVTOMOBILOV, MOTOCIKLOV ... ISKRENO VABLJENI V SEŽANO! Besedilo: Dejan Breznik

srečanja in izletiKRAS

15. C.M.O.C. besedilo: Miloš Vidmar, fotografije: dr. Dieter Gansterer, Andrej Pristov, Miloš Vidmar

15. C.M.O.C. zimski klasične motocikle Sreda, 26. januar Kot smo napovedovali celo leto, se je 15. C.M.O.C. zimski reli za klasične motocikle KRAS 2011, začel v sredo zvečer, 26. januarja, v hotelu Golden Pick v Sežani. Okrog petih popoldne je prispela že večina udeležencev, ki so se nameravali udeležiti celotnega relija. Po začetnem ogrevanju z odličnim domačim pivom je sledila večerja za dobrodošlico in še malo druženja, potem pa spanje, saj smo se naslednji dan odpravljali na prvo vožnjo na obalo, z ogledom Pirana in kosilom v Portorožu.

Četrtek, pred startom

Četrtek, 27. januar Jutro je začelo s sanjskim vremenom, 19 motorjev smo postrojili pred hotelom, in se ob 10. uri pognali skozi startno rampo. Prvi neposlušnost pokaže Puch 125 TF, ki po postanku na bencinski črpalki noče več vžgati, porivanju vzdolž in povprek navkljub. To je prvi odstop in voznik mora presedlati na štiri kolesa. Ostali smo torej nadaljevali pot v Italijo in se po avtocesti mimo Trsta spustili proti Miljam in meji s Slovenijo. Prihod nazaj v domače kraje je bilo treba proslaviti in glede na to, da smo se peljali skozi Ankaran, smo se ustavili in malo odpočili v Korta baru. Pri odhodu se je začel drugi val težav. Eden od Triumphov je namreč začel kazati svojo britansko muhavost. Po večkratni menjavi svečk, priročnem »štelanju« uplinjačev in porivanju je nekako speljal, a ne za dolgo. Ob tem postanku se je začela do zdaj homogena skupina trgati. Eni smo ustavili in pomagali, drugi so odšli malo dalje in čakali, tretji so se izgubili. Ko smo počasi speljali naprej in se na drugem koncu Kopra, v Žusterni, prešteli, smo ugotovili, da nas je skupaj prišla le še manjšina.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Po preštevanju in krajšem čakanju smo se strinjali, da gremo na naslednjo točko postanka, na Tartinijev trg v Piran in tam počakamo ostale. Odpravili smo se skozi Izolo in v Strunjanu

pogovarjanjem, kaj storiti, se je mimo pripeljal prijatelj, ki je predlagal, da pokliče g. Babiča, ki živi v bližini. Kot motorist in prijatelj je takoj priskočil na pomoč in AJS-a na prikolici

Na obisku pri Tartiniju

zavili skozi Beli križ v Piran. Čez kake pol ure smo se vsi (razen neposlušnega Bonnevilla in njegovega spremljevalca Condorja) zbrali pod Tartinijevim spomenikom. Za ogled Pomorskega muzeja je žal zmanjkalo časa. Kosilo v gostilni Prego se je že hladilo. Po krajšem poziranju fotografom smo do tja uspeli priti brez težav. Parkiranje na plaži pred gostilno smo izkoristili za to, da smo svoje motorje postavili na ogled mimoidočim sprehajalcem. Malo smo se še nastavljali fotografom in odšli v gostilno.Tu nas je osebje že čakalo z dobrodošlico in lokalnimi specialitetami. Po kulinaričnem uživanju je bilo treba “vzeti pot pod kolesa”. Napotili smo se po najkrajši poti skozi Strunjan, mimo Izole, čez koprsko obvoznico (kaj pa vinjete!?).

odpeljal domov, na varno. Razočaran nad novim pridelkom sem sedel v avto udeleženca iz Avstrije, ki je svojega Pucha moral pustiti že v Sežani in z njim nadaljeval proti »domu«. Ko pa sva prispela do hotela, sva tam izvedela, da je imel težave tudi njegov kolega. Pri njegovem Puchu se je strgala pletenica za plin in s težavo se je prebil do bencinske črpalke v Kozini. Po večerji smo se dogovarjali, kako naprej, sam pa sem se odločil, da zjutraj čimprej skočim domov po drugi motor, moj dobri stari MotoBi.

V petek, pred startom

Na ogled postavljeni, v ozadju Portorož

Med vožnjo skozi Dekane sem iz motorja mojega AJS-a zaslišal zvok, nekakšno rahlo udarjanje. »Z enim ušesom na motorju« sem nadaljeval naprej in s strahom poslušal, kaj se bo dogajalo v naslednjih kilometrih. Čez čas sem zaznal, da se zvok stopnjuje, kakšnih sto metrov naprej pa je že začelo močno nabijati in ustavil sem ob poti. Med ogledovanjem in

Petek, 28. januar Zjutraj sem res pohitel domov, naložil MotoBi-ja v avto in se odpeljal nazaj v Sežano. Na start sem prihitel še pravočasno in ob pomoči prijateljev iz Pirkdorfa sem motor raztovoril in ga na hitro pripravil za vožnjo. Startna rampa, start, na pot proti Fernetičem se je odpravilo 27 motorjev. Tokrat skozi Opčine proti Tržiču (Monfalcone) in naprej proti Gorici. Malo v strahu poslušam, a MotoBi deluje preverjeno dobr ... A glej, spet zastoj! Tokrat svoje muhe pokaže Triumph Tiger, ki kar na lepem začne »trokirati« in nato dokončno

KRASsrečanja in izleti

reli za

Kras 2011 KRAS 2011 odpove poslušnost. Po ugotavljanju verjetnih in manj verjetnih vzrokov ugotovijo enega slednjih; vžigalna tuljava je zlezla iz ohišja in začela prebijati na (seveda) nedostopnem mestu pod rezervoarjem. Medtem se iz karavane izgubi tudi včeraj neposlušni Bonneville, potrebuje nove svečke. Odločimo se, da nadaljujemo proti Gorici brez njega. Tam se bomo zagotovo našli. Malo smo tudi pozni, saj smo na starem mejnem prehodu Miren dogovorjeni z domačim vodičem, ki nas bo skozi Gorico popeljal do muzeja Ford. Tu se nam pridružita še Moto Morini in Honda iz Ajdovščine. Že samo pročelje muzeja je zgodovinska zanimivost, saj je izdelano kot replika fasade podjetja Ford Italia, ki je imelo sedež v Trstu. Tu so sestavljali vozila za italijanski trg, pa tudi za trge vzhodno od Italije, vse do Turčije. Nad pročeljem pa je montiran originalni reklamni napis, s strehe te bivše tovarne v Trstu.

Čas nas je zopet priganjal in morali smo se posloviti od g. Grattona in se na hitro napotiti v dobrih deset kilometrov oddaljeno Lokvico, na turistično kmetijo Marušič, kjer nas vedno postrežejo z odlično hrano in teranom. Hrana je res vrhunska, domača, ima pa gospodar vedno pripravljen še kakšen kulinarični preblisk. Tako nam znano hrano vedno pripravijo s kakšnim nepričakovanim dodatkom, kar jo še dodatno oplemeniti.

Sončni žarek na zimski dan

Po utrudljivih vožnjah in nemalo stresnih situacijah se po 24. uri odpravimo spat. Zjutraj bo treba vstati in izpeljati še tretjo vožnjo. 2 x NSU

Z g.Grattonom pred muzejem

Sprejme nas možakar v letih (ima jih 82), lastnik muzeja, g. Paolo Gratton, ki že skoraj vse življenje sodeluje s Fordom, kot zastopnik in serviser. Pospremi nas v muzej in nam v uvodnih besedah pove veliko zanimivosti iz svoje poslovne kariere. Pove tudi to, da se je s svojimi predvojnimi vozili že v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih udeleževal starodobniških relijev v takratni Jugoslaviji. Na poti skozi muzej nas popelje mimo razstavljenih vozil Ford in nam o vsakem pove zgodbo. Ker pa je g. Gratton tudi inovator in zaljubljenec v tehniko nasploh, je v muzeju predstavljenih nekaj njegovih inovacij - predelav avtomobilov za različne namene, nekaj motociklov in obsežna zbirka zgodovinskih naprav za telekomunikacije.

vse, kar je najboljšega na Krasu: pršut, panceta, teran … Harmonike igrajo, pesem odmeva po soseščini, sosedje so prijazni, vedo, da je zimski reli.

Na dvorišču spet »masirajo« Bonnevilla, mu menjajo svečke … Ko se odpravimo proti domu, se britanske težave nadaljujejo: enkrat porivajo Nortona, ko ta vžge, se upre Bonneville. Potem ta nekako vžge in obrzi, pa se upre drugi Norton.To traja kar nekaj časa, počasi se mrači, mi pa smo še vedno daleč od Sežane.Vsi prezebli se nekako prebijemo čez Brestovico do Gorjanskega. Tu spet malo čakamo. Mimo se pripelje domačin na traktorju in nas povabi v svojo garažo na šilce »antifriza«. Glede na okoliščine gladko sprejmemo in ko smo že v garaži, vidimo najprej nekaj pokalov, potem pa z rjuhami pokrita dva starodobna dirkalnika: Hondo in Moto Morinija. Izkaže se, da smo pri trenutno bivšem dirkaču s starodobnimi motocikli. Malo se ogrejemo in potem se čez Komen odpravimo proti Sežani. Ko se peljemo skozi Tomaj, naletimo na težavo, pravzaprav zadrego, in sicer: kako peljati skozi Tomaj, ne da bi se ustavili v domači gostilni? Nemogoče! Razjahamo in se udobno namestimo. Toda čas hitro teče in že nas kličejo v Sežano, kjer v Hramu pri Pepotu poteka prijateljsko druženje pred sobotno glavno vožnjo. Prispemo v hotel, se na hitro preoblečemo in že gremo dalje. Kot ponavadi nas tam čaka

Sobota, 29. januar Tretji dan zjutraj, prihajajo še zadnji udeleženci, tisti, ki so se odločili sodelovati samo zadnji dan. Na startu nas je 52. Startna rampa je postavljena, motorji in motoristi razporejeni v dve skupini. Start prve je ob 10. uri, start druge pa kakšnih petnajst minut pozneje. Startno proceduro vodi predsednik, motoriste pa čez startno črto popelje Ducati našega pokojnega prijatelja Pikija.

Startni Ducati 175 MSDS - spomin na Pikija

Trasa je klasična kraška. Vozimo skozi znane kraje, eni skozi Grahovo brdo, Utovlje, Šepulje pa čez Tomaj in Dutovlje v Štanjel, drugi z manj ovinki. Vsi pristanemo v bifeju Zoro, kjer nas pričaka okrepčilna jota, prava stvar, ki zjutraj avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

srečanja in izletiKRAS voljo tudi za nakup, za katerega se marsikdo odloči. Tako tudi BMW našega blagajnika dobi ojačitev na zadnjem delu okvirja. Tako kot je v navadi, domačini skrbijo, da so kozarci vedno polni dobrega domačega terana. Navkljub lepemu sončnemu vremenu je zunaj hladno, ko se sonce skrije, se občutno ohladi.

Start prve skupine

postavi človekov prebavni sistem v ravnotežje. Sledi degustacija kraških vin v Krajni vasi na kmetiji Štoka. Tja gremo v večini vsi čez Gabrovico in Coljavo. Vina so odlična, nekaj udeležencev se odloči za nakup, da bodo lahko ugodje podoživljali še pozneje, ko bodo doma. Spet gremo na pot in vsaka skupina izbere svojo smer. Eni čez Gorjansko in Komen, drugi čez Komen in Branik pa spet čez Štanjel. Po željah udeležencev in zmožnostih motorjev eni bolj naravnost, drugi pač bolj po ovinkih. Cilj vseh je domačija Boss v Tomačevici. Tu nas

Nedelja, 30. januar Nam, ki smo na poti že od srede, se pozna večdnevno intenzivno doživljanje Krasa in okolice. Nekateri le s težavo vstanejo, toda umika ni. Treba je opraviti še zadnji del, spominsko vožnjo na grob našega prijatelja Pikija v Oseku. Motorji so spravljeni v kombijih in na prikolicah, le še BMW našega blagajnika vztraja na svojih kolesih. Med potjo se ustavimo še enkrat pri Bossu in pomalicamo. Nadaljujemo pot v Osek. Tam na grobu prižgemo svečke. V mislih Borisu povem, da je to zadnji reli od petnajstih, ki smo jih izpeljali tudi z njegovo pomočjo. Kako bo v prihodnje, ne vemo. Časi se spreminjajo in z njimi se spreminjamo tudi ljudje. Odpeljemo se vsak proti svojemu domu.

Tihožitje

Start druge skupine

po nekajletnem premoru zopet pričaka znani duo Dario Diesel z bretonsko-ramonskimi vižami. Izvajata rutinirano in v krajših odmerkih, da ne pride do zasičenja. Mize se šibijo od pršuta, pancete, sira in tokratne specialitete domačih salam iz ekološke govedine. Te so na

Odločimo se za odhod. V hotelu je treba postoriti še pomembne stvari: prešteti udeležence po številu udeležb, po klubih, ugotoviti najbolj oddaljenega tekmovalca, pa izbrati najstarejši motocikel, tehnično najbolj zanimivega, najlepše ohranjenega in seveda tistega, ki je najlepše restavriran. Med večerjo podelimo priznanja za udeležbo, jubilejne značke, nato pa pokale. Zabava traja še pozno v noč.

Postrojeni na dvorišču pri Štoki

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Duo Dario Diesel

Britanska konjenica

KRASsrečanja in izleti

Franz Kralj - petnajstkrat na rally-ju

Zasluženo priznanje za osebje hotela

Miloš Ješe - petnajstkrat na rally-ju

Trofeja Severina Grudna

Ojačani BMW

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

srečanja in izletiRETROCLASSIC

RETRO

besedilo in fotografije: Zoran Gerbec

OBISK SEJMA

Spoštovani prijatelji! Vem, da marsikdo izmed vas (iz takšnih ali drugačnih razlogov) ni imel priložnosti, da bi se udeležil velikega sejma RETRO CLASSIC, ki se je odvijal od 10. do 13. marca, poleg letališča v Stuttgartu, zato bi vam rad pričaral nekaj utrinkov. S prijatelji smo bili hitro dogovorjeni, da gremo, prevoz pa smo zaupali mercedesovemu strokovnjaku Frenku Udovču, ki pravkar obnavlja očetovega predvojnega MB 230 in mu tudi še manjka nekaj delov. Po nočni vožnji nas je pričakalo sicer hladno, a čudovito sobotno jutro, ki smo ga doživeli na 105.000 m2 velikem sejemskem prostoru poleg letališča v Stuttgartu. V devetih velikih halah se je predstavljalo vse iz sveta starodobništva, od priznanih trgovcev z avtomobili in rezervnimi deli do old klubov vseh znamk, 3000 vozil - od katrce do čudovitega Mercedesa SSK ali serije 770, ki si ga lahko občudoval samo od daleč. Nikoli pa ne le občudujem, ampak tudi fotografiram. Tako sem se “brez blagoslova” gospoda

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Groma iz SVAMZ predstavil kot dopisnik slovenske Avto Moto Classic revije in verjemite, da so mi prijetne hostese takoj dovolile vstop tudi v ograjene prostore, še pijačo sem dobil. “Ko bom velik, bom novinar!” Lep in sončen dan je privabil veliko obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice, slišal sem Čehe,

Angleže, Italijane in druge. Vse je bilo urejeno in razdeljeno po skupinah, kot je pri Nemcih v navadi. V hali 9, kjer so bili trgovci z rabljenimi

ali novimi avto deli, je bila gneča kar prehuda. Ponujalo se je vse: od 6 W žarnic do delov karoserij vseh možnih znamk, gumi-delov, žarometov, vodnih črpalk, orodja in vsega kar sodi zraven. Zanimivi so bili obrtniki, ki doma izdelujejo nove dele ali po dogovoru vašega obnovijo. Prihranki so občutni, do 40 %. Našemu Frenku se je tako nasmehnila sreča, za zmerno ceno je našel lepe originalne odbijače in nosilce za svojega predvojnega MB, ki jih bo potrebno očistiti in na novo kromirati, a to je malenkost. Letošnje leto je v znamenju obletnice rojstva Mercedesa in to je bilo čutiti tudi na sejmu. Na ogled je bilo več modelov te hiše, od Benz Motorvagna iz 1885/86 do MB 770 – Grand Mercedesa s kabino. Nista manjkala niti modela SSK in 630K, vse popolnoma restavrirano in zasoljeno drago. Zelo lepo so bili predstavljeni starodobniški klubi, ki zastopajo znamke Porsche, Ferrari, Fiat, Volvo, BMW in drugi. Med njimi pa fičko in nekaj katrc R4. Osebno sem bil presenečen nad mini avtom: Messerschmitt FMR T6 500 Tiger z 494 cm 3, 19,5 KM pri 5250 U/min. Prvič sem ga

RETROCLASSICsrečanja in izleti

CLASSIC

RETRO CLASSIC

Pozor ! velika novost končno sedeži za

videl v živo s posebno ročko za upravljanje in dvignjeno streho. Posebnež! Hala 8 je postregla s traktorji, avtobusi, prvimi gasilskimi vozili, kamp vozili in kočijami. Zanimiva je bila razstavljena serija velikih traktorjev LANZ BULLDOG, vsi so bili v voznem stanju. Poseben je bil avtobus z leseno kabino - SETRA SAURER iz leta 1911, s 30 PS, 18 sedeži in 10 stojišči. Vsem priporočam ogled takšnega sejma, tudi strošek je majhen, še posebno, če greste s kombijem in si ga razdelite. Vrnili smo se sicer utrujeni, a polni vtisov in z nekaj modelčki. Prilagam še nekaj fotografij za boljši občutek. Lep starodobniški pozdrav

motorna kolesa Pretis gume posebne izdelave

Črnega olja vozniki ne maramao

razen če je to vrhunsko črno

olje iz oljarne Središče

Gostiša Tone, Bevke 117, 1358 Log pri Brezovici, 041 210 603 avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

V letošnji januarski številki Avto Motor Classic so naši člani ponovno prejeli skromno darilo: papirnati motorček, ki pa ga je bilo potrebno še sestaviti. Naloga ni bila težka, po odzivih v pisarno pa očitno nekaterim zelo zabavna, saj smo prejeli kar nekaj fotografij sestavljenih motorčkov, kot lahko vodite spodaj. Vse tiste, ki ste poslali fotografijo svoje mojstrovine v pisarno SVAMZ, je čakala nagrada: majica s kratkimi rokavi!

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

27.4.2011 (praznik). Železniška postaja Šentjur Začetek ob 8. uri, konec predvidoma ob 17. uri. Prijavnina: za voznike 20€, za spremljevalce 15€. Za vozila izdelana do leta 1940 ni plačila. Hrana, diplome, pokali, darila so všteti v ceni prijavnine.

Panoramska vožnja bo preko Šentruperta do zdraviliška Laško, postanek 1 ura, zakuska in vrnitev preko Teharja nazaj v Šentjur. Igral bo vrhunski ansambel UNIKAT (med 9. in 16. uro). avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

srečanja in izletiMOSKVA Epopeja Moskva tour 2010 - zaključek

Besedilo: Emil Šterbenk, fotografije: E. Šterbenk, P. Grom

MOSKVA 2010 REPORT

Gremo domov! Nekajkrat mi je mladenič poskušal poseči v besedo, pa mu ni uspelo. Nekaj je sicer momljal – bolj kot ne sam zase – in mi pomahnil, da naj prestavim avto do kolegice. Čeh je rekel, da je njim samo pokazal z roko, naj se prestavijo naprej in šel za zabojnik prižgat cigareto. Očitno tam cariniki niso vajeni, da bi jim kdo čital levite. Sam sem šele čez kakšno uro, med vožnjo proti hotelu v Rezekne, pomislil, da sem bil precej prekorajžen, saj bi si lahko nakopal resne težave. Petrovega MG-ja je v EU privlekel Jože Ko smo se pripeljali do latvijske zapornice, sem bil prav vesel, da smo ponovno v naši evropski domovini. A glej, spet so mi v roke potisnili listek v ruskem in latvijskem jeziku. V njem so nas spraševali po številnih podatkih, med drugim, koliko goriva imamo v rezervoarju, ali imamo s sabo cigarete ali alkohol … Ne poznam ravno dosti ljudi, ki bi se iz Moskve vrnili brez kakšne steklenice vodke. Mislili smo, da je omejitev pri cigaretah dva paketa po 10 zavojev, pa ni bilo tako. Čez mejo si lahko prinesel le dva zavoja cigaret. Kakor, da smo tihotapci! Z Danijem sva skozi kontrolo zapeljala za Slavkom in Fotrom. Slednjemu so zaplenili tri steklenice vodke, ker so menili, da jo je prinesel preveč. Ko mi je mladi uradnik ukazal, da odprem vsa vrata in prtljažnik, ter začel premetavati najino prtljago, mi je zmanjkalo potrpljenja in prijaznosti. Ko sem ugotovil, da govori angleško, pa sem sploh dobil voljo, da mu povem kaj pametnega: »Mladi gospod, ali mislite, da smo se s temi starimi škatlami peljali več kot 5.000 km zgolj zato, da bi iz Rusije tihotapili vodko, gorivo ali kaj drugega? Tistile stari gospod, kateremu ste vzeli tri steklenice vodke, jih je kupil za prijatelje, ki so navdušeni, da se je pri teh letih upal na takšno avanturo, zdaj pa bo domov prišel praznih rok. Moj sovoznik je strasten kadilec in iz Slovenije je s sabo vzel 20 zavojev cigaret. Ko smo zapuščali Latvijo, ga nihče ni vprašal, koliko jih ima s sabo, sedaj pa ga obravnavate kot kriminalca, ker jih ima osem zavojev, zanj to zadošča zgolj za tri dni! Ne vem, kako se lahko imate za evropsko državo, če imate še vedno identičen postopek kot vaši ruski kolegi!«

Zgodba se je ponovila pri carinici, ki je Daniju hotela zapleniti cigarete. Ko me je prvič vprašala, če kadim, sem odgovoril »ne«, ko pa ni nehala sikati v Danija, sem si premislil in na hitro postal kadilec. Na koncu je rekla: »Naj vama bo, ampak naslednjič bo drugače.« »Nikoli več ne bo naslednjič,« sem v isti sapi odgovoril. Ob 2.29 smo se zapeljali na evropsko ozemlje, torej smo za prehod rusko-latvijske meje potrebovali natanko 7 ur in 21 minut, kar je bil še vedno dosti boljši rezultat kot na poti v Rusijo. Edino vozilo, ki se v Latvijo ni pripeljalo s svojim motorjem, je bil Petrov MG. Do meje ga je pripeljala vlečna služba in Peter je povedal, da se je v udobni tovornjaški kabini odlično naspal. Od tam do Rezekneja ga je vlekel Jože s Citroenom DS. Ker avtomobilu ni bilo pomoči, oziroma bi bila predraga ali premalo zanesljiva, ga je bilo od tam potrebno spraviti v Slovenijo.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Malo po eni je bil Trabant pripravljen za start in Peter se je odločil za latvijskega prevoznika. Seveda smo si s temi »projekti« spet pridelali nekaj malega zamude, Rezekne smo tako zapustili ob 14. uri. Pot do latvijsko-litvanske meje je minila popolnoma brez težav, prav tako nadaljevanje do Poljske. Zvečer smo se ponovno zbrali v »našem« hotelu Polonia v Augustowu. Tokrat so se bolj pripravili na nas in vina ni zmanjkalo. Res pa je, da tudi žeja in entuzijazem nista bila takšna kot na poti proti Moskvi. Nenazadnje smo se v postelje spravili dosti bolj zgodaj kot dober teden dni nazaj.

Zopet v Evropski uniji V že znanem hotelu v Rezekneju nas je pričakala prijazna receptorka, ki nam je bliskovito oddala

Takole sta iz Rezekneja potegnila Tomi in Renato

Z Igorjevo pomočjo je Trabijev zaganjač oživel

sobe. Družabnega življenja ni bilo, saj smo vsi utrujeni popadali v postelje. V večini smo si privoščili krepčilni spanec do 9. ure zjutraj. Potem je sledil okusen zajtrk. S polnimi želodci smo se lotili novih opravkov. V Rusiji ni bilo časa za popravilo Trabijevega zaganjača, zato smo se odpeljali do našega znanca, mehanika Igorja Dubina. Ves navdušen je hodil okoli svetlo modrega plastičnega vozila, ker ga bojda še nikoli ni videl od blizu. Slavko mu je pomagal odstraniti nekaj delov. Ko sta odvila zaganjač, ga je na hitro razstavil in nas naročil čez dve uri. S sabo smo vzeli tudi Petra, ki je iskal prevoz za svojega MG-ja. Že po nekaj minutah se je na dvorišče pripeljal gospod z Mercedesom karavanom serije W 211, ki je bil Petra, Milko in MG-ja pripravljen odpeljati v Slovenijo za zelo sprejemljivo ceno. Dogovorila sta se, da se slišijo, če se bosta Groma odločila za to možnost.

Poljska tovornjakarska cesta - drugič Pred odhodom iz tega turističnega mesteca smo se zjutraj še obširno posvetovali. Franček in Jani sta predlagala, da poti od meje s Poljsko do Središča

MOSKVAsrečanja in izleti ob Dravi ne bi prevozili v enem zamahu, saj je to po več kot desetdnevni poti vseeno prenaporno. Vsi smo se strinjali in dogovorili, da bomo v četrtek prespali nekje za Budimpešto. Z Danijem sva si vzela slabe pol ure in šla pozdravit mehanika Slawomira, ki naju je sprejel kot stara prijatelja. Nato se je naša karavana drugič »spoprijela« s poljsko tovornjakarsko cesto. Lepo smo potovali do manjšega kraja Bielsk Podlansky, kjer se je Trabi ponovno odločil za počitek. Sprva je kazalo, da je samo »prepihalo« tesnilo na eni od glav. Ko je Dušan hotel priviti glavo, smo se soočili z bridkim dejstvom, da je popustil navoj v aluminijastem valju, in da z zatezanjem matice ne bo nič. Slavko je pognal motor in s praktičnim preizkusom pokazal, da trije vijaki niso dovolj. Tokrat za vleko nismo uporabili vrvi, saj je Sekolec iz ne vem katerega kota VW transporterja privlekel vlečni drog. To je bila pa druga pesem, na ta način bi se lahko »šlepali« dosti dlje, predvsem pa manj stresno kot v Rusiji. Na našo srečo smo že po 12 km naleteli na prvega mehanika, ki nam je bil pripravljen pomagati. Ko smo mu pojasnili našo težavo, je odšel k sosedu in se po minuti ali dveh vrnil z njim. Ne boste verjeli: možakar je bil strugar. Ta čas, ko je strugar izdelal novi vijak premera 12 mm (namesto 10 mm), je gospod Andrzejewski v steno valja že vrezal novi navoj. Iz delavnice je prinesel dvokomponentno tekočo kovino, z njo namazal vijak in ga privil. Žal vijak ni stal popolnoma vertikalno, zato je izkušeni mehanik vzel dvocolsko cev in trikilsko kladivo ter »fino« nastavil vijak. Glavo smo uspeli natakniti na njeno mesto. Potem smo počakali slabo uro in jo privili (privil jo je Slavko) brez »kilskega« ključa, zgolj z veliko mero občutka. Vsi smo malce s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo ob zasuku kontaktnega ključa, ampak – ne boste verjeli – Trabi je zapel svoj zum, zum, zum in še danes brez kakršnih koli posegov lepo deluje. Modrega dirkača smo v delavnico privlekli okoli 14. ure, od tam se je z lastnimi močmi odpeljal ob 16.40. Ker smo takoj vedeli, da se bo popravilo zavleklo, so drugi člani konvoja odpeljali naprej, da bi se pripeljali do etapnega cilja, mesta Rzeszov. Bilo je več kot očitno, da do tja ta večer ne bomo uspeli priti, zato smo ob cesti po 21. uri začeli iskati prenočišče. V dveh motelih nismo imeli sreče, nato pa so se nas le usmilili v penzionu Zajazd Marta, kamor smo prispeli ob 22.15. Imeli smo srečo, saj je bil motel odlično opremljen, skoraj nov, cena zelo poštena, osebje pa prijazno. Slavko in Foter sta kar potonila v postelje, midva z Danijem sva pred spanjem »povečerjala« vsak po dva špricerja. Glede na zmogljivosti Trabanta je Slavko odpeljal iz motela že pred osmo uro zjutraj, midva z Danijem pa sva mu sledila ob 8.20. Pošteno smo tiščali na plin in kolono zbrali v slovaškem naselju Humlovci okoli pol enih. Naš cilj je bila slabih 400 km oddaljena Budimpešta. Do tja je šlo gladko, v Madžarski prestolnici so nas malce zmedli obvozi, toda naše navigacijske »Micke« so nas nekaj po osmi uri zvečer uspešno pripeljale do črpalke, kjer

MG, Peter in Milka so se v Slovenijo peljali z Mercedesom

Franček in Jani načrtujeta pot s severa Poljske do doma

Pa smo spet v navezi

S tem hotelom smo pa res imeli srečo avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

srečanja in izletiMOSKVA smo se ponovno zbrali vsi udeleženci. Tam smo se dogovorili, da gremo prenočišča iskat v manjših skupinah. Silvan in Boža, Denis in Tadeja ter midva z Danijem smo avtocesto zapustili na prvem izvozu in našli prijeten obcestni penzion, kjer smo si privoščili zaslužen počitek. Zadnji dan potovanja brez težav Zjutraj se nam ni nikamor mudilo, saj nas je do večera in Središča ob Dravi čakalo le še slabih 300 km po odličnih cestah. Nekateri smo se okopali v Blatnem jezeru, nato pa smo se vsi dobili v letoviškem Hevizu, kjer smo se šli turiste in si malo »privezali dušo«. Iz znanega zdraviliškega kraja smo se v strnjeni koloni odpeljali proti Sloveniji. Mejo smo prestopili v Dolgi vasi. Na tamkajšnji bencinski črpalki smo pripravili priložnostni program v zahvalo našemu vodji poti, Frančku. Pred Središčem ob Dravi so nas pričakali hroščarji – sekcija Kluba starih vozil Središče ob Dravi – in nas pospremili do kulturnega doma. Kot zadnji

sem se na ploščad pripeljal ob 19.01. Domačini so se spet izkazali, saj so nam pripravili nepozaben sprejem. Zbrala se je vsa vas z županom na čelu ter številni gosti, med njimi ruski vojaški ataše Jevgenij Karpukov, Aleš Gulič, Franc Lukner, bivši konzul v Rusiji … Kljub dejstvu, da smo se vrnili 13. avgusta in še na petek, je bil konec srečen. Pridružila sta se nam Groma, ki sta skupaj s svojim MG-jem prispela domov dva dni pred nami, tako da smo se zbrali vsi udeleženci. Vzdušje je bilo tako prijetno, da se nikakor nismo mogli ločiti. Domov sem se pripeljal v soboto, 14. avgusta, malo pred pol eno zjutraj, po dveh tednih in po 5.486 prevoženih kilometrih. Sklep: V dobrih dveh tednih je 23 udeležencev z 11 vozili prevozilo blizu 60.000 km poti. Najstarejši avto je bil letnik 1954, najmlajši pa 1985. Na poti se nam ni zgodila praktično nobena nesreča (le Denisovega Mercedesa je malce oplazil nepazlji-

vi voznik). Eno vozilo se v Slovenijo ni vrnilo na lastnih kolesih, eno vozilo je imelo serijo napak, ki smo jih uspešno odpravili, počili sta dve visokotlačni cevi, odpovedala pletenica sklopke, snele ali odvile so se štiri izpušne cevi, malce razrahljal homokinetični zglob in nagajal čok pri enem vozilu. Glede na starost vozil in dolžino poti je to več kot odličen rezultat. Na potovanju nismo predrli nobene gume, ter prislužili samo eno mandatno kazen. Spoznali smo vrsto dobrih ljudi, ki so nam bili pripravljeni pomagati. Kljub dejstvu, da je bilo potovanje vrhunsko načrtovano, je vseeno bilo naporno, razmere pa (blago rečeno) nevsakdanje. Vseeno smo udeleženci tudi v najbolj napetih situacijah ohranili mirno kri in prijateljstva ter vse težave uspešno odpravili. Po tej avanturi vem, da imam v Sloveniji dvajseterico ljudi, na katere se lahko kadarkoli obrnem po pomoč, nasvet ali pa zgolj pridem na obisk.

Fina regulacija vijaka glave s trikilskim kladivom

Silvanov Fičko je tudi na Madžarskem zbujal pozornost

Počitek ob kramljanju v Hevizu

Takole smo se zbrali pred vstopom v Slovenijo

Renato je Frančku na črpalki v Dolgi vasi izročil plaketo, ki smo jo sami izdelali

V Središču ob Dravi so nas presenetili z veličastno prireditvijo

Takole sva za slovo zaigrala s Tomijem

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Postali in ostali smo prijatelji

Komentar na članek objavljen v glasilu SVS, št.6/2010 Ob prebiranju decembrske številke SVS, me je zbodla objava o ustanovitvi Društva ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja in dirkah starodobnikov "Katarina".

Najstarejša regionalna radijska postaja v Sloveniji, z vami že od leta 1953.

Ko sem prišel na zamisel, da ponovno obudimo v našem združenju ZŠAM že pred 45. leti prekinjeno tradicijo organizacije dirk v Trbovljah, sem si zadal nalogo, da s to dirko združimo tudi obe zvezi ljubiteljev starodobnih vozil, tako SVAMZ kot tudi SVS. Delno mi je to uspelo samo na dveh dirkah, dokler se niso seveda vmešali nekateri člani obeh Zvez in AMZS. V Združenju šoferjev in avtomehanikov Trbovlje takrat še ni bilo interesa po sekciji ali društvu, ki bi združevalo ljubitelje starodobnih vozil, ampak gnalo nas je samo to, da obudimo pred 45. leti prekinjeno tradicijo dirk na Katarino. Glede na to, da je bila prva dirka s strani Občine Trbovlje zelo lepo sprejeta, smo na ZŠAM Trbovlje sklenili, da bo postala dirka tradicionalna vsako leto. Mogoče smo si to želeli še bolj prav zaradi dirkača in večkratnega zmagovalca na teh dirkah, našega sokrajana, žal prekmalu preminulega g. Mirka Bivica, ki je bil nekoč tudi soorganizator le teh. Pridobili smo pisno dovoljenje vdove g. Bivica in organizacija dirk se je lahko začela. Po organizaciji prvih dveh smo s pomočjo SVAMZ, nasploh našega kolega Belec Andreja, ustanovili in registrirali Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja, s sedežem na naslovu ZŠAM, Trg Franca Fakina 36, Trbovlje. Izvolili smo še predsednika društva in imenovali Upravni odbor, ki je bil prvotno v sestavi ZŠAM Trbovlje in ki je s 1.1.2011 še vedno kot tak zaveden v Statutu društva. Ko sem prebiral članek, ki ga je napisal v glasilu SVS št. 6/2010 g. Bolivoj Bibvic, me je zabolelo dejstvo, da pri celotni zgodbi niti enkrat ne omeni glavnih akterjev v sklopu prve in druge dirke, katere organizator je bilo samo ZŠAM Trbovlje pod okriljem SVAMZ in nihče drug. To lahko podkrepimo z različnimi dokumenti, ne nazadnje s priznanjem vodstva Občine Trbovlje. Veseli smo, da se naše začeto delo nadgrajuje, da se dirka organizira vsako leto in da naši člani sodelujejo pri rganizaciji le te. Prav tako se zahvaljujemo za sodelovanje ZŠAM Hrastnik in ZŠAM Radeče! Predsednik ZŠAM Trbovlje, Nikolaj Medvešek

izdelava in prodaja elektronskih vžigov za avtomobile in motocikle preimerni za starodobnike

12V / 6V

Tone, o31 893 211

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

albumNAŠE DRUŽINE

Ko spregovorijo spominske fotografije iz družinskih albumov naših članov! Vabljeni k sodelovanju! Fotografije nam pošljite v uredništvo ali v elektronski obliki na info@svamz.com, v največji možni resoluciji, raje v originalu, da jih primerno pripravimo za objavo v glasilu. Zraven nam opišite kraj dogodka, datum, osebe, ki so na fotografijah in po možnosti pripišite še kakšno anekdoto, vezano na sam dogodek.

Romih Lojze in Frida vsak na svojem mopedu, leta 1965. Berto Černilec, leta 1961 v Zagrebu na počitnicah. Motor Lambreta 125.

Gerbec Franc ob avtu OPEL CAPITAN leta 1954 pred Ljubljansko dramo.

NSU Prinz - samogradnja v okvirju Nortona

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

mali oglasi

Prodam odlicno ohranjen Oldtimer/Starodobnik Peugeot 104, letnik 1974, bele barve, 2. lastnik, redno servisiran, garaziran. V notranjosti so sedezi se kot novi saj so do predkratkim bili se zaviti v originalne polivinile cez katere so bile namescene sedezne prevleke (vse dokumetirano s slikami). Vozilo ima urejen status starodobnika, kar med drugim pomeni da lahko uveljavljate 90% popust pri zavarovanju taksnega vozila - odlicno tudi za tiste, ki bi si na poceni nacin zeleli povecati bonifikacijo/ popust na svojem "osnovnem" vozilu. Tel.: 070/33-44-55

Prodam več restavriranih in za restavriranje pripravljenih fičkov ter nove in rabljene rezervne dele za fička. Jože Kovač, 041-327-399. Prodam Topolina, letnik 1953 (kabriolet in karavan) Registriran je do 22.6., vozen, s certifikatom št. 6367 (junij 2009), cena po dogovoru (katalog). Jože, 041 402 468

Prodam zelo dobro karoserijo za Citroena DS, letnik 1973, ter dele za Spačka. Tel.: 031 642 278 Prodam Hondo RC 15 - VF 750 F, letnik 1985, zelo dobro ohranjena, nove gume, nov akumulator, prva barva, opravljen servis, certifikat, registracija do 5/2011. Cena: 1590 eur. Vinko, 031 312 059 Prodam Hondo CRX - VTI Cabrio, električno odpiranje, modre barve, zelo dobro ohranjena, servisna knjiga, 2.lastnik, ugodno! Vinko, 031 312 059

Prodam Zastava 750 LE (fičo). Letnik 1983. Avto ni vozen. Cena po dogovoru. Alenka, 041 587 011

Kupon za brezplačni Mali Oglas ime in priimek: naslov: vsebina: Oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31/A, 3305 Vransko in na info@svamz.com

K n j i ž ni k ot ič e k Knjiga MERCEDES-BENZ razkriva osupljivo zgodovino ene izmed najprestižnejših in najbolj zaželenih blagovnih znamk na svetu. V njej so zgodbe in tehnični podatki vseh velikih avtomobilov - prvih "motornih kočij", Benzovega "bliska", ki je podiral vse rekorde, slovitega dirkalnika "srebrne puščice", nezamenljivega športnika s krilnimi vrati 300 SL, elegantnih limuzin in športnih avtomobilov s konca 20. stoletja, malčka smarta in že skoraj bajeslovnega mercedes-benza SLS AMG. Knjiga je formata 22 x 28 cm, obsega 208 strani, spletna cena je 41,92 €. Naročite jo lahko na spletni strani www.felix.si. Točni naslov je: http://www.felix.si/knjigarna/knjiga/1002388/Mercedes-Benz__Zgodovinski_prerez_od_zacetkov_do_sedanjosti__trda_vezava_/Trevor_Legate.

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

Prodam Mercedes 200 D, tip 123, letnik 1982, originalen, ohranjen, registriran, bele barve, lita platišča. Tel.: 040 345 843

Prodam Zastava 750, letnik 1981, s certifikatom, restavrirano, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel.: 03 588 51 081

ProdamAUDI 60 L, letnik 1969, tip 66, prvi tip od Audija, prednik DKW. Komplet ves restavriran, barvan, registriran s certifikatom. Homologacija, vreden ogleda. Kot nov, v originalnem stanju. Tel.: 041 272 095

Prodam Rolls Royce, Silver Spirit, Letnik 1985, popolnoma original, V8, 6750 ccm, volan na levi strani, klima, avtomatik, 59.000km, certifikat, status strodobnika v prometni, v račun vzamem avto (diesel) Tel.: 041 690 409

Prodam BMW 525, letnik 1977, certifikat starodobnika, prodam ali menjam. Tel.: 031 246 880 ProdamBMW R65, letnik 1982, certifikat starodobnika. Tel: .: 02 2180 495, 051 807 243 Prodam: rezervne dele za Škodo 100 in 105. Tel.: 07 814 4 100

Turistična kmetija

MARUŠIČ Davorin - Primož Lokvica 25 5290 Miren mob.: 031 314 480, 031 370 237 tel.:05 308 07 61, 05 308 06 97 www.marusic.sloveniaholidays.com e-pošta:primoz.marusic@siol.net

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011

• Prva revija za ljubitelje starodobnih vozil v Sloveniji. • Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze. • Društvo v javnem interesu na področju kulture.

Lastnik: Luka Mlaka

Mercedes W123, letnik 1980 56

avto motor Classic 31 / 76 Marec 2011